žUlIlillllllllllllllillilllllllillllllllllllinillllllllllllliillllillillillUllllilllllllllllllllllllllllllllllUllllllllllilllllllllllltHttlllilllllllltlllllllllllUlllfltlllllllllllllllllllllHIIIUIIlH
Jr \
uuifftiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiatiii
IZVESTJE
DRŽ. REAL. GIMNAZIJE
V	NOVEM MESTU
O	ŠOLSKEM LETU
1930/31.
sz
NOVO MESTO, V JUNIJU 1931.
ES	'
ZALOŽILO gimnazijsko ravnateljstvo.
NATISNIL J. KRAJEC NASL. V NOVEM MESTU
(ZA TISKARNO ANT. GREQ0REC).
äiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiirü
'<y'£'‘y\v !{H i •, ■ ■ ••••./ •
iip;
• >.,-k•!>.}■.•• via,-^//	«	-štim
.	:	'	- i v .,, 1 •' , 5; J Vi /
K% ri /fe	-4Ä>	>	J:,S
IZVESTJE
| DRŽ. REAL. GIMNAZIJE
V	NOVEM MESTU
I	O ŠOLSKEM LETU	|
J	.	1930/31.	[
NOVO MESTO, V JUNIJU 1931.
ZALOŽILO GIMNAZIJSKO RAVNATELJSTVO.
NATISNIL J. KRAJEC NASL. V NOVEM MESTU
(ZA TI8KARNO ANT. GREQ0REC).
| |   lililllllllllllllllllllilllllllilllllllinillllllllllllllllllllllllllllllltlllllllHIIII^
1.	Učiteljski zbor.
1. Izpremembe.
Odšli so z zavoda proti koncu oktobra 1930, premeščeni z odi. Min. prosv. S. N. br. 33.092 iz 9. oktobra 1930 naslednji učitelji:
1. Supl. dr. Gantar Kajetan premeščen na gimnazijo v Celju.
2. Supl. Potokar Josip, premeščen na gimnazijo v Kočevje (ban. upr. IV. N. 19.763 iz 15. oktobra 1930.
3. Prof. Zobec Ivo, premeščen na gimnazijo v Mursko Soboto (ban. upr. N. 19.760/1 iz 21. oktobra 1930.
4. Supl. Stirn Ana, premeščena na gimnazijo v Kranju z odi. Min. prosv. S. N. br. 23.200/30 od 26. decembra 1930, odn. ban. upr. IV. N. 1183/1 iz 20. januarja	1931.
5. Honor. učitelj petja	Hladnik Ignacij,	razrešen	službovanja	z
odi. Min. prosv. 42.596/30 od 31. decembra 1930, odn. ban. upr. IV. N. 1735/1 iz 20. januarja 1931.
Vstopili pa so na zavod:
1. Supl. Četina Franc, premeščen z gimnazije v Murski Soboti, z odi. Min. prosv. S. N. br. 23.272 od 7. oktobra 1930, odn. ban. upr.
IV.	N. 19.762/1 iz 31. oktobra 1930.
2. Supl. Presker Janko, premeščen z gimnazije v Murski Soboti z odi. Min. prosv. S. N. br. 28.061 od 10. septembra 1930, odn. ban. upr. N. 18.683 iz 30. septembra 1930.
3. Supl. Štancer Franc, premeščen z gimnazije v Kočevju, z odi. Min. prosv. S. N. br. 33.092 od 9. oktobra 1930, odn. ban. upr. IV. N. 19.764/2 iz 28. oktobra 1930.
4. Supl. dr. Turk Alojzij, z gimnazije v	Gospiču,	z	o odi. Min.
prosv. S. N. br. 20.502 od	7. oktobra 1930,	odn. ban.	upr. IV.	N.
19.761/1 iz 30. oktobra 1930.
5. Za honor. učiteljico žen. roč. dela je bila postavljena Dernovšek Marija, učiteljica osnovne šole v Birčni vasi, z odi. Min. prosv. S. N. br. 27.712 od 16. septembra 1930, odn. ban. upr. IV. N. 19.031 iz 5. oktobra 1930.
6. Za honor. učitelja verouka je bil postavljen Kek Franc, kapit. vikar in katehet v Novem mestu, z odi. Min. prosv. S. N. br. 42.613/30 od 29. decembra 1930, odn. ban. upr. IV. N. 1707/1 od 21. januarja 1931.
7. Za honor. učitelja petja je bil postavljen Fakin Albin, z odi. Min. prosv. S. N. br. 42.596/30 od 31. decembra 1930, odn. ban. upr.
IV.	N. 1735/1 od 20. januarja 1931.
8. Supl. Vedral Ljudmila je bila z odi. Min. prosv. S. N. br. 6514 od 23. septembra 1930, odn. ban. upr. IV. N. 8162/3 iz 8. oktobra 1930 imenovana na tukajšnjem zavodu z odi. Min. prosv. S. N. br. 37.266 od 7. novembra 1930, ban. upr. IV. N. 8162/6 iz 26. novembra 1930 pa takoj zopet premeščena na žensko učiteljsko šolo v Ljubljani in tukaj sploh ni pričela poučevati.
Napredovanja, odnosno stalnost.
a) Dobili so stalnost v službi	in bili postavljeni	za	profesorje
v I, 8, 2:
1. Supl. Bačar Rafael, z odi. Min. prosv. S. N. br. 19.359 iz
14.,	oziroma 31. oktobra 1930, odn. ban. upr. IV. N. 12.609/3 iz 14. decembra 1930.
2. Supl. Četina Franc, z odi.	Min. prosv. S. N.	br.	37.017 od
7.	novembra 1930, odn.	ban. upr.	IV. N. 20.154/3 iz 14. decembra 1930.
3. Supl. Presker	Janko,	z	odi. Min. prosv. S. N.	br.	42.614/30
od 29. decembra 1930, ban. upr. IV. N. 2463/3 iz 14. marca 1931.
4. Supl. Rupnik Boris, z odi. Min. prosv. S. N. br. 7562 iz 14. marca 1931, odn. ban. upr. IV. N. 4225/4—31 iz 18. aprila 1931.
b) Napredoval je s 1. septembrom 1930 v 8. stopnjo osnovne plače dr. Ažman Ciril (ban. upr. IV. N. 15.766 iz 14. septembra 1930).
c) Napredovali so v skupino:
III.: prof. dr. Mencej Josip, z odi. Min. prosv. S. N. br. 43.014 iz 29. decembra 1930, ban. upr. IV. N. 2131/1—31 iz 28. jan. 1931;
prof. dr. Tiller Viktor, z odi. Min. prosv. S. N. br. 43.014 iz 29. decembra 1930, ban. upr. 2133/1—31 iz 28. januarja 1931.
IV. a: prof. dr. Ažman Ciril, z	odi. Min. prosv. S.	N.	br. 37.595
od 8. novembra 1930, ban. upr. IV. N. 15.765/1 iz 19. decembra 1930;
prof. Prosen Peter, z odi. Min. prosv. S. N. br. 37.938 od 9. julija 1930, ban. upr. IV. N.	8.110/2	iz	19. decembra 1930.
VII.: prof. Bačar	Rafael,	z	odi. Min. prosv. 8770	iz	30. marca
(odn. 24. III.) 1931, ban. upr. IV. N. 4226/3 iz 28. aprila 1931.
2. Stalež koncem šolskega leta.
(Z navedbo učnih predmetov in tedenskih ur ter razredništva.)
Za obvezne predmete.
Tek. št.		Polo- žaj	Razred- ništvo	Poučeval je	Štev. ur
1.	Maselj Ivan, direktor	111.2		lat. VIII.	3
2.	Germ Josip, prof., varuh risarske zbirke	111.2		ris. od I.a—VI.	19
3.	Koštial Ivan, prof., varuh učit. in slov. dij. knjižnice	111.2	II. a	slov. II. a ; shs. V. a, VII.; sh. IV.a; zgod. Ha; iiloz. Vili.	19
4.	Tiller Viktor, dr. filozof., prof., poslovodja, varuh zemljepisne zbirke	III.2	'	zem. IV. a, IV. b, VI.; zgod. III., IV. a, IV. b, VI.	18
5.	Mencej Josip, dr. filozof., prof.	III.2	VI.	slov. II.b; shs. VI., VIII.; sh. III., IV.b; zgod. II.b.	20
6.	Prosen Peter, prof.	IV. 1	V.b	laf. V.a, V.b, VI., VII.; slov. IV. a.	20
7.	Ažman Ciril, dr. filozof, in teol., prof., ekshor-tator	IV. 1		verouk od II b-—VIII.	18
8.	Krajec Janko, prof., varuh nemške dijaške knjižnice	IV.2	V. a	nem. III., IV. b—VIII. od 4. maja ....	22 (21)
9.	Kranjec Rudolf, prof., varuh franc, dijaške knjižnice	VI.	VIII.	sli. II.a, II. b; franc. II.a, Il.b, JV.a IV.b, VIII.	19
10.	Kovač Josip, prof., varuh srbohrv. dijaške knjižnice	VI.	VII.	zem. II.a, V.a, V.b, VII., Vili.; zgod. V.a, V.b, VII., Vlil.	21
11.	Bačar Rafael, prof., varuh prirod, zbirke	VII.	II. b	prirod. I.a, II.a, 11.b, V. a, V.b; zem. II b; tei. Il.b.	19
12.	Četina Franjo, prof	VIII.	IV. b	mat. I.a; prirod. VII.; zem. I.a, I.b; kein. IV.a, IV.b; hig. IV.a, IV.b, VII.	19
13.	Presker Janko, prof. ***	VIII.	I.b	mat. I. b, II. b ; prirod. I. b, VI.; fiz. III.; big. III., VI.	18
14.	Rupnik Boris, prof., varuh fizikal. zbirke	VIII.	IV. a	mat. IV. a, IV.b, V. a, V.b, VII.; fiz. VII.	19
15.	Turk Alojzij, dr. filozof., pripravnik			slov. I.b, IV. b; sh. I. b; shs. V.b; flloz. Vil.	18
16.	Sterle Vlasta, izpraž. pripravnica		I.a 41	slov. I. a ; sli. I. a; franc. I.a, I.b, V.a, VII.	19
Tek. št.		Polo- ! žaj	Razred- ništvo	Poučeval je	Štev. ur
17.	Štancer Franc, pripravnik		III.	mat. II. a, III., VI., VIII.; fiz. VIII.	18
18.	Kovač Marija, pripravnica			slov. III.; nem. IV.a; franc. III., V.b, VI.	16
19.	Fon Danilo, učitelj telovadbe	IX.		tel. I. a, I. b, 11. a, III.—VI.; žen. tel. I., II , III. tečaj	23
Honorarni učitelji
20.	Kek Franc, kap. vikar			verouk I. a, I. b, 11. a od 19. januarja 1931	6
21.	Fakin Albin, učitelj petja			petje I. a, I. b, II. a, II. b od 29. januarja 1931	8
22.	Dernovšek Marija, učiteljica ženskih ročnih del			žen. ročna dela I. a, II. a, (III.)	4(6)
Za neobvezne predmete.
Neobvezne predmete so poučevali:
1.	Germ Josip, prof.	op. geometrijo	v 1 oddelku	2 uri ted.
2.	Koštial Ivan, prof.	slov. stenografijo	v 1 oddelku	2 uri ted.
3.	Dr. Mencej Josip, prof.	ruski jezik	v 1 oddelku	2 uri ted.
4.	Fakin Albin, honor. učitelj	petje	v 3 oddelkih	3 ure ted.
Služitelji:
1. Tinta Ivan, služitelj I. 10.
2. Gartner Franc, služitelj, dnevničar.
3. Blažič Franc, kurjač (samo za zimsko dobo.)
II.	Učni načrt.
V	svrho izenačenja pouka je bil z odlokom z dne 3. maja 1927,
S.	N. br. 11.982, za šolsko leto 1927/28 izdan za vse tri tipe srednjih šol nov — enoten — učni načrt. Ali ta načrt je bil preklican in z odlokom S. N. br. 23.921 iz 12. avgusta istega leta objavljen za višje razrede realne gimnazije nov začasen načrt, ki se je od tega leta dalje z nekaterimi izpremembami postopno uvajal v V., VI. in VIII. razred in bi se bil v šolskem letu 1930/31 moral uvesti še v VIII. razred.
Ali z razpisom iz 12. septembra 1930, S. N. br. 28.311, je izdalo Ministrstvo Prosvete za šolsko leto 1930/31 nov načrt, ki so mu sledili v oktobru tudi novi učni programi, ter odredilo, da se vpelje ta načrt že za šolsko leto 1930/31 v vse razrede istočasno. Načrt za realne gimnazije je naslednji1:
Št.	Predmeti	I	II	III	IV	V	VI	VII	VIII	Skupaj
1.	Verouk	2	2	2	2	2	2	1+1	1+1	14+2
2.	Srbohrv.-slov. jezik	5	5	4	4fl	4	4	4	4+1	34+2
3.	Francoski jezik	3	3	3	3	3	3	3	3	24
4.	Nemški jezik	—	—	3	3	3	3	3	3	18
5.	Latinski jezik	—	—	—	— .	4	4	3	3	14
6.	Zgodovina	—	2	3	3	3	3	3	3	20
7.	Zemljepis	2	2	2	2	2	2	1	2	15
8.	Prirodopis	3	3	— ■	—	2	3	2	—	13
9.	Fizika	—	—	2	(2)	—	—	3	3	8(+2)
10.	Kemija	—	—	—	3	—	—	—	(2)	3(+2)
11.	Matematika	4	4	4	3	3	3	4	4	29
12.	Higijena	—	—	1	1	—	1	1		4
13.	Filozofija							2	2	4
14.	Risanje	2	2	2	2	2	1	—	—	11
15.	Pisanje	(2)	(1)							0(+3)
16.	Petje	2	2							4
17.	Telovadba	2	2	2	2	2	1					11
18.	Ročno delo	(2)	(2)	(2)	—	—	—	—	—	0( + 6)
	Skupaj tedensko	29	30	30	30+1	30	30	30 + 1	30 + 2	239+4
19.	Srbohrvatski jezik	2	2	2	2	—	—	—	—	8
	Vsega /	31	3Ž	32	32 + 1	30	30	30+1	30+2	247+4
1 Ure v oklepaju ( ) so v preteklem šolskem letu odpadle in se zato skupno število ur razreda za toliko zniža.
Novi načrt se od prejšnjega bistveno razlikuje. Najvažnejše razlike so v tem, da se je več predmetov pomaknilo že v predhodni nižji razred: francoščina že v L, fizika in higijena že v III. razred; nemščina, ki	se je dotlej	pričenjala šele	v	V. razredu, pa se je uvedla že v III.
in	IV. razredu;	higijena se je	obenem uvedla tudi v VI. in VII. razredu.
Filozofija (osnove filozozije), ki bi se morala po začasnem načrtu uvesti v VII. razredu že v šolskem letu 1929/30, se je pričela poučevati v tem razredu šele v letošnjem šolskem letu.
Druga bistvena razlika je pa ta, da slovenščina in srbohrvaščina v višjih razredih	nimata več vsaka svojih ur, ampak se oba jezika učita
skupno in tvorita enoto, radi česar	se je	število	ur v višjih	razredih
zvišalo za eno uro v vsakem razredu.	Istotako je	novost uvedba	ročnega
dela v L, II. in III. razredu tudi za dečke;	toda	v	preteklem	šolskem
letu se ta predmet še ni poučeval.
Tretja —	manj bistvena	—	razlika obstoji v znižanju števila tedenskih ur v predmetih, kjer	se	je pouk raztegnil na več razredov,
torej v francoščini, nemščini, higijeni in fiziki.
Za slovenske zavode, ki imajo v nižjih razredih en predmet več (srbohrvaščino), pa odpade v svrho kompenzacije pouk v lepopisju (I. in II. razred).
Poleg tega je še nekaj neznatnejših razlik.
Izvajanje novega načrta v šolskem letu 1930/31.
Ker se je novi učni načrt uvedel že takoj v tem letu v vse razrede, so bile potrebne za to prehodno dobo marsikatere izpremembe :
Odpasti je	morala fizika v IV. razredu in kemija v VIII. razredu
in so se te ure	dodelile v IV. razredu deloma slovenščini, v VIII. raz-
redu prvotno nemščini, pozneje verouku, 1 ura v IV. razredu je pa sploh odpadla.
Tudi knjige so se morale radi gornjih izprememb v dotične razrede uvesti na novo. Težkoče, da se je v francoščini ista snov (početki pouka) učila v I. in II. razredu, v nemščini pa celo v III., IV. in V. razredu istočasno, so se sicer premostile na ta način, da je bil tempo v višjem razredu starosti učencev primerno hitrejši, ali rane v teh razredih se pa le ne bodo dale popolnoma zaceliti, tudi še v VIII. razredu ne. Pač pa je novi načrt mnogo boljši prav radi tega, ker se pouk teh predmetov pričenja eno, odnosno dve leti preje.
III.	Seznam učnih knjig za šolsko leta 1930/31.
1. Verouk.
I. in II.: Katoliški katekizem. — I.—III.: Stroj, Liturgika, 3. izd.
— III.: Levičnik, Zgodbe sv. Pisma starega zakona. — IV.: Levičnik, Zgodbe sv. Pisma novega zakona. — V.: Svetina, Katoliški verouk, I. del. — VI.: Pečjak, Katoliški verouk, II. del. — VII.: Pečjak, Katoliški verouk, III. del, 2. izd. — VIII.: Medved, Zgodovina katoliške cerkve, 2. izd.
2.	Slovenščina.
I.—IV.: Breznik, Slovenska slovnica, 3. izd. — I.—IV.: Wester, Slovenska čitanka za I., II., III. in IV. razred. — V.—VIII.: Grafenauer, Slovenska čitanka, I., II., III. in IV. del. — V.—VIII.: Breznik, Slovenska slovnica, 2. izd. — VI.—VIII.: Grafenauer, Kratka zgodovina slovenskega slovstva, 2. izd. — VI.: Gogolj, Revizor.
3.	Srbohrvaščina.
I.—II.: Rupel-Lesica, Srbsko - hrvatska vadnica, I. del. — III.: Še-vic, Srpska čitanka, 3. knjiga, 2. izd. — III.—IV.: Ilešič, Vežbenica srbolirvatskega jezika. — IV.: Ševič, Srpska čitanka, 4. knjiga, 2. izd.
— V.: Jovanovič - Ivkovič, Srpska čitanka za 4. r. V.: Novakovič, Kosovo, 3. izd. — VI.—VIII.: Prohaska, Pregled hrvatske i srpske književnosti. — VI.: Gundulič, Osman. — VII.: Mažuranič, Smrt Smail-age Čengiča. — VIII.: Aug. Šenoa, Pruski kralj.
«
4.	Nemščina.
III.—V.: Bezjak, Nemška vadnica, I. del, 3. izd. — V.—VII.: Pasclier, Njemačka čitanka, 2. izd. — VIII.: Pinter, Njemačka čitanka za VII. razred. — V.—Vlil.: Kangrga, Nemačka gramatika.
5.	Francoščina.
I.—III.: Sturm, Francoska vadnica, I. del. 2. izd. — III.—IV.: Sturm, Francoska vadnica, II. letnik. — V.—VI.: Sturm, Francoska vadnica, III. in IV. letnik. — VII.—VIII.: Gratacap et Mager, Les grands ecrivains de la France. — V.—VIII.: Sturm, Francoska gramatika za višje razrede.
6. Latinščina.
V.—VIII.: Pipenbacher, Latinska slovnica, 3. izd. — V.—VIII.: Pipenbacher, Latinska vadnica, I., II., III. in IV. del. — VI.—VII.: Sovre, Lanx satura, I. del. — VIII.: Perinovič, Izbor iz rimskih klasika. — Kuzmič, Publije Vergilije Maron.
7. Zemljepis.
I.: Pajk-Kržišnik, Zemljepis, I. del, 3. izd. — I. VIII.: šenoa: Geografski atlas. — II.—III.: Pajk-Prijatelj, Zemljepis, II. del. - Kržišnik, Zemljepis, III. del. IV.: Melik, Zemljepis kraljevine SHS. —
V.—VI. Geistbeck-Pavičič, Opča geografija. — VII.-VIII.: Učne knjige ni.
8. Zgodovina.
II.: Bučar, Zgodovina starega veka. — II.—VIII.: Putzger-Srkulj, Hist. atlas. — III.: Melik, Zgodovina srednjega veka. — Melik-Orožen, Zgodovina SHS. — IV.: Melik-Orožen, Zgodovina Jugoslovanov. —
V.: Pirc, Zgodovina starega veka. — VI.: Bučar, Zgodovina srednjega veka. — VII. VIII.: Komatar-Capuder, Zgodovina novega veka. —
VIII.: Melik, Zgodovina Srbov, Hrvatov in Slovencev za višje razrede.
9. Matematika.
I,—III.: Kunc, Aritmetika za 1., 2. in 3. razred. — I. III.: Mazi, Geometrija za L, 2. in 3. razred. — IV.: Hočevar-Škreblin, Aritmetika za 4. razred. — V.: Hočevar-Varičak, Aritmetika za 5. razred.
IV,—V.: Matek-Mazi-Peterlin, Geometrija za 4. in 5. razred, 2. izd.
—	VI.—VIII.: za aritmetiko ni učne knjige. VI.—VIII.: Matek-Zupančič-Jeran, Geometrija za 6., 7. in 8. razred, 2. izd. — Sodnik, Logaritmi.	•
10.	Fizika.
III.: Kunc, Fizika za nižje razrede srednjih šol. — VII.—VIII.: Reisner, Fizika, 2. izd.
11.	Prirodopis.
I.—II.: Verbič-Vales, Prirodopis živalstva. — Kapus, Prirodopis rastlinstva. — Macher, Prirodopis živalstva. Macher, Prirodopis rastlinstva. — V.: šolske knjige ni. — VI.: Poljanec, Prirodopis živalstva. — VII.: Dolžan, Mineralogija in geologija.
12.	Kemija.
IV. Prezelj, Kemija in mineralogija.
13.	Osnove filozofije.
VII.—VIII.: Ozvald, Logika.
14.	Higijena.
IV.: Homan, Somatologija in higijena, II. del.
15.	Petje.
I,—II.: Kozina, Pevska šola, I. in II. del.
Pomožne knjige.
Breznik, Slovenski pravopis.
Vilhar, Srbo-hrvatsko slovenski slovar.
Vilhar, Slovensko-srbohrvatski slovar.
Jederlinič, Srbohrvatsko-slovenski slovar.
Raič, Srbohrvatska čitanka.
Bradač-Šlebinger, Nemško-slovenski slovar.
Tominšek, Nemško-slovenski slovar.
Janežič, Deutsch - slovenisches Handwörterbuch.
Pretnar, Francosko-slovenski slovar.
Kotnik, Slovensko-francoski slovar.
Šturm, Francoska gramatika za višje razrede srednjih šol.
Le petit Larousse.
Bradač, Latinsko - slovenski slovar.
Divkovič, Latinsko-hrvatski rječnik.
Kranjec S., Pregled zgodovine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Jeras, Zemljepis Srbov, Hrvatov in Slovencev.
Lukas, Zemljepis Kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev. Srkulj, Izvori za povjest, I. i II. dio.
Zavrl, Karta zgodovinskega razvoja Kraljevine Srbov, Hrvatov Slovencev.
Melik, Jugoslavija I. in II.
Novak, Zemljepisni atlas Kraljevine SHS.
Levec, Lepopisne vaje.
Petrovič, Slobodno črtanje za učenike sred. i stručnih škola.
IV.	Naloge iz srbohrvatsko-slovenskega jezika.
V	a. razred. Domače naloge: 1. Pismo sultana Murata knezu Lazaru. (Čirilicom). 2. Pevačeva kletva. (Čirilicom). 3. Prvi put s Njegošem. (Čirilicom). — Šolske naloge: 1. Pogubne posledice alkoholizma. 2. Kmetje in graščaki. 3. O sv. Savi. 4. O namenu in delu „Rdečega križa“. 5. O materinski ljubezni.
Vb. razred. Domači nalogi: 1. Iz mojega dnevnika. (Oris s posebnim ozirom na potovanje in čitanje.) 2. Moj rojstni kraj. (Opis.) — Šolske naloge: 1. Analiza narodne pesmi „Gozdič je že zelen...“.
2.	Smrt kraljeviča Marka. (Prepričavanje. Čirilicom.) 3. Lepa Vida. (Obnova narodne pesmi.) 4. Sultan Murat i knez Lazar. (Prepričavanje. Čirilicom.) 5. Mati.
VI. razred. Domače naloge: 1. „Dobro jutro, rakija — z Bogom, pamet!“ (Belokrajinski pregovor.) Primer iz življenja. 2. Trenotki z izleta na Mirno goro. — Šolske naloge: 1. „Izrabi plimo, k sreči te privede; — če zamudiš jo, vso življenja pot — se moraš v stiski med klečevjem viti.“ (Shakespeare,’- Župančič.) (Črtica.) 2. Pomen delovanja sv. bratov Cirila in Metoda za preteklost in sedanjost. 3. Osvit delovanja poezije u Dubrovniku. (Prevod. Čirilicom.) 4. O prvi naši zapisani narodni baladi. — 5. Odne ja v miru podsmotrel — Svjatyja iskren-nija slezy To slezy bednyh materej! (N. A. Nekrasov.)
VII. razred: Domače naloge: 1. Elegija svojim zemljacima. (Čirilicom.) 2. Kako beše Slinaru na putovanju svetom. (Čirilicom.) — Šolske naloge: 1. Sredstva.v boju zoper alkoholizem. 2. Glavne misli slavnostnega govora dne 17. decembra. 3. Kako postane Črtomir kristjan in duhovnik? 4. Zlatorepec, njegovi nazori in doživljaji. 5. Zrinski in Frankopan.
VIII. razred: Domače naloge: 1. Stanko Vraz med Iliri. (Razmišljanje.) 2. Mojoj majci. (Čirilicom.) — Šolske naloge: 1. Označba Stritarjevega dela. 2. „Kad mlidijah umreti“ od Branka Radičeviča. Sa-držaj. (Čirilicom.) 3. Quam quisque norit artem, in hac se exerceat. (Cicero.) Razprava. 4. Pop v Lazarevičevi „Školski ikoni“. Oznaka.
5. „Hropi osorno zvon ubit — ki ljubeznivo pel — dokler umetalno je lit — v zvoniku visel cel.“ (Josip Cimperman.) Primeri iz življenja.
6. Zrelostna naloga.
V.	Iz šolske kronike.
1930.
Tekom velikih počitnic so se ali že v prejšnjem šolskem letu za-početa popravila nadaljevala ali pa izvršila nova. Prepleskal se je hodnik v drugem nadstropju, ki je lani ostal neprepleskan, prezidalo in dvignilo se je pet dimnikov; 47 vratič pri dimnikih, v kleti in na podstrešju se je popravilo, oziroma nadomestilo z novimi; nadaljevalo se je polaganje nove opeke na streho; prepleskala se je železna ograja okoli poslopja na treh frontah; inštalirala se je tudi nova električna napeljava in izvršilo še več manjših popravil.
Važnejši dogodki med šolskim letom pa so sledeči:
1. septembra je bila konferenca celotnega učiteljskega zbora v svrho določitve učnih knjig za 1. 1930/31 in volitev razrednih izpitnih odborov. Od 2. do 4. septembra so se vršili popravni (ponavljalni) in dopolnilni izpiti.
4.	septembra pismeni nižji tečajni izpit.
6.	septembra rojstni dan Nj. Visočanstva prestolonaslednika Petra.
9. septembra pismeni višji tečajni izpit.
Od 9. do 12. septembra ustni nižji in višji ponavljalni tečajni izpit.
11.	septembra vpisovanje v 1. razred, 12. in 13. septembra pa za ostale razrede.
15.	septembra otvoritvena služba božja v frančiškanski cerkvi; po maši so se vršili v razredih prvi razredni posli.
15. septembra otvoritvena konferenca.
16. septembra so se vršili še ostali razredni posli.
17. septembra se je pričel redni pouk (po starem učnem načrtu).
23. septembra je začela zopet poslovati šolska poliklinika in so bili tega dne pregledani učenci in učenke, ki so prosili za oprostitev od telovadbe.
24. septembra se je pričel izvajati novi učni načrt.
2. oktobra spoved, 3. oktobra pa sv. obhajilo.
6. oktobra so dospeli novi programi.
9.	oktobra konferenca o disciplinarnih zadevah.
17. oktobra se je pričel pouk v ženskem ročnem delu.
7. novembra razredne in druge konference.
11.	novembra se je predavalo v gimnazijski telovadnici o „dnevu miru“ in proslavil spomin hvaležnosti Franciji za pomoč in podporo v svetovni vojni.
12.	novembra je stopil v veljavo novi urnik (drugi v tem letu).
24. novembra konferenca o novem učnem načrtu in programu.
29. novembra se je završil pouk prvega tromesečja.
30. novembra je bila redovalna konferenca, 2. decembra pa sklepna konferenca za prvo tromesečje.
I. decembra se je v gimnazijski telovadnici vršila proslava narodnega ujedinjenja.
4.,	11. in 18. decembra se je vršilo na šolski polikliniki trikratno obvezno cepljenje proti škrlatinki.
6.	decembra izredna konferenca.
10.	decembra so se po dolgem, več kot enoletnem prestanku zopet . pričeli poučevati neobvezni predmeti.
II. decembra konferenca o disciplinarnih zadevah.
17. decembra je zavod priredil v gimnazijski telovadnici svečanost v proslavo rojstnega dne Nj. Veličanstva kralja Aleksandra 1.
22. decembra se je pričel božični odmor, ki je radi raznih bolezni letos trajal do 15. jannarja 1931.
1931.
16. januarja se je po božičnem odmoru pouk zopet pričel.
20. januarja je bila konferenca o zadevi banovinskih štipendij.
26. januarja se je v gimnazijski kopalnici priredila pršna kopel za člane P. R. K.
27. januarja je obhajal zavod šolski praznik sv. Save, in sicer s skupno službo božjo v frančiškanski cerkvi, nato pa s slavnostnim govorom o sv. Savi v gimnazijski telovadnici. Dan je bil pouka prost.
4.	februarja Strossmayerjev dan. Zavod ga je obhajal s skupno službo božjo in z govorom o vladiki J. Strossmayerju v gimnazijski telovadnici. Dan je bil pouka prost.
9. februarja so se vršile skupne razredne konference.
14.	februarja je pregledoval poslovanje tukajšnjega Ferijalnega Saveza poverjenik prof. Pavlič.
21. februarja predavanje o pomenu Rdečega Križa.
1. marca redovalne razredne konference, 2. marca pa sklepna konferenca za drugo tromesečje.
2. marca je bilo radi sklepa drugega tromesečja pouka prosto.
3. marca je stopil v veljavo zopet nov urnik.
17. marca se je pričelo naknadno cepljenje proti škrlatinki za one, ki v decembru iz kateregakoli vzroka niso mogli biti cepljeni.
24. marca: konferenca celotnega učiteljskega zbora.
24.	marca je PRK v gimnazijski kopalnici priredil zopet prsno kopel za člane PRK.
28., 29. in 30. marca so se za učence in učenke zavoda vršile duhovne vaje, ki jih je vodil lazarist g. pater dr. Jakob Žagar; dijaštvo je v teh dneh opravilo tudi velikonočno spoved in prejelo sv. obhajilo.
2.	aprila (veliki četrtek) se je pričel velikonočni odmor, ki je bil letos radi zaposlitve učiteljstva pri popisovanju prebivalstva izjemoma podaljšan do 15 aprila.
16.	aprila se je po velikonočnem odmoru pouk zopet pričel.
20. aprila skupna razredna konferenca in strokovna konferenca.
21. aprila je bilo letošnje sistematično zdravniško pregledovanje učencev in učenk tukajšnjega zavoda dokončano. Pregledani so bili letos oba oddelka 1. in oba oddelka IV. razreda ter Vlil. razred.
30. aprila je bilo 5. uro v gimnazijski telovadnici predavanje v spomin Zrinjskega in Frankopana.
7., 8. in 9. maja proslava matere po razredih.
9. maja je bilo v gimnazijski telovadnici predavanje o tuberkulozi.
12.	maja razredne konference.
26. maja razredne konference, nato strokovna konferenca.
29. maja je umrl v Vavti vasi pri Novem mestu Hrovat Franc, učenec II. a razreda. Pogreb je bil 30. maja popoldne. (Glej pod. str. 21)
30. maja. V VIII. razredu se je zaključil pouk, ker je bila 31. maja nedelja.
30.	maja so opravili učenci in učenke VIII., IV. a in IV. b razreda spoved, 31. maja pa prejeli sv. obhajilo; za ostale razrede pa je bila spoved 3. junija, obhajilo pa 4. junija.
4. junija se je zavod korporativno udeležil procecije sv. Rešnjega telesa. Od 3. junija do 22. junija je kol ministrski odposlanec pregledoval delo na zavodu ter prisostvoval izpitom g. Popovič Vasilij, univerzitetni profesor v Beogradu.
5. junija se je letos vsled ministr. odloka zaključil pouk tudi v
4.	razredu.
9.	junija je bil pismeni nižji tečajni izpit.
Od 10. do 13. junija se je vršil pismeni višji tečajni izpit, 17.,
18.	in 19. pa ustni.
Od 10. do 16. junija so bili tudi privatni izpiti.
Dne 13., 15., 20. in 22. junija so bili ustni tečajni izpiti.
21.	junija je bila v gimnazijski risalnici otvorjena razstava ženskih ročnih del ter risarskih in drugih izdelkov.
28.	junija se je šolsko leto zaključilo z Vidovdansko slavnostjo in razdelitvijo izpričeval.
29. januarja 1931 je nastopil na zavodu službo honor. učitelja petja učitelj glasbe v Novem mestu, g. Fakin Albin, imenovan z odlokom Min. prosvete S. N. br. 42.596, iz 31. 12. 1931. Z istim od- -lokom je bil razrešen te službe g. Hladnik Ignacij, dolgoletni dosedanji učitelj te stroke. S tem je stopil v pokoj mož, katerega ime je bilo več ko dolgih 37 let tesno združeno z novomeško gimnazijo. Dne 1. aprila 1893 je g. Hladnik kot mlad organist, še niti 28 let star, nastopil službo učitelja petja na zavodu, 29. januarja 1931 pa se poslovil od „svoje“ gimnazije, v svojem 66. letu. Z mladeniškem ognjem se je takoj ob nastopu lotil svojega posla, z veliko vnemo in vestnostjo je vseh dolgih 37 let opravljal svojo službo in s svojo veliko spretnostjo in s svojim temeljitim strokovnim znanjem dosezal sijajne uspehe, s svojim veselim temperamentom pa si na mah pridobil srca mladine, ki je kar drla za njim, kot redkokdaj za kakim učiteljem. Tem Hladnikovim vrlinam se ima novomeška gimnazija zahvaliti, da je po svojem lepein petju zaslovela daleč preko mej Dolenjske. Tudi v zadnjih letih ni g. Hladnik kljub starosti prav nič popustil v svoji nekdanji vestnosti, prav do zadnje ure svojega službovanja je izredno vestno vršil svoje delo.
Ravnateljstvo mu za njegovo dolgoletno in plodonosno delo na zavodu, zdaj ko zapušča to svoje mu tako ljubo torišče, na tem mestu izreka prisrčno in dolžno zahvalo, želeč, da bi še dolgo užival svoj tolikanj vestno zasluženi pokoj.
VI.	Dom in šola; dijaška	društva.
Stik	med starši učencev in šolo je bil v	preteklem letu še dosti
živahen, dasi bi bilo v tem pogledu želeti še tesnejšega stika med obema glavnima faktorjema, ki jima je izročena vzgoja mladine. Vodstvo zavoda je porabilo vsako priliko, da bi vezi med šolo in domom okrepilo in odstranilo nezaupanje doma, bodisi s tem, da je k šolskim prireditvam povabilo po učencih vselej tudi zastopnika doma, zlasti pa s tem,	da	je vsak učitelj vsaj dvakrat v tednu	bil strankam na razpolago	v	svrho informacij in nasvetov; učiteljstvu	je bilo največje veselje,
če so starši pridno prihajali povpraševat o uspehu svojih otrok. V veži in na vratih konfer. sobe je stalno razobešen seznam ur, ob katerih so učitelji strankam na razpolago, ravnateljstvo pa po okrožnici opozarja učence, da to doma povedo ter da si ure prepišejo. Žalibog je med
občinstvom še precej ukoreninjeno napačno naziranje, češ da s svojim povpraševanjem dela učiteljem sitnosti ali da smatrajo to za nekakšno prosjačenje, in se radi tega marsikdo sramuje prihajati. Upati je/ da bodo ti zastareli nazori polagoma vendarle izginili in da bo na njihovo mesto stopilo zaupanje, zlasti ko se bo uvidelo, s kakšno prijaznostjo sprejemajo učitelji starše. Šola je skušala starše odn. stanodajalce sproti informirati tudi s tem, da je učiteljstvo zahtevalo, da so morali učenci vsako neugodno pismeno oceno dati doma v podpis; tudi so se starši v nevarnejših slučajih vabili v šolo na razgovor.
Roditeljskih sestankov v minulem šolskem letu iz navedenih in še drugih razlogov žal ni bilo.
Dijaška društva so bila na zavodu tudi letos 4: Ferijalni savez, Pomladek Društva Rdečega križa (PDRK), Prosveta in Vesna.
Ferijalni Savez, 33. podružnica, je imel v šol. letu 1930/31 122 članov, t. j. 82 članov in 40 članic. Občna zbora sta bila dva, prvi 29. XI. 1930, drugi 10. V. 1931. Podružnica je imela v tej poslovni dobi pet rednih in eno izredno sejo. Glasnik je prejemala podružnica v 10 izvodih. Podružnično delo je pregledoval telovad. učit. Fon Danilo.
PDRK je imel v šol. letu 1930/31 skupno 367 članov, t. j. 253 članov in 114 članic. Organizirani so bili vsi razredi. Skupščina za šol. leto 1930/31 se je vršila dne 29. oktobra 1930. Na skupščini je razložil direktor poslovanje, prof. dr. Tiller pa pomen PDRK. Pomladek je imel v tem šol. letu 6 rednih sej. Letos je bil ustanovljen tudi pevski krožek, ki šteje 18 pevcev in 18 pevk, in ga vodi z največjo vnemo učitelj g. Ludvik Puš. V tej poslovni dobi se je vršilo dvakrat tudi kopanje, in sicer: 26. januarja in 24. marca. Glasnikov je pomladek prejemal 12.
Prosveta je v šol. letu 1930/31 štela 115 članov in 57 članic, skupaj 172. Volitve za šolsko leto so se vršile na XX. rednem občnem zboru dne 8. junija 1930. V šol. letu 1930/31 je imela organizacija 19 odborovih sej ter 2 redna občna zbora. Časopisov in revij prejema 70, knjig pa ima 1175. Odsekov šteje 5. Predavanj je bilo 50.
Vesna je v šol. letu 1930/31 imela 132 članov in 15 članic, skupaj 147. Občna zbora sta bila dva, sestankov pa je bilo za višjo in nižjo gimnazijo po 18, skupaj 36.
Odbor je imel 8 sej. Časopisov in revij dobiva 25, knjig pa ima 832.
VII.	Knjižnice.
Učiteljska knjižnica.
Ob koncu šolskega leta 1929/30 je učiteljska knjižnica imela 4525 knjig. Prirastek med šolskim letom 1930/31 znaša 40 knjig, in sicer:
a) kupljenih: Reymont, Kmetje II. — Calderon, Sodnik Zala-mejski. — Lončar, Politično življenje Slovencev. — Šlebinger, Publikacije Slov. Matice 1864—1930. — Dolenjska metropola. — Trgovsko obrtno industr. letnik, Leto IV. 1931. — Štampar, Socijalna medicina.
— Zbirka zak. predpisov o zdravstv. zaščiti učencev. — Publikacije Slov. Šolske Mat. za 1930 (5 knjig). — Popotnik 52.1. (1930/31). — Čas, 25. 1. (1930/31). — Ljublj. Zvon, 50. 1. (1930). — Dom in svet, 43. 1. (1930). — Časopis za zgod. in narodop., 25. 1. (1930).
b) podarjenih: Šuklje, Iz mojih spominov (od prof. P. Prosena).
— Marinovič, Privredni značaj lova. — Spomenica vojvode St. Stepanoviča (od banske uprave). — Godišnjak sveučilišta u Zagrebu (od univ. rektorata). — Zobec, Kmetijska kemija (od avtorja). — Pravila o vladanju učenika srednjih škola, Beograd, 1931, SNBr. 11.310/31 6 izvodov (od prosv. ministr.). — Rogaška Slatina (od tuk. županstva). — Ljublj. velesejem ob desetletnici. — Ljublj. velesejem: gozdarstvo in lovstvo (od uprave velesejma). — Stojič, Istorijska hronologija (od založništva). — Publikacije Hrv. Matice za 1929 (od prof. P. Prosena, 6 knjig). — Odpadlo: Izločenih je bilo med šol. letom 5 knjig.
Ob koncu šolskega leta 1930/31 obsega knjižnica 4560 knjig.
Varuh prof. I. Koštial.
«k
Slovenska dijaška knjižnica.
Ob koncu šolskega leta 1929/30 je štela 1505 knjig. Med šolskim letom 1930/31 je prirastlo 17 knjig:
a) nakupljenih: Knjige Vodnikove družbe za 1. 1930 (4 knjige). Knjige Mohorjeve družbe za 1. 1930 (6 knjig). — Mentor, 18. letnik (1930/31). — Zvonček, 1.32. (1930/31).
b) podarjenih: Petrovič, Francoski državniki (od banske uprave).
— Župančič, Naša beseda (od tednika „Romana“). — Zobec, Kmetijska kemija (od avtorja). — K. May, Old Surehand, 2 zvezka (od prof. P. Prosena).
Stanje ob koncu šolskega leta 1930/31 1522 knjig.
Varuh prof. I. Koštial.
Srbohrvatska dijaška knjižnica.
Stanje koncem šol. leta 1929/30 264 zvezkov.
Prirastek v šol. letu 1930/31:
a) Po nakupu: Knjige Hrvatske Matice za 1. 1930: Hrvatsko kolo XI. 1930. Ljubo Karaman, Iz kolijevke hrvatske prošlosti, Oton Kučera, Naše nebo I., Mile Budak, Pod gorom, Duro Vilovič, Hrvatski sjever i jug. — Razen teh še 77 del Matice Hrvatske starejših letnikov v 81 zvezkih.
b) Darila: Banska uprava dravske banovine: Kosta Petrovič, Francuski državnici. Kirilo Cvijovič, Spomenica 50 godišnjice Nevesinj-skog ustanka 1875—1925. Profesorski zbor: Jadranska Straža, letnik
VIII.	(1930).
Ob koncu šolskega leta 1930/31 šteje knjižnica skupaj 353 zvezkov.
Varuh prof. Jos. Kovač.
Francoska dijaška knjižnica.
Ob koncu šol. leta 1930/31 šteje 266 zvekov, kakor ob koncu šol. leta 1929/30.
Varuh prof. R. Kranjec.
Nemška dijaška knjižnica.
Ob koncu šolskega leta 1929/30 je štela 880 zvezkov in se med šolskim letom 1930/31 ni pomnožila.
Varuh prof. J. Krajec.
Zemljepisna in zgodovinska zbirka.
Prirastek v šolskem letu:
a) Po nakupu: Krunisanje Dušanovo u kraljevskom Skoplju za cara „Srbljem i Grkom“ (slika P. Jovanoviča). — Franovič-Gavazzi, Velika zidna karta Balkanskog poluotoka.
b) Darila: 3 fotoalbumi in 6 različnih razglednic iz Dalmacije (od prof. P. Prosena).
Stanje ob koncu šolskega leta 1930/31: 1.) 73 zidnih kart, 2.) 2 ste-reoskopa s 54 slikami, 3.) 12 zemljepisnih slik in 2 zbirki, obstoječi iz 28 in 54 slik, 4.) 12 zgodovinskih slik in 3 zbirke, obstoječe iz
29,	32 in 71 slik, 5.) 3 reliefi, 6.) 1 model, 7.) 1 globus, 8.) 8 atlantov,
9.) 3 fotoalbumi, 10.) 1 zbirka, obstoječa iz 88 fotografij jugoslovanskih alpskih pokrajin, in 11.) 1 zbirka, obstoječa iz 48 razglednic. Skupaj 122 komadov.
Varuh prof. dr. V. Tiller.
Prirodopisna zbirka.
Prirastek v šolskem letu 1930/31:.
1 škorec, nagačen (daroval Erjavec Jože, uč. I.a r.), 1 pegan, nagačen (daroval Novak Zdravko, uč. I.a r.), 1 rogovje gamsa z delom lobanje (daroval Kobal Ljubo, uč. I.a r.).
Ob koncu šolskega leta 1930/31 šteje zbirka nagačenih živali 251 (212 ptic in 39 sesalcev), okostij pa 48. Vse drugo je ostalo nespremenjeno, kakor je bilo izkazano v lanskem izvestju.
Varuh prof. R. Bačar.
Kemična zbirka.
Stanje zbirke ob koncu šolskega leta 1930/31.
Proti koncu šolskega leta 1930/31 se je oddelila kem. zbirka od fizikalne, ker je prešel kem. laboratorij zopet v gimnazijsko uporabo.
Dozdaj, ko se zbirka še ni docela odcepila od fizikalne, izkazuje, sledeče predmete:
22 kom. porcelanaste posode, 209 kom. steklovine, 40 kom. posode (razne), 29 kom. razne vrste cevi, 4 kom. aparatov, 21 kom. orodja.
Varuh prof. Presker Janko.
Zbirka za risanje, opisno merstvo in pisanje.
Stanje zbirke koncem šol. leta 1929/30, gl. v Izvestju za 1929/30.
Prirastek med šol. letom 1930/31:
Nakup: Dillmont, Jugoslawische Stickereien.
Varuh prof. Germ Josip.
Telovadna zbirka.
Ob koncu šolskega leta 1930/31 obsega telovadna zbirka 40 železnih palic, 80 železnih ročk,	2	droga,	1 malo bradljo, 1	konja, 2 skakalni
deski, 1 jurišno desko,	3	usnjate	blazine, 1 kozo,	2 lestvi, 8 plezal
1 trapeč, 1 par krogov,	1	stojalo	za skakanje, 2 železni krogli, 8 lesenih palic za skok, 3 železne in	neokovane palice	za skok in 1 bo-
benček (brez palic).
Varuh telov. učitelj Fon D.
Vlil. Zdravje učencev 1930/31.
Zdravstvene razmere na zavodu so bile letos precej ugodne. Celo leto se ni nikoder pojavila nikaka nalezljiva bolezen. Posamezni učenci so pač bolehali, ali pri tolikem številu dijaštva skoraj ne more biti drugače. Vsled bolezni dalje časa izostati so morali le 1 učenec I.b razreda in 2 učenca VI. razreda ter 1 učenka II. a razreda, izstopiti pa
je iz istega razloga morala tudi 1 učenka II. a razreda. Slabotnih in malokrvnih je bilo pa mnogo učencev, zlasti v I. b razredu.
Obramba: Šolska poliklinika, ki je bila v šol. letu 1929/30 tukaj ustanovljena, je v preteklem šol. letu delovala že zelo redno: Vsak torek je prihajal z ljubljanske poliklinike v Novo mesto šolski zdravnik ali zdravnica zdravstveno pregledovat in so bili letos vsi učenci in vse učenke L, IV. in VIII. razreda pregledani; ambulanca je redno funkci-jonirala, elektr. obsevanje se je vršilo stalno vsak torek; ko pa je po-četkom maja dobila poliklinika stalno bolniško sestro, pa že dvakrat na teden.
Pa tudi smrt v tem letu zavodu ni popolnoma prizanesla: Dne 29. maja je v Vavti vasi, svojem rojstnem kraju, nenadoma umrl marljiv učenec II. a razreda, Franc Hrovat.
Rajnki Hrovat je bil tih, miren in skromen deček ter lepega vedenja; kljub hudim bolečinam v glavi, ki so se vsled slabo uspele zdravniške operacije le še shujšale, je pridno pohajal šolo in, čeprav gotovo le s težkim naporom, vestno opravljal svoje šolske dolžnosti. Zavod je z njim izgubil vestnega učenca, njegovi sošolci in sošolke pa priljubljenega tovariša. Kljub oddaljenosti je v soboto, 30. majnika prihitela skoro polovica razreda v Vavto vas, da spremi svojega dragega sošolca na njegovi zadnji poti, ostali součenci in sou-čenke, razrednik in še dva druga učitelja tega razreda se pa vsled nepričakovane zapreke niso mogli udeležiti pogreba. Naj v miru počiva!
IX. Klasifikacija.
Uspeh popravnih izpitov v septembru 1930.
I.a razred.
Izpit so naredili:	Premru	Henrik,	Kalčič	Vlasta,	Cesar	Avrelija.
Izpita niso naredili: Mrak Franc, Turk Martin, Vovk Ant., Žibert Ivan.
I.	b razred.
Izpit so naredili:	Eršte	Stanislav,	Kambič	Ivan,	Košele	Franc,	Lapa-
nja Stojan, Murn Danilo.
Izpit so naredili: Izpita ni naredil:
Izpit so naredili:
Izpita ni naredil:
Izpit so naredili:
Izpit so naredili:
Izpita ni naredil:
Izpit so naredili: Izpit niso naredili:
Izpit so naredili:
Izpit so naredili: Izpita niso naredili:
II.	a razred.
Grgurič Franc, Kralj Franc, Novina Slavko, Bukovec Štefanija, Skebe Venceslava, Malenšek Martin, Grudnik Rosina.
Vodopivec Dušan.
II. b razred.
Fink Franc, Jereb Viljem, Kamenšek Velebit, Lenarčič Boris, Mehle Ivan, Ogrič Leon, Prešeren Mihael, Sedlar Anton.
Zabukovec Damijan.
III. a razred.
Dular Janko, Komelj Bogomil, Zorman Franc, Habjan Frančiška, Klemenčič Milena, Škerlj Ana.
III. b razred.
Bavcon Franc, Malič Jurij, Porenta Viktor, Škoda Melhijor, Torkar Miroslav, Uderman Boris, Valantič Filip.
Ahlin Rudolf.
IV. a razred.
Čuček Stanislav, Kastelic Franc, Kovačič Albin, Lešnjak Franc,. Widmar Konrad, Mehle Milena, Merhar Marija, Škrabi Silva.
Jug Srečko, Hočevar Marija, Verbič Marta.
IV. b razred.
Borštnar Jože, Dodič Milan, Dular Jože, Kavšek Dušan, Mihevc Ivan, Renko Davorin, Strobl Ludvik, Šavli Alojzij.
V.	razred.
Falkner Vladimir, Jereb Rudolf, Peterlin Josip, Podbršček Mihael, Poljanšek Viktor, Radi Bogo, Šetina Alojzij.
Matko Drago, Vodopivec Vladimir, Cvetko Lida.
Izpit so naredili:
Izpit so naredili:
VI. razreda
Berkopec Anton, Čepirlo Valter, Magišta Franc, Medvešek Adolf, Peče Josip, Pfaff Viktor, Škrabi Danilo, Vrankovič Dalibor, Penca Viktorija.
VII. razred.
Knafeljc Anton, Misjak Karel, Mlakar Slavko, Pucelj Emil, Čebulec Josipina.
Višji tečajni izpiti.
1.	Septembrski rok 1930.
K popravnemu višjemu tečajnemu izpitu so se priglasili vsi 3 kan-didatje, katerim je bil v jun. roku dovoljen popravni izpit, in sicer:
Finec Milan (iz matematike), Vidmar Albin (iz francoščine), Strobl Avrelija (iz matematike).
Za pismeni izpit so bile dane naslednje teme:
a) Iz francoščine: Lettre de Diderot, ecrite ä M.M. ä son retour de Russie, le 9 avril 1774.
b) Iz matematike:
1.) Ako prišteješ k 4 členom aritmetične postopice zaporedoma števila 1, 8, 35, 122, dobiš 4 števila, ki tvorijo geometrično postopico. Kako se glasi aritmetična postopica?
2.) Krog, čigar ploščina meri 27 n, razdeli površje krogle v razmerju 1: 3. Na ta krog sta postavljena dva stožca, katerih vrha ležita v krogelnem površju. Za koliko se razlikujeta prostornini krogle in dvojnega stožca?
3.) Iz točke P / 1,5 a/5 / načrtaj na elipso 16x 2 -(- 25y2 = 400 obe tangenti! Določi enačbi teh tangent, koordinati dotikališč ter dolžino in enačbo dotikalno tetive!
Uspeh izpitov: Zrelost je bila priznana vsem trem kandidatom.
Izpiti so se vršili od 4. do 15. septembra; predsedoval je direktor Ivan M a sel j.
2.	Januarski.
V	tem roku ni bilo izpitov.
3. Junijski rok 1931.
K izpitu je bilo od 18 učencev in učenk VIII. razreda pripuščenih 14, to je 12 učencev in 2 učenki. Ker iz prejšnjega leta ni bilo nobenega kandidata, ki bi izpit letos ponavljal, je bilo vseh kandidatov le 14.
Izpiti so se vršili pod predsedstvom ministr. odposlanca univerz, profesorja Popoviča Vasilija.
Pismeni izpiti so bili 11., 12. in 13. junija. V izdelovanje so bile kandidatom predložene sledeče teme:
a) Iz srbohrvatsko-slovenskega jezika: Bodočnost naše države je na Jadranu.
b) Iz matematike: 1. x:y =	z:u; y-z =	2; x—u	=	6;
x2 + y2 + z2 + u2 = 164.
2. V pokončni prisekani piramidi je spodnja	osnovna ploskev kvadrat s stranico a = 24 cm, zgornja osnovna ploskev kvadrat s stranico b = 5 cm, vsota dveh stranskih ploskev je enaka vsoti obeh osnovnih ploskev. Kolika je prostornina in površina prisekane piramide?
3. Kako se glasi enačba elipse, ki se dotika premic: 2y-fx = 27 in 4y + 7x = 81?
c) Iz francoščine: Henri Murger, Le printemps. (C’etait le premier jour du mois de mai ... Bonjour, la belle! (Prevod v slovenščino).
č) Iz nemščine: F. Paulsen, System der Ethik mit einem Umriss der Staats- und Gesellschaftslehre: „Eine monarchische Verfassung . . . nur durch historisches Wachstum.“
Ustni izpiti so bili 17., 18. in	19. junija.
Izpit je prebilo 7 kandidatov in	2 kandidatinji;	dovoljenje	za	po-
pravni izpit v septembru so dobili 3 kandidati.
Na leto dni odklonjena sta bila pa 2 kandidata.
Za zrele so bili proglašeni naslednji kandidati*:
Tek. št.	I m e	Rojstni kraj	Leto	Bodoči poklic
1	Golob Miroslav	Čatež ob Savi	1911	veterina
2	Knafeljc Anton	Šmihel pri Nov. mestu	1910	tehnika
3	Krall Jožef	Trst (Italija)	1910	filozofija
4	Polenšek Ivo	Trebnje	1913	pravoslovje
5	Strojin Franc	Miliovica p. Št. Jern.	1911	tehnika
6	Trenz Ferdinand	Trška gora p. Krškem	1913	medicina
7	Verbič Miroslav	Mokronog	1912	tehnika
8	Ipavec Kornelija.	Trst (Italija)	1913	filozofija
9	Strašek Vera	Novo niBSto	1912	farmacija
* Razprti tisk pomeni .prav dober" uspeli.
Nižji tečajni izpit.
1.	Septembrski rok 1930.
V	septembrskem roku je delalo 23 učencev in učenk nižji tečajni izpit, in sicer:
a) popravni izpit iz 1 ali 2 predmetov 4 učenci in 2 učenki.
b) naknadni izpit 14 učencev in 2 učenki.
c) dopolnilni nižji tečajni izpit 1 učenec; skupaj 23.
Pismeni izpit se je vršil 4. septembra, ustni pa od 9. do 12. septembra 1930. Tema izpita je bila: Moje slovo od nižje gimnazije. Uspeli izpita je bil sledeči:
Z uspehom so nižji tečajni izpit napravili sledeči učenci:
s
a) popravni izpit:
Čuček Ivan, Kavčič Viktor, Palčič Franja, Jerovšek Leopold. (4).
b) naknadni izpit:
Čuček Stanislav,	Škrabi Silva,	Dodič Milan,	Renko Davorin,
Erpič Franc,	Widmar Konrad,	Dular Jože,	Strobl Ludvik,
Kastelic Franc,	Barle Ivan,	Mihevc Ivan,	Šavli Alojzij.
Merhar Marija. (13).
c) Dopolnilni nižji tečajni izpit je naredil: Zrimšek Anton. (1). Odklonjeni na leto dni so bili:
Kovačič Albin, Poljanšek Vida, Borštnar Jože, Kavšek Dušan,
Not Stanislav. (5).
2.	Junijski rok 1931.
♦
Izdelalo je	v IV.-a	razredu 22, v IV. b razredu pa 15,	skupno 37
učencev in učenk.	Od	teh je bilo po čl. 2 pravil oproščenih nižjega
tečajnega izpita 20, t. j. 14 učencev in 6 učenk; 2 učenca IV.b razreda pa k nižjemu tečajnemu izpitu vsled izključitve sploh nista bila pripu-ščena; tako je od letošnjih absolventov IV. razreda prišlo k nižjemu tečajnemu izpitu 15 učenčev (12 m. -j- 3 ž.).
Razen teh	so	se	prijavili k izpitu tudi vsi absolventi	IV. razreda
iz	leta 1930, ki	so	bili	pri nižjem tečajnem izpitu v juniju	in septem-
bru 1930 odklonjeni na leto dni, 5 po številu, in sicer: Not Stanislav, Poljanšek Vida, Borštnar Jožef, Kavšek Dušan in Kovačič Albin. Skupno je torej delalo v letošnjem junijskem roku n. teč. izpit 17 -j- 3 = 20 učencev in učenk.
Pismeni izpit je bil dne 10. junija, ustni pa 15. in 16. ter 20. in 22. junija.
Tema za pismeni izpit se je glasila: Ob slovesu od nižje gimnazije. Uspeh nižjega tečajnega izpita je bil sledeči:
a)	Oproščeni so bili niž. teč.	izpita:
IV.a: Konvalinka Sava,	Pirkovič	Franc,	Haider	Frančiška,
Kranjc Teodor,	Stanonik- Ivan,	Koželj	Vanda,
Korbič Ivan,	Ahlfeld Ingeborg,	Mehle	Milena,
Maselj Dušan,	Grgič Hermina,	Misjak	Štefanija.
IV. b: Bruljec Franc,	Kopač Ivan,	Morelj	Marjan,
Erker Rihard,	Kukman	Jožef,	Vasič	Ivan.
Jug Feliks,	Lamut Branimir,
X. Statistika
Število učencev (učenk)	I	a	I. b		II. a		II.	b	III.		IV. a		
	m.	v ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m. | ž.		
Vpisanih v začetku šol. leta	24	38	60	—	15	19	34	—	38	19	17	15	
Vstopilo tekom šol. leta	1	—	1								1	-	
Skupno sprejetih	25	38	61	—	15	19	34	—	38	9	18	15	
Odpadlo tekoni šol. leta	1	5	5	—	1	1	—	—	2	1	—	1	
Število koncem šol. leta	24	33	56	—	14	18	34	—	36	18	18	14	
Učenci (učenke) po uspehu	I. a		I. b		11. a		II.b		III.		IV. a		
	111. 1 ž.		m.	ž.	111 ž.		m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	
odličnih	—	1	2	—	—	—	.4	—	1	1	1	—	
prav dobrih	7	10	7	-	2	3	2	—	1	3	5	6	
dobrih	4	10	16	—	9	7	6	—j	15	9	7	3	
popravnih izpitov	7	7	10	-	3	4	7	—	14	3	5	5	
niso izdelali	3	5	21	—	-	3	15	-	5	1	—	-	
neredovani	3	—	—	—	—	1	—	—	-	1	—	—	
Skupaj . . .	24	33	56	—	14	18	34		36	18	18	14	
Pravico do šolanja izgube	1	—	1	—	—	1	2	—	—	—	—	—	
Poljanšek Vida.
b) Izpit so naredili:
IV.a:	Debevec Jožef,	Komelj	Bogomil,
Dernovšček Jožef,	Mervič	Branko,
IV.b:	Čufar Jožef,	Kavšek	Dušan.
c) Popravni izpit v sept. je dovoljen sledečim:
IV.a:	Germ Miroslav,	Klemenčič Milena,	Verbič	Marta,
Kalan Dragotin,	Kunsti	Ana,	Not	Stanislav.
Pucelj Franc,
IV.	b: Cej Karol,
Erker Jožef,
Borštnar Jožef.
Pirc Stanislav,
Velkavrh Ivan,
č) Ponavljati more izpit v juniju 1932 kot privatni učenec : Kovačič Albin (IV. b).
učenčev.
IV. b		V	a	V.	b	VI.		VII.		VIII.			S k u i	a j
m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	skupaj j
32	—	14	14	28	—	19	15	29	6	14	4	324	130	454
32	—	14	14	30	—	19	15	29	6	14	4	329	130	5 459
				1			1					10	9	19
32	—	14	14	29	—	19	14	29	6	14	4	319	121	440
IV. b		V. a		V. b		VI.		VII.		Vlil.		Skupaj		
m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	m.	ž.	skupaj |
—	—	—	2	—	—	1	1	—	—	—	—	9	5	14
8	—	1	5	2	—	5	5	1	3	2	1	43	36	79
7	—	4	3	9	—	4	7	13	3	10	1	104	43	147
10	—	8	4	7	—	5	1	9	—	1	2	86	26	112
7	—	1	-C	10	—	2	—	6	—	1	—	71	9	80
—	-	—	—	1	-*	2						6	2	8
32	—	14	14	29	—	19	14	29	6	14	4	319	121	440
—	—	—	—	1	—	—	—	—	—	—	—	4+1	1	
XI. Privatni učenci.
a) Dopolnilni izpiti v septembrskem roku 1930.
K dopolnilnemu izpitu	so	se	priglasili in bili pripuščeni:
Hočevar Josip, Zagorc	Nada in	Zorko Ljudmila,	absolvirani
učen-ci(ke) II. r. mešč. šole,	in	so	delali	dopolnilni izpit iz	francoščine
iz snovi II. g. r. za vstop v	III.	g.	r.
Vsi trije so izpit naredili.
Za vstop v V. gimn. r. sta pa delala izpit iz franc, in rnatem., iz snovi II.—IV. (odn. I.—IV.) gimn. r. Zrimšek Anton, absolvent, in Barborič Jelena, absolventinja meščanske šole z dovršnim izpitom. Prvi je izpit napravil z ugodnim uspehom, druga pa le iz snovi III. r. za vstop v IV. gimn. razred.
b)	Popravni izpit v septembrskem roku 1930.
Popravni izpit iz zgodovine in prirodopisja za II. r. sta delala Malenšek Martin in Grudnik Rosina. Oba sta izpit naredila.
c)	V junijskem roku 1931.
Privatni izpit so delali:
I. razred: Bizjak Daniela, Gerk Stanislava, Zakrajšek Janez.
II. razred: Bizjak Daniela in Gerk Stanislava.
V.	razred: Magišta Josip
VII. razred: Dernovšek Marija.
Izpit so naredili:
Bizjak Daniela iz I. r. z odličnim, iz II. r. s prav dobrim uspehom.
Gerk Stanislava iz I. r. s prav dobrim, iz II. r. pa z dobrim uspehom.
Dernovšek Marija iz VII. r. z dobrim uspehom.
Izpita ni naredil Magišta Josip (V. r.).
6)	Izpit po J? 54.
Od 4 učencev repetentov, ki so bili ob koncu I. tromes. po § 54 odpuščeni, se je k izpitu priglasil le Brajer Franc. Izpit je delal 11. in
12.	junija; izpita ni naredil (slab uspeh).
XI. Imenik učencev, koncem šolskega leta 1930/31.
(Debeli tisk znači „odličen“, razprti „prav dober“ uspeh.)
I. Izdelali so:
1. Erjavec Jožef.
2. Kobal Anton.
3. Mervič Demetrij.
4. Mrak Franc.
5. Novak Zdravko.
6. Polajnar Metod.
7. Pungrčar Roman
8. Rus Ciril.
9. Škofič Stanislav.
10.	Zakrajšek Jožef.
II. Petančič Milan.
12. Dolenc Ana.
13. Drašler Danica.
14. Dular Antonija.
15. Gerlevc Ema.
16. Germ Darinka.
17. Jazbec Karlina.
18. Jug Valerija.
19. Kavčič Ljudmila.
20. Kobö Božena.
21. Midofer Ljudmila.
22. Paučič Vera.
I.	a razred.
23. Petrov Nina.
24. Rozman Štefanija.
25. Skebe Ana.
26. Škrabar Hedvika.
27. Št er k Si v e st r a.
28. Teran El id a.
29. Tinta Ivanka.
30. Tratnik Marija.
31. Vodnik Aleksandra.
32. Vidmar Felicitas.
//. Niso izdelali:
1. Brajer Franc.
2. Bratina Miroslav.
3. Cukjati Rajmund.
4. Jakše Martin.
5. Medvešček Romuald.
6. Novina Božidar.
7. Kavčič Marija.
8. Komelj Jožefa.
9. Kos Amalija.
10. Novina Marija.
11. Žibert Marija.
III.	Popravni izpit imajo :
1. Gregorčič Stanislav, fr.
2. Hočevar Silvester, mat.
3. Hren Franč., fr., mat.
4. Lavrič Ivan, fr.
5. Osterc Adolf, fr.
6. Schilih Nikolaj, fr., mat.
7. Turk Martin, sl., fr.
8. Gartner Antonija, mat.
9. Hočevar Frančiška, zem.
10. Jerman Florijana, mat.
11. Pervanje Dor. sl., mat.
12. Rupena Zora, fr., mat.
13. Skuk Darinka, prirod.
15.	Torkar Nada, zem.
Op. Pravico do šolanja izgube:
1. Brajer Franc.
2. Bratina Miroslav.
3 Cukjati Rajmund.
4.	Medvešček Romuald.
I.b razred.
I. Izdelali so:
1. Bizjak Miroslav.
2. Borštnik Anton.
3. Fabjan Otmar.
4. Gorenc Jožef.
5. Ivnik Venceslav.
6. Jurak Josip.
7. Kalčič Svetozar.
8. Kulovec Ciril.
9. Mahnič Janez.
10.	Malenšek Alojzij.
II. Malenšek Janez.
12.	Moravec Jožel.
13. Mraz Rudolf.
14. Osolnik Bogdan.
15. Pelko Jožef.
16. Simunich Gerhard.
17. Šef man Lovro.
18. Škrabi Leon.
19 Štular Dominik.
20. Tomc Stanislav.
21. Zajec Karel.
22. Zorko Roman.
23. Žibert Ivan.
24. Žonta Janez.
25. Kuntarič Franc.
//. Niso izdelali:
J. Badovinac Dragotin.
2. Bavcon Karel.
3. Brejc Vladimir.
4. Cigoj Milan.
5. Gaber Franc.
6. Jakše Franc Sal.
7. Kapš Alojzij.
8. Lampe Alojzij.
9. Nachtigall Viktor.
10. Novak Drago.
11. Pelko Edvard.
12. Rabzelj Janez.
13. Sotlar Marlin.
14. Stepišnik Roman.
15. Stepišnik Vladislav.
16. Stergar Jožef.
17. Šetina Alojzij.
18. Uderman Aleksander.
19. Žbogar Boris.
20. Žemva Lovro.
21. Župevec Anton.
/. Izdelali so:
1. Andoljšek Gregor.
2. Hočevar Jožef.
3. Kalan Stanislav.
4. Kambič Ivan.
5. Mikljič Jožef.
6. Novšak Ivan.
7. Premru Henrik.
8. Skebe Ciril.
9. Skok Alojzij.
10. Weiss Franc.
11. Župevec Ivan.
12. Banič Marija.
13. Barle Rozalija.
/. Izdelali so:
1. Borštnai Robert.
2. Černlvšek Franc.
3. Habjan Josip.
4. Hribar Miroslav.
5. Klemenčič Rudolf.
5.	Mejak Stanislav.
7. Misjak Ivan.
8. Romih Marijan.
9. Šega Vincenc.
10. Švara Dušan.
11. Vandot Branko.
12. Živec Viktor.
III.	Popravni izpit imajo:
1. Butina Anton, fr., mat.
2. Cuznar Stanislav, sh.
3. Grom Dušan, fr., ris.
4. Medved Santo, sh., fr.
5. Potočar Anton, fr
6. Povše Feliks, sh., fr.
7. Slapšak Vinko, fr., ris.
II.	a razred.
14. Hočevar Sonja.
15. Hočevar Z ora.
16. Kvas Vita.
17. Plantan Ana.
18. Plantan Neža.
19. Schweiger L j ud m.
20. Sedlar Jožefa.
21. Verbič Pavla.
II.	Niso izdelali:
1. Osim Eleonora.
2. Patzelt Emilija.
3. Šali Marija.
II.	b razred.
II.	Niso izdelali:
1. Blažič Karel.
2. Cukjati Rudolf.
3. Eršte Stanislav. •	'
4. Globelnik Franc.
5. Kambič Ivan.
6. Kopač Leopald.
7. Koračin Zvonimir.
8. Košele Franc.
9. Ljubič Josip.
10. Mišigoj Miroslav.
11. Murn Danijel.
12. Plevnik Viljem.
13. Povše Josip.
14. Uderman Svetozar.
15. yVovk Anton.
8. Vidic Alojzij, fr., mat
9. Zupančič Anton, sh . fr.
10.	Žener Miroslav, fr.
Op. Pravico do šolanja izgubi :
1.	Brejc Vladimir.
III. Popravni izpit imajo :
1. Plapper Marijan, fr.
2. Strmec Alojzij, fr.
3. Šinkovec Ludvik, fr.
4. Busbach Erna, fr., zem.
5. Mihevc Pavla, fr.
6. Penca Pavla, fr.
7. Poljak Frančiška, zg.
IV. Neocenjena je:
1.	Mihelin Frančiška.
Op. Pravico do šolanja izgubi:
1.	Šali Marija.
/
III.	Popravni izpit imajo:
1. Barbič Ivan, zg.
2. Bizjak Josip, sh., m.
3. Drenik Milan, sh, m.
4. Kovačič Ernest, sl., m.
5. Vukšinič Dragan, fr.
6. Zabukovec Damijan, pr.
7. Zdravič Emil, mat.
Op. Pravico do šolanja izgubijo :
1. Blažič Karel.
2. Uderman Svetozar.
/. Izdelali so :
1. Fabjan Ciril.
2. Gregorin Drago.
3. Grgurič Franc.
4. Ivanetič Mirjan.
5. Kamenšek Velebit.
6. Kolenc Friderik.
7. Kotar Ivan.
8. Kralj Franc.
9. Mehle Ivan.
10. Mesesnel Julij.
11. Mišica Vladimir.
12. Mužina Miroslav.
13. Nadrag Ivan.
14. Paderšič Vincencij.
15. Petrič Adolf.
16. Polajnar Alojzij.
17. Strajnar Janez.
18. Gregorič Cita.
19. Grudnik Rozina.
1
I.	Izdelali so:
1. Debevec Jožef.
2. Dernovšček Jožef.
3. Germ Miroslav.
4. Kalan Dragotin.
5. Komelj Bogomil.
6. Konvalinka Sava.
7. Kor bič Ivan.
8. Kranjc Teodor.
9. Masel j Dušan.
10.	Pirkovič Franc.
20. G u n d e Amalija.
21. Kavčič Matilda.
22. Kolar Elizabeta.
23. Koželj Cvetka.
24. Mundschütz Ana.
25. Oberman Marija.
26. Sumperer Hildegarda.
27. Tomšič Karla.
28. Vukšinič Marija.
29. Zagorc Nada.
30. Zorko Ljudmila.
//. Niso izdelali:
1. Beguš Friderik.
2. Fink Franc.
3. Hočevar Josip.
4. Novina Slavko.
5. Prešeren Mihael.
6. Buk Cita.
III.	Popravni izpit imajo:
1. Ahlin Rudolf, hi.
2. Durini Marijan, fr., fiz.
3. Hafner Alojzij, fr., nem.
4. Jakše Miroslav, ris.
5. Jereb Viljem, mat.
6. Lenarčič Boris, sh., nem.
7. Lenart Josip, mat., ris.
8. Malenšek Martin, fiz.
9. Mežnaršič Fr., fr., nem.
10. Mraz Karel, mat.
11. Ogrič Leon, fr., fiz.
12. Pogačar Boris, fr.
13. Sedlar Anton, zem.
14. Srpan Ivan, fr., ris.
15. Ipavec Jera, ris.
16. Košir Ljudmila, sh.
17. Sobar Frančiška, fiz.
IV.	Neocenjeni:
1.	Skebe Venceslava.
IV.	a razred.
11. Pucelj Franc.
12. Stanonik Pavel.
13. A hi f eld Ingeborg.
14. Grgič Hermina.
15. Haider Frančiška.
16. Klemenčič Milena.
17. Koželj Vanda.
18. Kunsti Ana.
19. Mehle Milena.
20. Mišja k Štefanija.
21. Verbič Marta.
22. Mervič Branko.
//. Popravni izpit imajo:
1. Kobd Roman, fr., kem.
2. Ktissel Božidar, nem., fr.
3. Soban Stanislav, ris.
4. Štajdohar Ant. fr. in kem.
5. Zorman Franc, sh., fr.
6. Habjan Frančiška, mat.
7. Paulin Majda, nem. in mat.
8. Podbevšek Julijana, mat., ris.
9. Podbevšek Marija, mat.
10.	Škerlj Ana, mat.
/. Izdelali so:
1. Bruljec Franc.
2. Cej Karol.
3. Červenka Ignacij.
4. Čufar Jožef.
5. Erker Jožef.
6. Erker Rihard.
7. Jug Feliks.
8. Kopač Ivan.
9. Kukman Jožef.
10.	Lamut Branimir.
/. Izdelali so:
1. Hrovat Dragotin.
2. Metlika Oskar.
3. Torkar Radoslav.
4. Vandot Bojan.
5. Vodopivec Vladimir.
6. Cvetko Lidija.
7. Dernovšek Martina.
8. Kambič Ana.
9. Kastelic Cirila.
10.	Kastelic Marijana.
IV. b razred.
11. Morelj Marijan
12. Pirc Stanislav.
13. Ukmar Alfred.
14. Vasič Ivan.
15. Velkavrh Ivan.
II.	Niso izdelali:
1. Dular Ivan.
2. Kavšček Leon.
3. Lapanja Danilo.
4. Malič Jurij.
5. Porenta Viktor.
6. Torkar Miroslav.
7. Uderman Boris.
V. a razred.
11. Maselj Nada.
12. Merhar Marija.
13. Pintar Marija.
14. Polajnar Ana.
15. Skalicky Ljudmila.
II. Niso izdelali.
1. Widmar Konrad.
III. Popravni izpit imajo:
1. Čuček Stanislav, mat.
2. Jug Albin, mat.
III.	Popravni izpit imajo:
1. Barle Gustav, sh., mat.
2. Bavcon Franc, mat.
3. Bojane Mihael, fr.
4. Košir Simeon, sh., nem.
5. Malič Jožef, kem., mat.
6. Morelj Franc, fr, mat.
7. Pezdirec St., nem., fr.
8. Stepišnik Jožef, fr.
9. Škoda Melhior, nem., fr.
10.	Valantič Filip, fr., mat.
3. Kalan Maks, mat.
4. Kastelic Franc, fr. in
mat.
5. Kavčič Viktor, fr., lat.
6. Kopač Peter, zg., mat.
7. Maselj Milan, mat.
8. Zrimšek Anton, fr., mat.
9. Not Antonija, mat.
10. Palčič Franja, mat.
11. Poljak Marija, zg.
12. Škrabi Silvija, mat.
I. Izdelali so:
1. Beličič Vincenc.
2. Faleskini Rudolf.
3. Kapš Stanislav.
4. Kastelic Anton.
5. Lamut Vladimir.
6. Matko Dragotin.
7- Otavnik Leon.
8. Plut Ivan.
9. Saje Vladimir.
10.	Trenz Alfred.
II. Petančič Fi anc.
V.b razred.
II.	Niso izdelali:
1. Dular JožeL
2. Jerovšck Leopold.
3. Mihevc Ivan.
4. Osterman Rudolf.
5. Povše Leopold.
6. Renko Davorin.
7. Strobl Ludvik.
8. Šavli Alojzij.
9. Škraber Leopold.
10.	Uderman Dušan.
///. Popravni izpit imajo:
1. Dodič Milan, fr.
2. Drenik Alojzij, nem., fr.
3. Lilija Bogomil, mat.
4. Luznar Kamil, nem.
5. Mežnaršič Silvester, ris.
6. Novljan Ludvik, fr., mat.
7. Mervič Bojan, zg., mat.
IV.	Ncocenjeni:
1.	Barle Ivan.
Op. Pravico do šolanja izgubi: 1. Osterman Rudolf, II 4.
I.	Izdelali so:
1. Falkner Vladimir.
2. Kavčič Raj mund.
3. Kulovec Stanislav.
4. Mohor Ivan.
5. Podbršček Mihael.
6. PolajnarVincencij.
7. Premru Karel.
8. Rozman Ivan.
9. Schweiger Viktor.
10. Trenz Ivan.
11. Dodič Ana.
12. DrašlerStanislava.
13. Globevnik Marija.
14. Koštial Elza.
15. Loger Edita.
16. Misjak Marija.
17. Muser Marija.
18. Paulič E Iza.
19. Perko Božidara.
20. Smerdu Marija.
21. Strašek Jožefa.
22. Vodnik Irena.
23. Žbogar Bruna.
II.	Niso izdelali:
1. Kobe Julij.
2. Poljanšek Viktor.
III. Popravni izpit imajo:
1. Jereb Rudolf, fr., mat.
2. Radi Bogomir, shs.
3. Šetina Alojzij, mat.
4. Vodnik Bogomir, mat.
5. Zorko Vincencij fr., lat.
6. Merhar Bogomila, mat.
IV. Neocenjeni:
1. Beguš Viljem.
2. Peterlin Jožef.
I. Izdelali so:
1. Bartelj Ludvik.
2. Ferfolja Ervin.
3. Hočevar Fran.
4. Kobe Josip.
5. Konvalinka Konstantin.
6. Košir Božidar.
7. Luznar Radoslav.
8. Mehle Marijan.
9. Mihelič Marko.
10.	Pervanje Anton.
II. Picek Jurij.
12. Tinta Oskar.
13. Uršič Andrej.
Vil. razred.
14. Vidmar Anton.
15. Dernovšek Herm.
16. Germ Ruža.
17. Kuder Avgusta.
18. Muser Ema.
19. Penca Viktorija.
20. Schilih Hildegarda.
II.	Niso izdelali:
1. Berkopec Anton.
2. Falkner Stanislav.
3. Magišta Franc.
4. Medvešek Adolf.
5. Vrankovič Dalibor.
6. Zagorc Josip.
///. Popravni izpit imajo:
1. Čepirlo Valter, fr., zg.
2. Fajfar Vladislav, mat.
3. Novak Henrik, lat., zg.
4. Peče Josip, nem. lat.
5. Pfaff Viktor, lat., mat.
6. Podbevšek Metod, mat.
7. Pucelj Stanislav, lat., mat.
8. Škrabi Danilo, fiz., mat.
9. Žagar Josip, mat.
Vlil. razred.
I.	Izdelali so:
1. Ahlin Ignacij.
2. Golob Miroslav.
3. Klemenčič Jožef.
4. Knafeljc Anton.
5. Krall Jožef.
6. Merhar Miroslav.
7. Mikec Mihael.
8. Polenšek Ivo.
9. Strojin Franc.
10. Trenz Ferdinand.
11. Valentinčič Anton.
12. Verbič Miroslav.
13. Ipavec Kornelija.
14. Strašek Vera.
II. Popravni izpit imajo:
1. Misjak Karel, mat.
2. Čebulec Josipina, mat.
3. Kerin Jožefa, zg.
III. Niso izdelali:
1. Pucelj Emil.
XIII. Naznanilo o pričetku šolskega leta 1931/32.
Šolsko leto 1931/32 se bo pričelo 11. septembra 1931.
Popravni (ponavljalni), razredni (naknadni), dopolnilni ter vsi nižji in višji teč. izpiti se bodo vršili od 1. do 10. septembra. Razpored izpitov bo proti koncu meseca avgusta objavljen na oglasni deski. Prošnje za dovolitev kakršnegakoli popravnega izpita se morajo vložiti pri ravnateljstvu osebno ali po pošti (priporočeno) najkasneje do 31. julija; prošnjam je treba priložiti letno izpričevalo in prošnjo kolkovati s 5 Din. in za vsak predmet z 10 Din. Prošnje morajo biti pisane na celi poli, datirane in podpisane ter mora biti dostavljen prosilčev počitniški naslov.
Prošnje, ki ne bodo pravočasno vložene, se ne bodo upoštevale.
Vpisovanje učencev v I. razred se bo vršilo 11. septembra od 8. ure dalje v pisarni. Za vpis v I. razred je treba predložiti:
1. šolsko izpričevalo o dovršenem IV. razredu, odnosno IV. šol. letu, ki pa ne sme imeti niti ene slabe ocene;
2. krstni list, iz katerega je razvidno, da je učenec na dan vpisa najmanj 10 let star, največ	pa	13 let.
V	ostale razrede se	bodo vpisovali učenci	domačega	zavoda
12.	septembra od 9. do 10. ure v šolskih razredih.
Učenci drugih zavodov se bodo pa vpisovali istega dne od 8. do
12.	ure v ravnateljevi pisarni.
Za vpis mora učenec predložiti letno izpričevalo prejšnjega šolskega leta, učenci tujega zavoda pa tudi rojstni list; za vpis v V. razred se mora učenec izkazati tudi z izpričevalom o niž. teč. izpitu. Ob vpisu v V. razred učenec	ne	sme biti starji od	17 let, ob	vpisu v
VII.	razred ne starji od 19	let.	O izpregledu starosti za V. in	VII. raz-
red odloča prosvetni oddelek banske uprave. Pri vpisu mora učenec že predložiti zadevni odlok o izpregledu starosti.
Na tuk. gimnazijo se smejo sprejemati le učenci, katerih starši bivajo v novomeškem, krškem ali črnomaljskem srezu. Učenci iz drugih srezov ali banovin, ki žele iz katerihkoli razlogov študirati na tukajšnji gimnaziji, se morajo pa ob vpisu izkazati s tozadevnim dovoljenjem banske uprave, če pa niso iz dravske banovine, pa z dovoljenjem ministrstva.
Pri vpisu mora plačati vsak učenec 20 Din v fond za zdravstveno zaščito učencev. Te takse se morejo oprostiti učenci, ki prinesejo k vpisu od pristojne oblasti izdano potrdilo o siromaštvu.
Ravnateljstvo opozarja, da veljajo discipl. predpisi tudi za čas počitnic. Čl. 42. (o d n. 39.) se glasi: Kazniva dejanja, storjena ob praznikih in ob šolskih počitnicah, se kaznujejo po praznikih ali po počitnicah, kakor da so bila storjena v šolskem času.
Opazka o privatnih izpitih: Privatnih izpitov v septembru ni več, tudi dopolnilnih izpitov za učence z meščanskih šol v svrho prestopa v naslednji gimnazijski razred ni več. Privatni izpiti se morejo delati le v juniju vsakega leta, zadevne prošnje pa morajo biti vložene najke-sneje do 15. maja.
Snov in obseg snovi, iz katere morajo privatni učenci delati izpit, je prav ista kot za redne (javne) učence dotičnega razreda. Vsak kdor želi delati privatni izpit, naj torej pravočasno poizve, kaj se zahteva za dotični razred. Informacije dobi pri ravnateljstvu osebno.
1. Mase Ij,
direktor.
\	v ' v' V' ' -" V 1	-.	;	v,.1	.	/	;	>	*	r'	,
4' -V V' &ŽkA\. oV''-1' 4J\>Z—'.'	V
f ■. Jltt k .	..>	'Vi. * ■ > VI?«.-' V ■■:•- A V . ■• v-:-^
. ■' -
'■ ■■	tzy,*	^•v<;,ž	:J'f	w	,	Vv! V, '■
i	r>frM	'M;
Avi^siv "&V	v-" • y^'1‘
. ’ • 1 $	iv	H'1-	'	•	’<	^.»'	/'■	v	.'-h	■	-:c':'Vv	$$	^	\
® *£ rV: ■'
,-X r A
v. v? ;K ^ htf • :,\	v .*.'■/v^,‘	•■/•	‘t\tn,* % £	r/-*> /v i' •* AWs •■-' r-; { 1 V V k*
>*< #Ww	w«li¥w»?#l If*
lot I : :■	■	!	»	■	,%VV
!
I
'•'■■/.V 'Mv'.Mi . . V'- \ >kV'. V.-C\ '’• 'A *. •' .' 'V- •- ^ •> v ■' ' ■).'-.'v’-^ '■ ■ V->(,n 'ib®*
Sl»
L1A
I iS , I < pil
? ■• \ ■ ' '1V v :. •; šl\ '< • };\ .'i	M	v'	•-•
-v; ■• r'°■ S'”:'vfvv'-‘:;	•;■;V.	. ;i\yf • v.,\ , ■ Vr[d’ ■•,sM,’s• i* m''
. "';■>! -m5- ■..■> '	:	: '•.
;.: >	^	-V'
' ' ]	-	' •*;i’'	■	'	'	''^ru
, . .' ;>lN%
' ■,'-.v «. ■ &J' ;. : C.V,\
v ;,n >n Z - {.%>■
L'V ;f V|
itV - >>
>-•.. -V«: . i ji.' r)v,?'H..' •>- ',: .» •7,v*jMr. /■ \. ,' ib'>;$&,It'. ' ‘M-
%■'• •	m	ML*
' " V r ■ 1 >f	^	■
■ '4 I.’ ' A * ;’/<■ "■ tA, /• ' -W, • A ,^' V' ’ ‘:^ r ’r	:'.•	>	*. V. *- - •«
r/, ! ' <.i 4,\f v: • Vr V ,y-Vi d i>	•	•	)	»•	•'■'•'	.	\	,'a	•'	•*•*•••	••/./	;	i	■/;	^	•'•j.	;, l • f-
b^/r ■>-1.:)yi;r^K:id:- 'vi-:^/ ^!>
■
u-1.1H • * wt> 'A'» Hftbi v -J \ •''•7!' -"Ik/M	*>	VÄ	f-	'	’••••	n	'-1*1i
■■
/ '•'•■'• ! » li tW/l.'/1'(<>!• i: •• 4/\i;l ^ V. -i|)^
)■• >	k*	'	#,■
l#% ■?:• .v,.. 44 lv	«vife ^ Afil ,V ^ %#,w{^