pristop Humanistični 8 Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88 Prof. ddr. Barico Marentič Požarnik sem najprej spoznavala kot univerzitetno profesorico s številnimi idejami in širokim znanjem ter kot dragoceno mentorico. Pozneje sva postali sodelavki, skupaj sva raziskovali, izvajali delavnice in programe izpopolnjevanja za učitelje, se udeleževali mednarodnih posvetov ter reflektirali strokovna in življenjska vprašanja. V vseh teh vlogah jo je vedno vodila njena humanistična naravnanost: zanjo je temeljna vrednota oseba in vzpostavljanje medsebojnega dialoga. Od kakovosti učenja in poučevanja do izobraževanja učiteljev Ob življenjskem jubileju, 80-letnici življe- nja, skušamo izpostaviti nekatera temeljna sporočila prof. ddr. Barice Marentič Požar- nik, zaslužne profesorice Univerze v Lju- bljani. Zanimivo je, kako določena vpraša- nja, problemi, teme spremljajo raziskovalca skozi desetletja. Postopoma odkriva odgo- vore nanje in vse globlje vstopa v razumeva- nje medsebojne odvisnosti vprašanj, pove- zanosti teoretičnih spoznanj s praktičnimi izkušnjami, preverjanjem novega v vsakda- njih situacijah – kot v krogu izkustvenega učenja, ki ga po Kolbu označujejo konkre- tna izkušnja, razmišljajoče opazovanje, ab- straktna konceptualizacija in aktivno eks- perimentiranje (Marentič Požarnik, 2000: 124). Z leti raziskovanja, poučevanja, dela z učitelji na različnih ravneh izobraževanja in med soočanjem z raznolikimi vprašanji o kakovosti učenja, poučevanja, ocenjevanja in učiteljevega profesionalnega razvoja je prof. ddr. Barica Marentič Požarnik odstira- la nove vidike in vse globlje ravni na razno- likih področjih, ki pa bi jih lahko povezali v nekaj »vedno aktualnih vsebinskih vpra- šanj«: zagotavljanje kakovostnega učenja in poučevanja ter ocenjevanja znanja, izobra- ževanje učiteljev, razvoj visokošolske didak- Jana Kalin, dr. pedagogike, je redna profesorica za didaktiko na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Raziskovalno se ukvarja s kakovostjo učiteljevega dela in njegovega profesionalnega razvoja, z avtonomijo in ugledom učiteljev, vlogo razrednika in oddelčne skupnosti, s sodelovanjem šole, staršev in okolja ter s kakovostjo univerzitetnega študija. Izvaja seminarje za učitelje s področja pouka, vodenja razreda in visokošolske didaktike. Svoja spoznanja predstavlja na domačih in mednarodnih konferencah ter v znanstvenih in strokovnih publikacijah. tike, uveljavljanje sodobnejših pristopov v raziskovanju in okoljska vzgoja z vzgojo za vrednote. V pričujočem prispevku se bomo omejili na predstavitev najpomembnejših idej na prvih treh področjih. Kakovostno učenje in poučevanje: začelo se je z učnimi navadami Eno temeljnih področij raziskovanja prof. Barice Marentič Požarnik je proces učenja in vprašanje, kaj se dogaja pri tem procesu v posamezniku, ki se uči, in kako lahko ta proces spodbujamo, podpiramo od zunaj. V prvi službi je raziskovala učne navade učen- cev, leta 1971 doktorirala iz psihologije na Filozofski fakulteti UL z disertacijo Struktura in determinante učnih navad naših učencev in se k tem vprašanjem nenehno vračala. Leta 1974 je prvič izšlo delo Dejavniki in metode uspešnega učenja, ki je bilo sprva namenjeno predvsem študentom, bodočim učiteljem, preraslo pa je v pomemben vir informacij za številne učitelje, pedagoge in druge strokovnjake na področju izobraže- vanja. Nova spoznanja s področja psiholo- gije učenja so zaznamovala nadgradnjo tega učbenika v sodoben priročnik Psihologija učenja in pouka, ki je izšel leta 2000 (ter pre- novljen 2018) in v katerem posebej uvelja- vlja »celostni pogled na učenje, ki povezuje telesno, spoznavno, čustveno, socialno in vrednostno plat« (Marentič Požarnik, 2000: 5). Temeljno vprašanje za vse, ki se ukvar- jamo z vzgojo in izobraževanjem, je, kako v praksi delovati tako, da bomo spodbujali in omogočali kakovostno učenje, ki bo vodilo do trajnega znanja, s katerim se bodo mla- di uspešno soočali s problemi na osebni in družbeni ravni. Avtorica poudarja, da »učenje ni le kopiče- nje in zapomnjevanje spoznanj, ampak ak- tivna izgradnja osebnega smisla ob samo- stojnem in kritičnem razmišljanju« (prav tam). Pri tem je pomembno zavedanje, da imajo pomemben vpliv na to, kako in česa se naučimo, naše obstoječe ideje, stališča, pojmovanja in cilji. Učenje bo bolj uspešno, če bo »aktivno, življenjsko vpeto v reše- vanje za učenca pomembnih problemov« (prav tam). Ob zavedanju teh značilnosti pa postaja poseben izziv in cilj šolanja tudi zavedanje pomembnosti razvijanja meta- kognitivnih spretnosti oz. »učenje učenja«. Kakovostno poučevanje je odvisno od ustrezno usposobljenih učiteljev. Vpraša- njem izobraževanja in nadaljnjega usposa- bljanja prof. Barica Marentič Požarnik na- menja znaten del svoje pozornosti. Izobraževanje učiteljev Na področju izobraževanja učiteljev pou- darja oblikovanje učitelja kot »razmišlju- jočega praktika«, ki sproti analizira svoje pristop Humanistični Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88 9 vsakdanje izkušnje in se iz njih uči, ter nujnost integracije praktičnega usposablja- nja in teoretičnega osmišljanja. Bodočega učitelja v znatni meri določajo njegove su- bjektivne teorije o pouku, učenju in po- učevanju, o vlogi učencev in lastni vlogi, ki jih je pridobil v času svojega šolanja ob opazovanju neštetih učnih ur in različnih učiteljev, ki so ga poučevali. Ozaveščanje teh subjektivnih teorij je bistvenega pome- na za njegovo kakovostno delo z učenci. »Posledice učiteljevega dela segajo dalj v prihodnost kot pri marsikaterem drugem poklicu, a način njegovega dela v večji meri kot to sam želi ali se tega zaveda, določa preteklost – izkušnje iz lastnega šolanja,« zapiše v še danes aktualnem delu Nova pota v izobraževanju učiteljev iz leta 1987 (str. 3). V delu podrobno predstavlja nove pristope in metode izobraževanja učiteljev, še pose- bej izpostavi pomen izkustvenega učenja (igro vlog, simulacijo, opazovanje pouka, nastope), kritične refleksije, študijske pra- kse ter integracijo različnih pedagoško-psi- holoških študijskih predmetov, specialne didaktike in stroke. Nenehno poudarja, da so pri izobraževanju učiteljev primerne me- tode bolj pomembne kot pri izobraževanju za katerikoli drug poklic. Poseben poudarek tudi v svojem nadaljnjem prizadevanju za kakovostno izobraževanje učiteljev namenja pomenu, vsebini in nači- nom stalnega strokovnega spopolnjevanja učiteljev in njihovega profesionalnega razvo- ja, pri čemer naj učitelji vse bolj postajajo de- javni sooblikovalci teh programov, odprti za interdisciplinarno povezovanje, sodelovanje drug z drugim in učenje drug od drugega (kolegialne hospitacije, »kritični prijatelji«, skupno raziskovalno in projektno delo). Pomembno vlogo pa naj učitelji prevzema- jo tudi pri uvajanju inovacij, razvojno-razi- skovalnega dela in akcijskega raziskovanja, ki lahko postajajo prostor intenzivnega učenja in pridobivanja novih izkušenj in usposobljenosti. Že v svojem delu Nova pota v izobraževanju učiteljev (1987) izpo- stavi pomembnost prizadevanja učiteljev za ustrezno moralno in materialno družbeno priznanje za zahtevno delo, ki ga opravljajo, in pri tem zapiše, da sta »družbeno prizna- nje in poklicna usposobljenost v vzajemnem odnosu in le prizadevanja na obeh straneh bodo hkrati postopno prispevala k boljšemu položaju, večji poklicni samozavesti in av- tonomiji ter večjemu zadovoljstvu učiteljev z njihovim poklicem« (Marentič Požarnik, 1987: 4). Ena od stalnic njenega prizadeva- nja gre v smeri opolnomočenja učiteljev za uveljavljanje njihove strokovne avtonomije in profesionalnosti, v stalnem izboljševanju lastnega dela, uveljavljanju pouka, ki je osre- dotočen na učence, in sicer z omogočanjem učenčevega aktivnega sooblikovanja učnega procesa in kakovostnega učenja (npr. Ma- rentič Požarnik idr., 2005). Razvoj visokošolske didaktike V procesu kakovostnega začetnega izobra- ževanja učiteljev pomembno vlogo prevze- majo njihovi učitelji (glej Buchberger idr., 2001). Delo prof. Barice Marentič Požarnik je bilo pionirsko tudi na področju razvoja visokošolske didaktike. Posebno pozornost je namenjala učiteljem učiteljev, kar je bila tema njenega drugega doktorata. Vpraša- nje, kako izboljšati kakovost visokošolskega študija in ustrezno usposobiti visokošolske učitelje, je prispevalo k številnim publika- cijam, delavnicam in seminarjem, pogosto v sodelovanju z mednarodno priznanimi strokovnjaki iz tujine. Eno njenih zgodnjih del je Prispevek k visokošolski didaktiki iz leta 1978. V številnih delih v kasnejših le- tih izpostavlja izzive izboljšanja kakovosti poučevanja in učenja s podporo profesio- nalnemu razvoju visokošolskih učiteljev, kakovost ocenjevanja v visokošolskem iz- obraževanju, problemsko zasnovan študij, motivacijo za študij, predavanja in sku- pinsko delo kot priložnost za spodbujanje študentov k aktivnemu sodelovanju. »Tisti, ki poučujejo (prihodnje) učitelje, naj bi bili sami zgled dobrega, inovativnega, refle- ksivnega poučevanja« (Marentič Požarnik, 2019: 29). Pomembno vlogo imajo medse- bojno povezovanje in dialog visokošolskih učiteljev različnih strok, njihovo medseboj- no izkustveno učenje, predstavitev peda- goških izkušenj, podpiranje drug drugega pri uvajanju novih pristopov in dvigovanju »strokovne samozavesti« (Marentič Požar- nik, 2019: 29). Pomembno je, da »spodbu- jamo kvalitetne raziskave, sporočamo in upoštevamo njihove izsledke, pa tudi, da na primeren način vključujemo elemente pe- dagoške inovativnosti in odličnosti v kari- erno napredovanje visokošolskih učiteljev« (Marentič Požarnik, 2020: 29). Ob koncu: Verba docent, exempla trahunt 1  Kot profesorica, mentorica in raziskovalka je prof. Barica Marentič Požarnik vedno delala, kar je poučevala, in vse njeno pri- zadevanje je izhajalo iz temeljne usmerje- nosti v človeka kot osebo z vsemi njenimi značilnostmi. Pri svojem delu je nenehno sodelovala z različnimi sodelavci, kolegi in študenti. Še danes izvaja delavnice za učite- lje v kolegialnem paru. Znala je povezovati različnost v veliki odprtosti za vso pestrost in izzive, ki jih to prinaša. Naučila nas je, kako pomembno je »iti v svet« in tam najti sogovornike, soočati svoje znanje in izku- šnje s kolegi iz drugih kulturnih okolij, se učiti od njih in skupaj z njimi. Njena želja po učenju je neusahljiv vir nenehnega raz- mišljanja, ustvarjanja, pisanja, delovanja. Poleg ljubezni do umetnosti in vsega lepe- ga jo označujeta neizmerna širina znanja, izkušenj in modrost. Pri svojem delu je vse od začetka svojega delovanja v šestdesetih in sedemdesetih letih preteklega stoletja vnašala celo vrsto inovativnih idej in po- bud. Mnoge od njih so se razširile v našem prostoru in na tujem; druge še potrebujejo čas za rast in dozorevanje. A seme novih idej, ki ga prof. Barica Marentič Požarnik še vedno neutrudno seje ne glede na »letne čase«, ima svojo moč in verjamem, da bo ob svojem času našlo pot do ljudi in uresni- čitve. Njeno življenje in njeni zgledi namreč navdušujejo! Literatura • Buchberger, Friedrich idr. (2001): Zelena knjiga o izobraževa- nju učiteljev v Evropi. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo, zna- nost in šport. • Marentič Požarnik, Barica (1978): Prispevek k visokošolski di- daktiki. Ljubljana: DZS. • Marentič Požarnik, Barica (1987): Nova pota v izobraževanju učiteljev. Ljubljana: DZS. • Marentič Požarnik, Barica (2000): Psihologija učenja in pouka. Ljubljana: DZS. • Marentič Požarnik, Barica (2018): Psihologija učenja in pouka: od poučevanja k učenju. 2. prenovljena izd. Ljubljana: DZS. • Marentič Požarnik, Barica (2019): Od zelenih do rdečih pa- radižnikov ali dolga zgodba o profesionalnem razvoju (viso- košolskih) učiteljev. Vzgoja in izobraževanje, letn. 50, št. 5–6, str. 28–29. • Marentič Požarnik, Barica (2020): Visokošolska didaktika in didaktično usposabljanje visokošolskih učiteljev pri nas. AS. Andragoška spoznanja: prva slovenska revija za izobraževanje odraslih, letn. 26, št. 2, str. 15–32.  • Marentič Požarnik, Barica; Kalin, Jana; Šteh, Barbara; V alenčič Zuljan, Milena (2005): Učitelji v prenovi – njihova strokovna avtonomija in odgovornost. Ljubljana: Znanstveni inštitut Fi- lozofske fakultete. Opomba 1 Besede učijo, zgledi vlečejo.