220. številka. Ljubljana, v sredo 26. septembra. XXVII. leto, 1894. mm MOD. (shaja vsak dan sveder, isimli nedelje is prasnikr, ter v olju po pod ti prejeman za avstro-ogereke deželo ta vho leto lf> gld., za pol leta S gld., za Četrt, leta 4 gld., za jeden **oer 1 gld, 4<) kr. — Za Ljubljano brea pošiljanja ua dom za vse leto 13 £ldM za Četrt leta '.i gld. 80 kr., sa jeden mesec l gld. 10 kr. Za po&iljatije ua dom racnna Be po 10 kr. na mesec, po HO kr. ;.a Četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor postnimi zua£a. Za osna ni 1 a plačuje se od Cetiriatopne peti t-vrste po 6 kr., Ce se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce se dvakrat, in po i kr., Ce se trikrat ali veCkrut tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Oredni&tvo in npravniatvo je na Kongresnem trgu at, V2. U p ravni it vu naj se blagovolijo pošiljati narofinine, reklamacije, ozuanila, t. j. vse administrativne ptvari. Iz kranjskega deželnega odbora. i. Gospod Oton Detela in gospod dr. Fran Papež ata si v marsičem podobna, v marsičem nejednaka, v daljšem pa vredna drug drugega. Jednaka sta si 1 tem, da je prvega v deželni zbor, zadnjega v deželni odbor spravila prav za prav nafta odločno-narodna stranka. Gospod Oton Detela bi dandanes t deželnem zboru niti ne sedel, da se ni zanj po tegnila radikalna stranka, ki o gospodu Andreju Kalanu — tedanjem protikandidatu — ničesar vedeti ni hotela. Kusanje pride navadno prepozno, ia ■eda} Sele vidimo, da bi bili prej kot ne mnogo na boljem, da je bil tiste dni izbran deželnim poslancem gospod Andrej Kalan, in najai bi bil dan«s tudi deželni glavar v kronovini kranjski! Či bi bil morda tudi ljubil nemške napise po Ljub janikih lidovih — gospod Ocon Detela jih istufako ljubi — toliko pa vemo, da bi deželni glavar Andrej Kalan ne bil klical Božjega blagoslova na nemškega »scbul-vereina* dole, kojh nam je v deželi toliko potreba, kot kolere ali kaj jednacega. Tudi bi Audrej Kalan nam dajal popolno poroštvo v tem oziru, da bi se nam ne bilo bati njegove v neskaljenem nemškem duhu vzgojene rodbine, kakor je ona sedanjega gospoda deželnega glavarja. Rizlogov imamo torej obilo, če se sedaj prav korenito kesamo, da nismo tiate dni gospodu Andreju Kalanu do zmige pripomogli I Kakor rečeno tudi najzenijaloejši politik, kar jih je do sedaj rod U zemlja slovenska, gospod Fran Papež, priplezal je do deželno - odborskega kruha jedino le a pomočjo „radikalcev". Njegov protikandidat bil je gospod Žitnik, ravno taisti, ki je sedaj po Sent Vidu opiral črnega svojega prijatelja, Če3, dn je on, Ignacij Žitnik, aicer tudi za samoslovensko napise v L ubijam, da pa vendar opravičuje svojega prijatelja dr. Papeža, ki je pravo zadel, če je glasoval za dvojezične napise v ravno isti Ljubljani. To je logika, katera je last jedino le gospoda lgna cljn Žitnika, ki je, kar se tiče njegovo oaobe, za anmoslovenske javne napise, ki pa vzlic temu prav daje deželnemu odborniku Papežu, da je glasoval v deželnem odboru proti takim napisom! Tu imato konservativno konfuzijo, ki večja skoraj postati ne LISTEK. Ludvik XI. Naslovni jnnak Saloigre, s katero se ima jutri otvoriti letošnja sezija slovenskega gledališča, je kot vladar jeden najznamenitejših in najsrečnejših, kot človek pa jeden največjih čudakov in najbolj nesrečnih in osamelih mož, kar jih pozna zgodovina. Kot kralj bil je pravi oznanovalec in pripravljalne velike francoske revolucije, ki je tristo let pozneje z isto neupogno žilavostjo, neobzirnostjo in krutostjo zvršila iste hiiicii, za katerimi je Ludvik XI. strmel in jih deloma tudi dosegel; samo da bo Ja-kobinci v resnici ali pa na videz zahtevali za narod, kar je Ludvik bolel i ase, za svojo nemejno kraljevo oblast. ^Francija jedna in jedina* je njegovo delo. Uničil je velike vasale, mej katere je b la razdeljena dobra polovica kraljestva in ki so z vodnimi spletkami kljubovali kraljevim nameram ter bvojo lastno koriBt stavili nad splošni blagor. Ob-mejil je pravice plemičev, upeljul jeduotneje pravo-sodstvo, pravičneje razdelil davke, cp'oh centrali- morel Toraj gospod Žitnik bil je protikandidat dr. Papežev, ko se je volilo v deželni odbor. In gospod Povše in drugi hodili so okrog „radikalnih" poslancev, da naj vendar glasujejo za Ž tnika, Češ, da je ta neomabljiv v narodnih vprašanjib, da pa dr. Papež nima — in najsi ima na kakem drugem polji kaj nezoatoega prepričanja! — prav nikacega narodnega prepričanja, in da bode kot deželni odbornik samo marijoneta dr. SchafT±rja, ter iskal svojega življenja nalogo jedino le v tem, da bo neprestano gledal v vladne Befe, kako ti Bopejo in dihajo, da bi potem čisto tako sopel in dihal tudi goBpod dr. Fran Papež! Pa odločni snapredojakia se niso dali prepričati, in menili so, da dr. Fran Papež, ki je ves ta čas, ko bo je razpravljalo o volitvi, sedal na svojem sedežu, kot bi ne znal do pet it ti, ter zapravljal utis prvotne otroške nedolžnosti, ne bo v stanu, provzročiti kake nerodnosti, in zategadelj so ga volili v deželni odbor, v trdni nudi, da bode ta „Winklerjauec* vsaj i st let potreboval, da se oddahne od groznega udarca, da je zatonilo tisto soloce — baron Wink)er—, okrog kojega se je kot vedno zventi ptanetek neprestano sukal naš Papež! Napačen pa je bil račun v tem, da se ni mislilo na to, da si bode planet poiskal novo solnce. In res, komaj se je prikazal v deželni zbor gospod baron II in, že je plesal okrog njega veda^ zvesti plam tek dr. Fran Papež, in naša vlada ga n m* vdanejšega in uslužnejše ga pristaša, nego je dr. Fran Papež. Kosanje pride prepozno, in tudi tukaj priSlo je prepozno. Ko pa je gosp. Oton Detela, — ki je bil tedaj tudi proti kandidaturi dr. Papeža, ter je svoj glas ostentativno bil oddal za Ignacija Žitnika — s klavernim gladom, ki se mu je od jeze tresel, naznanil, da je celotna zbornica z večino glasov izbrala si v deželni odbor dr. Frana Papeža, priskočil je Ignacij Žitnik k mizi, pri koji sede „radi-kalci', ter je zarohnel nad njimi: .saj se boste še kesali, da ste tega človeka volili !" Ia res, gospodu Ignaciju Žitniku se je tukaj nekaj pripetilo, kar se mu prej še nikdar ni, pa bo mu tudi v prihodnje javaljne nikdar več ne prpeti. BI je namreč prerok v pravem pomenu besede in kar je prerokoval, do pičice se je vse spolnilo, in Bradikalcevu kesanje je veliko, neizmerno! Gospod Paptž pa si reže beli zoval Francijo in tako povzdignil njeno moč, na drugi s rani pa pospeš I njeno blagostanje s podpiranjem iu stvarjenjem bogate obrtuije. Zgodovinar njegov pravi: „ Ludvik XI. je bil j ulnako sloveč no svojih strastih kakor po svoj h krepostih; toda ako ee oboje dene na tehtne >: bil je kralj." Pesnik seveda v l/i v ku ne išfe zavednega vladarja, nego človeka, člena prokletega rodii Valois, ki igra proti koncu srednjega in v prvem času novega veka ubgo starogiških Pelopidov, le s tetn razločkom, da j itn niso nei/pronnj usode nit prele Parke, nego da jih je zavdala kri, iz katere so bc rodili, pa okolišče, v katerem so živeli. K idil se je kot vnuk nesrečnega, zblaznelega Karla VI. in I/.abele bavarska, nečlovi ške soproge in matere, pri kateri so se od njenega spola javljale sanio neukiočeue zverinske strasti. O V njegov, Karel VII., aiubotnež, strastno udan lepi A g nos de Sorrel in ne zm« neč se za svojo soprogo, prepeval je za'jubljeue pesni in malomarno gledal, kako so bo Angleži širili po Franciji, v Parizu svojega kralja-otroka Henrika VI. kronali za kralja francoski ga in se bolj in bolj z vojno silo bližali malemu knščeku kral.estva, kater) mu je bil Še kruh deželnega odboroištva ter sedi kakor Jov na vihu svojega Olimpa, ter Bi misli: le zabavljajte sedaj, samo da ste me takrat volili! Ia v pest bo hiih')'', in prepričani smo, da si vsako minuto misli, da ga pod božjim Bolncem ni premetenejšega bitja od deželnega odbornika dr. Frana Papeža. Vse te spomine obudili smo zategadelj, da ae z nova izve, da Bta tako glavar DeMs, kakor odbornik Papež nekoliko hvaležnosti dolžna odločoo-narodni stranki, in da ae imata ti stranki zahvaliti, če sedita danes za lepo pogrneno mizo, ter uživata slavo, da se kar vse blešči okrog njiju. Čj se ne oziramo na narodno zavest, koje more nekaj imeti tudi vsak polovičarski Slovenec, če se ozremo jedino le na tisto lestvico, po kateri sta Detela in Papež priplezala v deželni odbor, mora se tudi priznati, da postopanje, s kojim se omenjena gospoda odlikujeta pri svojib deželnoodborakih po-tlih, nikakor ne ustreza tistim dolžnostim in tistemu taktu, kojega bi imela ukazati stranki, katera jima je na nogo pomagala. Hvaležnost pa je redka čednost, in zatorej bo ne čudimo, da je gospoda D-tela in Papež ne poznata! O drugem prihodnjič. Politični razgled. Notranje debele. V Ljubljani, 26. septembra. Celjsko vprašanje. Die 19. t- m. je levičarski državni poslance Pichler sklical v Most na Češkem volilni shod, na katerem bo ga volilci neusmilieno napadali. Vprašali bo ga, kako stališče zavzema levičarska stranka glede Celjske gimnazije. Mož je rekel, da stvar še ni prišla na razpravo, na kar mu je urednik Heidrich povedal, da se je stvar že razpravljala in da je faktični načelnik dr. Rusa se potegoval za slovensko zahtevo. Koroške volitve. Glasilo nemSkokoneervativne stranke na Koroškem „K;t-ntner Zaitnng" priznava izrecno, da bo Slovenci odločili uspeh konservativnih kandidatov pri volitvi v deželni in v državni zbor. To priznavanje je sicer nekaj vredno, ali bore malo, dokler se iz teorije ne prenese v prakso. Kaj imajo koroški Slovmci za svojo pomoč pravico zahtevati, smo že obftirno razložili in v istem zmislu bo je tudi izrekel neki drugi list, samo koroški nemški konservativci molče. ostal. Toda Agnes de Sorrel ni bila navadna kraljeva ljubica; budila je Bvojega nemaziljenega ljubimca, naj se vzdrami iz svoje zaljubljene otrplosti, naj prime za meč in se poda na pot v ReimB, da ga tam kronajo, in potem premaga Angleže in njih zaveznike, sorodnika mu Filipa Burgonjskega in lastno mater Izabelo. Ves svoj liftp je prodala in zastavila, da mu je pomagala najeti vojakov. Malo let po rojstvu Ludvika XI. prišla j* Karlu na pomoč Devica Orleanska, ki je s svojo sugestivno navdušenostjo ohrabrila obupale vojake in vojskovodje Karlove, osvobodila Orisan«, peljala kralja v IleimB, satna pa kmalu zatem, laptlSCen« po svojem gospodu in kralju, zgorela na grmadi. V te čase pada mladost Ludvika; meč je bil takrat jedini gospodar, strast jedini zakon, aumo-pridnoBt najbiažji nag b. Kaj čuda, da tudi dauph n Ludvik ni poznal nravnosti v našem smislu. Kar mu je bilo na potu, moralo je strani. Agne* do Sorrel, ki jo imela velik upliv na Karla VII, umrla je za strupom; Ludvikova piva soproga, Margareta Škotska, ravno tako. b :dem i■■ -t let star b? je Ludvik prvikrat pridruži zaroti zop-;r svojega očeta; nekaj let pozneje je pobegnil v svojo Dau- iz delegacij, Ogerske delegacije odsek za mornarico je odobril proračun in izrekel admiralu Sternecku popolno zaupanje. Odsek za vojaške zadeve pa je odobri! izredni proračun za vojsko. Državnozborska volitev v Umu. Na mesto umrlega Winterhollerja ja bil v ponedeljek voljen državnim poslancem mesta Brna tovarnar Friderik Wauniek. Mož je osnovatelj nemškonacijonalne stranke v Brnu, kot kandidata so ga postavili nemški nacijonalci, a voljen je bil, ker je obljubil vstopiti v levičarski klub. Ta kre-men-značaj je tudi z vsem veltfibnkantu lastnim ponosom odklonil zahteve, naj se predstavi volilcem in razvije prtd njimi svoj program. — C ški kandidat dr. Popelka je d bil 502 glasa, socijalistički kandidat 1. Krepka 125 glasov, Wanniek pa 2530 glasov. Tirolsko domobranstvo. Znano je, da ima tirolski deželni zbor neke posel u:' pravice, mej njimi tudi to, organizovati deželno brambovstvo. Vlada bi seveda ruda uveljavila tudi v Trol.h domobransko novelo, katero je državni zbor za vse druge kronovine odobril, a deželni zbor t rolski s ■ temu ustavlja. Lutos pride dotična pred* l<;ga zopet pred deželni zbor. Domobranski minister je bil letos obiskal vodjo klerikalne stranke dra. \Vackernella in ga skušal pridobiti za predlogo, a, kukor se javlja, brez uspeha. Nasprotniki predloge nikakor nečejo odnehati, zlasti ce, ker se bližajo deželnozborske volitve. V nanje dr/ave. Zdravje ruskega carja. Uradna „Politische Corresp u javlja : Na podlagi zanesljivih Informacij prereka iz Peterburga došlo poročilo vse govorice o slabem zdravju ruskega carja. Car je zadnji ras vidno okreval in je v stanu, delati vsak dan po dve ali tri ure. Z'asti dobro Uplivajo nanj daljši sprehodi. Kot dokaz, da se car ri zmerno dobro počuti, se navaja tudi to, da je prestolonaslednik odpotoval k svoji nevesti v 1) um-s:adt, česar bi gotovo ue bil storil, da je carjevo ž.vijenje količkaj v nevarnosti. Jiolf/arske volitve. Pri vu It vi v narodno sobranje je bilo glesom oficijoznih poročil izvobeuih 8 pristašev Cinkova, 3 pristaši Karavelova, 27 uuijoniatov iz R jmelije in jeden socijalist. Ker je Vbeh poslaucev 153, ima vlada nu svoji strani 114 pts'ancev, torej velikansko večino. Mej vladnimi pristaši je 87 konservativcev in 27 R idoslavovcev. Ker so bih nekateri kandidati po večkrat voljeni, je treba v petnajstih okrajih novih volitev. Cmkov sam ni voljen. Kandidoval je v Beli Slatini. Njtgov protikandidat je bil minister i ti • .. Ker je vladni aparat z vso silo deloval za Tonfcvs, so razburjeni volllci šiloma razgnuii volilno komisijo in raztrgali zapisnik in volilne listke. — Prva posledica tega izida volitev je, da sta ministra Radoalavov in Tončev poda'a oBtavko, v kateri očitata svojim ministerskim kolegom, da so proti njima neustavno agitovali in sistematično protežirali element , glede katerih udanosti za Koburžana in z t ustavo je resno dvomiti. Stojlov in Koburžan bi Tončeva in M idoslavova rada pregovorla, naj umakneta ostavko, a brez uapeha. M nistra ravnata po dxgovi.ru s stranko Pričakuje se, da vstopijo v ini-:. •'. :>' v o nekateri južnobolgarski konservativci- — Vlada ki je v svoi pn-gram postavila določbo, da Bolgarska ne sme Rusije provokovati, pa tudi ne se jej približati, ima torej skup'čino na svoji strani. A je li tu večina tudi trdna in zanesljiva, to je drugo vpiafianje. Sama |>ač ta v-eina ne bo Hprožila vprašanja o porazumljenju z Rusijo, storila bo pa to opoiiolja in tt da) sa pokaže pravo lice vladne stranke phinu.o in od tam roval in kovaril, dokler m kralj j zbral vojske, da Be vzdigne nadenj. Z iaj Ludvik ni imel druzega zavetišča, nego dvor Filipa Dubrega burgonjskega, največjega sovražnika Karlu Vil aMoj bratranec Filip je vzel lisjaka k sebi, ki mu bo požrl vse kokoš," rekel je tikrat kralj. Po-tuhnen in navidezno krotak je prežal Ludvik, da pride njegov čas. L:ta 1461 je oče Ludvikov zbolel, iu ker se je bal, da mu ne bi sin po kom zavdal, več dnij ni užil nobene hrane, ter je vsled tega res lakote umrl. Zdaj je bil Lttdfik gospodar. Ker mu je bil glavni namen, da učvrsti kraljevo, to je svojo laBtno oblast, ni se čuditi, da so se mu upirali populnoma ali na pol samostojni velikaši: vojvoda burgonjski Karo! Drzni — sin Filipov —, vojvoda bretonski, grof Armagnac, grci Saint Pol, vojvoda Nemours iu drugi. Toda Ludvik si je pomagal, kukor je mislil, da bo bolje: podkupoval je ministre iu svetovalce Bvojib Bovražnikov, pa upeljal Marijino zvonjenje, lomil prisege in pogodbe pa zidal cerkve; najemal morilce, pa obljuboval bo na božja pota; ščuval meščane gandske in liežke lopni nj.h vojvodu Karla, pa na Iz občinskega sveta Ljubljanskega. V Ljubljani, 26. septembra. V siuočui seji občinskega sveta rešile so se one točke dnevnega reda, ki bo se bile v seji z dne 18. septembra odložile. V imenu pravnega in personalnega odseka poročal je obč. svet. dr. Tavčar o Josipine Andretto prošnji zaradi nekega odpis-nega dovoljenja. Na posestvo pros'teljice vknjižeoa je namreč neka služnost, ki pa za mestno občino nima nikakega pomena več; vsled tega dovolil je občinski svet brez ugovora, da se um del nekdaj Jalenovega posestva ob Resljevi cesti, kateri je kupil dr. Gregonč od mestne občine, prepiše na kupca brez omenjene služnosti. Obč. svet. Gogola poročal je o prošnji uradnega sluge Jakoba Kupača za umirovljenje. Kopač služboval je celih 49 let, vsled tega dovolil mu ie občinski svet polno penzijo v znesku 410 gld. Pri tej priliki izrazil je občinski svet Hraskv željo, naj bi se izprazueno ine.sto uradnega sluge takoj oddalo iu naj bi bb uradnim slugam pičla plača zboljšdla, število slug pa pomnožilo, ker je tudi posel, kateri imajo opravljati, znatuo narasel. Župan GraBselli omenja, da se bode vsled Kopačevega umirovljenja izprazneno mesto uradnege Bluge takoj razpisalo. Opravila uradnih slug se sicer množe, veoder se da še izhajati s sedanjim številom, ker se v slučaju potrebe lahko najamejo pomožni sluge. Piača uradnih slug pa je res pičla ter jo bode vsakako treba zvišati. Po gospoda župana mneuji naj bi za uradue sluge sistemizirali dve plačilni vrsti, tako da bi za stareje služabnike bil mogoč avancemeot glede prejemkov. Predlog obč. Bvet. Umskega izročil se je združenima personalnemu in fiuau^ueinu olseku v posvetovanje m svojedobno poročanje. — Isto-tako ugodil je občinski svet stražnikove udove Matije Strniša prošnji ter jej dovolil penzijo, o policijskega komisarja Podgorška potovalnem poročilu da se je poročalo v tajni seji. V imenu finančnega odseka poročal je obč. svet. S ve te k o duvolitvi kredita za predpriprave glede eiektnčue naprave za Ljubljano. Da 83 pokri-lejo v tem oziru narasli troški, nasvetujo poročevalec, naj se dovoli izreden kredit 1000 gld , ki pa se ima svojedobno vkojiziti na račun naprave za električno razsvetljavo. Obč. svet. S ene kovic Uot član odseka za električno razsvetljavo pojasnil je doBedanjo akcijo tega odseka. Prvo delo odseko?o je bilo, da se je napravil generalni projekt ter se ie pri tem oziralo na oba slučaja, je li nai se namreč elektrika pridobiva s parnim strojem ali pa s pomočjo vodne moči. Generalni projekti, ki so jih poslali Siemens & Hilske, Ganz & Comp., F ach r in še nekateri druge li aie, izdelani 8o deloma kot parni, deloma kot vodni projekti. Odsek, ki se posvetuje sedaj o teb proiektih, odločil se bode v kratkem ali za par, ali za vodo. V pokritje za proučevanje projektov neizogibnih trošiov pa potrebuje odsek primernega kredita, vsled česar covoraik gorko podpira predlog finančnega odseka. Predlog bil je brez ugovora vzprejet. Obč. svet. Zabukovec poročal jeo ponudbi g. Pro^enca glede nakupa atavišča ob novi Tržaški cesti in Latermanovem drevoredu poleg Vollheimove vile. Ker je ponuiana cena 5 gld. za kvadratni se ženj povsem neprm;rna, odklonil je obfitnskl svet ponudbo brez debate, dovolil pa po nasvetu poročevalca Gogole, naj se mastno /.-'in1 išče na G>-lovcu, ki meri nekaj čez tri orale, a ne prinaša občini nikake koristi, proda poeestniku Mik. Tiškanu v Kurji vasi za kupno ceuo 200 gld., ako kupec prevzame troske pogodb« in prepisa. — Občinski svet. Svetek poročal je o skoutrovanji mestne blagajnice dne 25. m ija letos Komisija jo končtatovala, da bo bile knpge v popolnem Boglasii z blagainič-[iiiii! zneski. Tem povodom naglašalo se je, da je blagajnično oaobie preraaloštevilno, zato naj bi se ročal bi od vseh krajev novih svetinj. Tako je goljuf \\ vse okoli h' lm in tudi Boga skušal preslepiti Brat njegov Karol so je tudi pridružil nekaterim zarotnm. Kar nanagloma zboli in umre. Dokazalo se nikdar ni, a ves svet je bil prepričan, da je bil vojvoda Guveuneski po naročilu Ludvikovem zavdan. Druge je imel po deset in še več let zaprte v te-mih železnih kletkah ali pa jih je dal obsoditi na sinit. Vojvoda Jacques Nemours, iz kraljevi sorodne rodovine d' Armagnac, je bil v mladosti kralju najljubši prijatelj. Ko je Ludvik prišel do vlade, obdaril ga je z obilnimi posestvi in ga odlikoval na vsak mogoč nučin. Ker se je pa kljub temu Nemours pridružil nekaterim zarotam, dal ga je kralj I. 1477 prijeti, vrgel ga je v bastiljo in zaprl v železno kletko, iz katere so ga smeli izpustiti barno, kadar so ga imeli mučiti. Nalašč v to sestavljen sodni dvor ga je obsodil na smrt — trije sodniki so dobili v pohvalo boljše službe —, iu kljub gau'jiverau pismu, čegar vsebina ee je ohranila, moral je dati glavo na trgu, kjer stoje dandaneB balle. Pravljica pripoveduje, da je Ludvik dal peljati No moursove otroke pod morišče, kjer jih je očetova kri oškropila. (Konec prib.) takoj popolnilo sistem'zovano mesto blagajaičnega praktikanta. Predlog bil je soglasno vzprejet. —■ Prošnja Ntlrnberškega društva „Austria" ca podporo ae je odklonila, ker ni na razpolaganje sredstev za take podpore. O poročilu pomnoženega pol cijskega odseka o imenovanji nekaterih trgov, cest in ulic se ni moglo obravnavati, ker bo je dotični akt poslal z znano pritožbo vred na Dunaj ter pride ta zadeva svojedobno na dnevni red. Konečno poročal je obč. svet. Zabukovec o prizivu Jakoba Trpinca zoper naročilo vožnje po novi Tržaški cesti. Z ozirom na javno varnost in da se razbremene meBtne ulice tovornega prometa, odredil ie mestni magistrat, naj vozijo oni težki vozovi, ki niso namenjeni za mesto, z južnega kolodvora po Marije Terezje in novi Tržaški cesti, a ne — kakor navada — po Dunajski cesti in Knafeljevih ulicah na Tržaško cesto; proti tej naredbi uložil je vozuik tabačne tovarne Jakob Trpine priziv, kateri pa je občinski svet v sinočni seji odklonil. Pri tej priliki izrazil je obč. svet. Trče k željo, naj bi se mej novo Tržaško esto in južnim kolodvorom napravila direktna zveza, obč. svet. Pire pa je omenjal ropota, kateri pro-vzročajo na vse zgodaj, ko ljudje večinoma še spe, prazni tovorni vozovi po mestnih ulicab; policija naj bi pazila na to, da tal:i vozovi počasnejše vozijo. Po dovršenem dnevnem redu sledila je cela vrsta interpelacij. Obč. svet. dr. Tavčar omenja, da je bilo nedavno v ofioijoznem glasilu kranjBke deželne vlade, nN-ue Freie Presse*, čitati dopis iz L ubijane, v katerem se pripoveda, da je župan Ljubljanski dobil od vlade »oster ukor", ker baje ni do* volil asistence nekemu haančnemu organu. Vsakako morala se je kršiti uradua tajnost, da se je to poročilo poslalo omenjenemu Dunajskemu listu. Iater-pelant želi pojasnila v tej zadevi. Zupan Grasselli odgovarja, da je magistrat res dobil od vlade nek dopis v omenjeni zadevi in da se v onem do-piBU magistratu naroča, da je dajati asistenco tudi vsled ustne zahteve fi iančnih organov; o kakem ukoru na župana pa ni bilo govora. Glede načina, kako je omenjeni vladni dopis prišel v javnost, more župan izjaviti te to, da s) to gotovo ni zgodilo po kakem mag stratnem uradu ku; dotičnika iskati je torej drugod Obč. svet. dr. Tavčar vprašal je nadalje gospoda župana v zadevi neke mestnega vodovoda tčoče se vioge, ki se je od predsedstva tukajšnjega deželnega sodišča baje izročila pred tremi leti, pa dosedaj še ni bila rešeaa. Zupan Grasselli izjavi, da dotična vloga pač ni bila pismeno rešena, da pa se je omenjenemu predsedstvu rešitev ustno sporočila po pooblaščenem mestnem uradniku. Obč svet. Ruvnihar stavi nujni predlog, naj se glede premeščen j a botaničnega vrta iz Kurje vasi na posestvo Podturnom zaradi nujnosti čim preje store potrebni koraki. Občinski Bvet je temu predlogu pritrdil, isto tako predlogu obč. u vet. Se-neko viča, naj se ustanova za obisk kake višje obrtne šole takoj razpiše. Konečno stavil je obe. svet. vitez Zitterer predlog, naj bi se na Opekarski cesti, ki ima že 70 hišnih številk, a sabo pitno vodo, upeljal čim preje vodovod. Občinski svet naročil je vodovodni upravi, naj predloži dotični načrt in troškovnik v odobrenie. S tem bila je javna seja končana. V tajni seji bil je dosedanji provizorni mestni vrtnar Vencelj H« i ni t z defiiitivao potrjen na tem službenem m tatu« Domače stvari. — (S I o ven oko gledališče.) Jutri prične dramatično društvo svojo letošnjo gledališko sezono in sicer b Kazimir Delavignevo žaloigro v petih dejanjih „Ludovik XI ■ Otvoritvena predstava bode zanimiva posebno zaradi tega, ker nastopijo prvič v večjih ulogah tri novo angaževane moči iu sicer gospoda An č in Freudenreicb, prej člana narodnega gledališča v Zagrebu, in gospod Inemann ii Prage. Glede na to, da bode letos prirejalo dramatično društvo po tri predstave na teden, bilo je potrebno igralno in pevsko osobje pomnožiti, vsled česar je želeti, da bi. občinstvo z dobrim obiskom omogočilo pokriti vsled tega izdatno narasle troške. Naprošeni Brno objaviti, da za jutrišnjo prvo slovensko gledališko predstavo gledališče še ni razprodano, kakor poroča danes neki list, nego da je še dobiti sedežev v trafiki v Selenburgovih ulicah. — (1 s t e r s k i deželni odbor je odet o p i 1.) Puljski list „11 Giovane Pensiero* je razpravljajo o razmerah v deželnem sboru isterskem ostro napadni člane deželnega odbora isterskega dr. Gambinija, dr. Clevo in dr. Bartolija. Vsled teh člankov bo ti trije dež. odborniki dali ostavko in sedaj za njimi Bolidarno ves dež. odbor. Istra sedaj prav za prav nima dež. odbora I — (Himen.) Poročil se je v Celji goBp. dr. lUdoslav P i p u š, odvetniški kandidat z gospodično Uedvigo KruSičevo iz Celja. ĆeBtitamo 1 — V Lukovici se je poročil g. Alojzij Strmold, c. kr. davčni pristav z gdč. Katinko Narobe iz Trzina. — (Cvetoča hruška.) Na vrtu g. Košata v Trnovem v Kolizejskib ulicah v L:ubljani je videti v popolnem cvetu hruško tepko, v tem času gotovo redka prikazen. — (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne občine Ljubljanske) od 16. do 22. sept. Novorojencev je bilo 11 (=17 68°/Q0), umrlih 29 (=47 94 °/00), mej njimi so umrli za vrat co 3, za jetiko 5, za vnetjem sopilnih organov 1, za želodčnim katarom 4, za različnimi boleznimi 16. Mej umrlimi je bilo tujcev 8 (=275 <>/•), iz zavodov 12 (=41'4 %). Za iufekcijoznimi boleznimi sta oboleli samo 2 osobi, in sicer za vrstico. — (Novi vojni naborni kraji.) Bodoče leto se bodo vršili nabori vojaških novincev za sodne okraje Kostanjevica, Mokronog in Rideče v vsakem posamičnem okraju. Vojaškim novincem torej ne bode več hoditi k naboru v Krško, kakor doslej ter jim je prihranjeu pot in stroški, ki so bili ziružeui s tem. — (Novo gasilno društvo.) V Brez» niči v radovljiškem okraju se je osnovalo gasilno društvo ter predložilo pravila v potrjeuje. Društvo bode raztt gnilo bvojo delavnost tudi na sosednje ob čine, ako stopijo v zvezo ž njim. — (Radeški brod) je prodal dosedanji lastnik za 500 gld. Pod novim mostom odplaval jo brod proti Sieku, kjer bode odslej prevažal brate Hrvate. — (Narodna zavest v crljski okolici) se vedno bolj širi navzlic vseniu prizadevanju nasprotnikov, ki na vse mogoče načine skušajo ovirati slovcmki napredek. V vsej okolici imajo nasprotniki samo še tri občine v svoji oblast:, namreč Vojnik, Si. Peter in Teharje. V prvem kraju deluje prav krepko društvo „Eiiuost" in tudi v ostalih dveh so kaže vesel napredek. Opravičena je torej nada S k.-vencev, da se tudi ti slabi stebri nem'kuta m t va kmalu podero, — (Nemška šola)eo bode ustanovila v Slovenjem Gradcu namestu dosedanje nemško-slo-veuske. Šjlske ruzmere na spodnjem Štajerskem postajajo od dne do dne Slovencem bolj neugodne. Kako bode pa pod novim šolskim nadzornikom Linhartom, to si |e lahko misliti. — (Sadje - iu vinorejsko društvo zaŠoštauJ8ki okraj) priredi svoj četrti ie-tošoji potovalni shod v nedelio dne 30. t. m. v prostorih čitalnic* v Šoštanju. Predaval bode tudi g. J. B e o sadje- in trtoznanstvu. — (Vinska trgatev) v radgonskih in ljutomerskih goricah obeta b.ti še dokaj dobra. Vina sicer ne bode obilo, a kapljica bode izredno dobra. — (Shod jugoslovanskih gledaliških igralcev.) V Belemgradu se v mero-dajnih krogih razpravlja misel, da Be kar preje mogoče skliče shod hrvatskih, slovenskih in srbskih gledaliških igralcev. Namen temu sbodu bi bil, da se zboljša materijelno stanje gledaliških igralcev in da se v to avrho osnuje zveza. Shod bi se višil v kakem hrvatskem mestu. To idejo je sprožil bivši član narodnega gledališča Zagrebškega, sedanji artistični vodja B iligrsjskega narodnega gledališča g. Fijan. Za projekt se kaže povsod ž vo zanimanje. — (Ljubovna tragedija v Zagrebu.) Veliko senzacijo je vzbudila krvava dogudba, ki se je pripetila v hrvatskem glavnem mestu. Gradimir Šviglin, 211eton mladenič, uradnik hijiotekarnu banke, ustrelil je na mestnem šetališči v Zelengaju svojo ljubimko 17 let no Slavo Jernej ec, potem pa na domu samega sebe. B dežen na očeh, za katero je zastonj iskal leka, nesrečna ljubezen, največ pa nezdrava prenapetost današnje mladine bili so povodi obupnemu činu. To je razvidao iz zapuščenih pisem nesrešnih dveh žrtev. Šviglin hotel se je ustreliti tudi v Zelengaju, a vseh pet strelov v revolverju se ni izprožilo. Šel je torej v mesto, Bi oskrbel nove naboje in usmrtil tudi samega sebe. — (R a z p i s a n e s 1 a ž b e.) Na trirazredoi ljudski šoli na Bledu mesto nadučitolja z dohodki druzega plačilnega razreda in prostim stanovanjem ; dalje drugo učiteljsko mesto z dohodki III. in tretje učiteljsko mesto z dohodki IV. plač. razreda, po-čenši z dnem 1. januvarija 1895. Prošnje do dne 20. oktobra pri okr. šolskem svetu v Radovljici. 1 r --i-Slovenci in Slovenke 1 ne zabite i družbe sv. Cirila ln Metoda I 1 Darila s Zabvala: Tukajšnji podružnici bv. C rila in Metoda so izročili Novomeški g g. akademiki svoto 66 kron 36 vin kot čisti dohodek ,besede", katero so priredili dne 15 septembra 1. I. v korist družbi sv. Cirila in Metoda. Tem potom izreka jim podružnica iskreno zahvalo. Hazne vesti. * (Narodopisna razstava Češkoslo-vanska v Pragi) bo bode vršila bodoče leto po načrtu, kakor je bil objavljen že koncem minulega leta. Podala bode verno sliko življenja in stanja češkega naroda na koncu 19 stoletja, njegovega življenja in dela, kakor tudi kultumo-zgodovinskega razvitka. Jedro razstave, to je narodnopisna Hku-pina, bode imelu 15 oddelkov. Druga skupina bode obsezala kolektivne izložbe, urejene po posamičnih mestih in okrajh Tretia skupina ohaeza kulturnozgodovinske dodatke in bode ;m > 19 raznih odlel kov. (J triu skupna bode obsezala novi domači obrt z narodnimi motivi in zas.-bna podvzetja. Po dosedanjih prij>ravah ee sme soditi, da bode tudi ta razstava imela prav lep uspeh. * (M a d j u r s k a kulturna politika) Kako pravični bo „viteški" Madjari drog m nemadjarskim narodom na Og>;rskem, kaže nastopna dogodba. Novosadski Srbi so si hoteli zgraditi za s -oje novce gledališče, kar so pa M idjari preprečili z raznovrstnimi zvijačami. N*ki srbski veleposestnik Dan-djerski zgradil je na svoje troske gledališče in je da! v zakup družbi BBrjisko narodno pozorifite". Otvoriti bise moralo gledališče, kakor se razume samo ob sebi, b fsrbhko igro. Drugače pa ho ukrendi Novosadski Madjari. R^koč, da se žali ogersko državno čutstvo, če bi se nov kulturni zavod odprl v drugem nego v madjarskem jeziku, bo vložili protest pri ministerstvu proti temu, da bi srbsko društvo odprlo gledališče. Stvar je zdaj pri ministerstvu, Madjari so pa že naročili nrd igralce, da eveutuvelno odpro novo srbsko gledališče z mndjar-sko igro. Tako poroci Novosadska „ZiBtava". K takemu betjars-u-inu postopanju je vsak komentar odveč. * (Župnik — morilec svojega sina.) V Moravici v Slavoniji so je dogodil grozen zločin. Pravoslavni župnik Bjorić, pijači udan mož, se je razljutil zaradi neke malenkosti nad svoj m starejšim sinom in letel z nabito puško za n|im na dvorišče Mlujši sin 8e je oklenil očetovih nog, da bi ga potolažil in klical: Oe, ne ubj brata! V to-goti sproži Bore pu^ko na mladega sna, ki je obležal mrtev. Orožniki so odvedli očeta morilca v zapor. * (Grozna nesreča) so je pripetila v npki tovarni v Liesingu poleg Dunaja. Neki delavec je popravljal cevi pokritega vodnjaka. Pri tem je padel z lestve v vodn-ak. Več tovarišev mu je prihitelo na pomoč. Deske, 8 katerimi je bil pokrit vodnjak, so se vlomile in 11 delavcev se je po-greznilo v vodaiak D /a 10 izvlekli mrtva, oBtalih 9 pa ie težko poškodovanih. * (Nove iznajdbe Edisonov e. ) Nedavno je razkazoval Elaon v s/oji delaln ci v Novem Jorku nekaterim obiskovalcem svoje najnovejše iznajdbe. E liaon se bavi zdaj s tem, da pomnoži z elektricitete brzino parobrodno plovbe in da ustvari iadijo, ki bi v treh ali najdalje v štirih dneh j>ro-plula ocean. Poleg tega je iz lelal fot»d »nogruf (gra-fffon), to je stroj, s kat rim ob jednem prenese glas in sir;a govornika ali j>evet v daljavo. Konečuo misli na električni letalni stro|. * (Samomor na gromadl.) Soproga bogatega posestnika Aug>erja v Lyonu je sklenila, da se usmrti, ker ji je mož očital zakonsko nezvestobo. Nakopičila je na vrtu svoje vile gromado lesa, jo zažgala na vseh Štirih voglih in se vlegla nanjo. Ko je začela goreti nje obleka, pričela je neBrečnica grozno kričati. Prihiteli so ljudje iu jo potegnili z goreče grmade. Malo minut pozneje je umrla vsled opeklin po hud h mukah. * (Kole kovani obiskovalci gledališča.) V Japanu trajajo gledališke predstave po 8 do 10 ur. Ako kdo izmej gledalcev gre mej tem iz gledišča, se mu pritisne kolek na gornjo stran roke. Le tako kolekovan gledalec sme nazaj v gledališče, ne da bi plačal zopet. Ker se kolek menja vnuk dan, se nikakor ne more porabiti pri kaki naslednji predstavi. Istotako ga ni mogoče rabiti kaki drugi osoci. Pa naj kdo reče, da Japonci niso navihani! Književnost. — „Hrvatska Matica8 razpošilja te dni svoje izvestje za upravno leto 1893. — Temu iz-vestju povzamemo nastopne zanimljive podatke. Društvo ima 316 poverjenikov in 10 006 društvenikov; število društvenikov se je pomnožilo v teku jednega leta za 889. Uatanovnikov ima Matica 1418, letnikov 8588. — Dohodkov je bilo 35 372 gld. 4 kr. Za knjige se je izdalo 28.284 gld. 41 kr., glavnici bo je pridejalo 5133 gld., zakladu za podporo hrvatskih knj ževnikov 1500 gld., ca prihodnje leto ee je pa prepisalo 454 gld. 63 kr. — Dohodki hiše so zna« šali 3786 gld 67 kr., od teh se je porabilo v književne svrhe 3000 gld.; 786 gld. 67 kr. pa se je vložilo v glavnico za amortizacijo. — Skupna temeljna glavnica društva je zaašala 25 653 gold. 55 kr., zaklada za podjioro hrvatskih književnikov 3083 gld. 11 kr, Draškovć^a zaklada 20.797 gl. 67 kr., Koturova zaklala 4361 gld. 80 kr., Veber-Tkalčić >va zak1adaf7033 gl. 45 kr. — Skupni Matičin imetek v papirjih in gotovini brez hiše znuša 61 649 gl. 58 kr. — Hrvatska Matica ima v Gorici 43, v Kopru 43, v Gradcu 21, v Ljubljani 58, v Mariboru 20. V Metliki 20, v Pulji 37, v Sežani 30, v Tolminu 13 v Trstu 66, na Vinici 1, v Zagorji za Savo ju v Ž bvn Lb po 1 člana Za društvemkfi je izdala od leta 1877. sem že 125 knjig, od katerih jih je 66 že popolnoma pošlo. — Razven tega je iz^lo iz društvene nskladnine še 16 založnh knjig. Hrvatska Matica bodi prijioročena vsem razumnikom kot vrlo in uspešno deluio&e društvo Dunaj 26. septembra. Te dni je bila tukaj deputacija Celjskega občinskega sveta, katero je vodil župan Stieger. Oglasila se je V naučnem ministerstvu, a minister Ma-devski je ni hotel v z prejet i, ko je izvedel, da je prišla zaradi Celjske gimnazije. Deputacija je potem obiskala levičarske poslance Beera, Siignmnda in Nitscheja in prosila, naj oplivajo na levičarske poslance iz Češke, da bi nastopili zoper slovenske zahteve glede Celjske gimnazije. Dunaj 2 6. septembra. Nocoj po noči se je po celem mestu raztrosilo neb roj listkov, s katerimi se tirja splošna in jednaka volilna pravica. Policija je zaprla 7 7 oseb. Brzojavna poročila javljajo, da so se taki listki raztrosili tudi po drugih mestih. Budimpešta 26. septembra. Protestantski škofje so se dogovorili, da bodo glasovali zoper cerkvenopolitično predlogo o recepciji zidov. Katoliška stranka se pripravlja zategadelj na najouločnejši boj ter upa na zmago« Feterburg 2 6. septembra. Car je že tako okreval, da je šel v gorovje na lov in brez težav skoro ves dan hodil po hribih. Senzačne vesti, ki se razširjajo o njegovem zdravju, so zgolj borzni manevri. Rim 26. septembra. Vlada razglaša, da se je prebivalcem Sicilije za časa obsednega, stanja vzeto orožje zopet izročilo, ker je javni red in mir povsem zagotovljen. Narodno-gospodarske stvari. — Dobava drv. V poaedeliek dne 8. oktobra 1894, ob 10. uri dopoludoe vršila se hude pri ces. in kr. vojaškem jireskrbovalnem maga-cinu v Zadru ponudheua obravnava zaradi zagotovitve potrebščine 4G09 kubičnih metrov trdih drv. Sprejemalo se le pismene ponudbo. Drva je moč tako) pn odobritvi ponudbe pričeti oddajati, gotovo pa morajo biti vsa oddana do konca avguata 1895. Za to ponudbeno ohiuvnavo merodajnl zvezek pu-gojev z dne 5. sejdetuhra t. 1. be lahko pogleda tudi v vojaških preskrhovaluih matičin b v L ubijani, Trstu, Gorici, Cslovcu in Mariboru oziroma se od tod lahko dobi. Rtzglas, obriezajrč splošne pogoje in ponudbeni obrazec se labko pogleda tudi v pisarni trgovske in obrtniške Eborn'CS v L ubijani. — Novi železnici na Hrvatskem Početkom meseca novembra se bode odj>rla slavonska lokalna železnica Osek-Našice-Požega-Batrinia. Pripravljalna dela za lokalno železo co Osek-Diakovo-Vrpolje bodo dokončaua bodoče poletje in se bode potem tako) lahko pridela zgradba. — Železnica Zabok Krapina. V občini Krapinske tojdiee bo je osnoval odbor, ki dela na to, da izposluje za zlaj predkoocesije za zgradbo železnico od Zaboka do Krapinskih topilo. Občinski svet je votiral primeren prispevek k stroškom za trasiranje te železnice. — Sprememba imena Na progi J a rosi a v#-Sokal gaiiške državne železnico ležeča postaja Korczovv se bode od 1. oktobra naprej imenoval« Korczow nri Uh«6wa. — Tobačni sok proti mrčesom. Državno upraviteljevo francoskih tabačnih tovarn je sklenilo, da bode prodajalo destiliran tabačni Bok, ki je izvrstno sredstvo za pokončavanje raznih mrčesov na sadnem drevju in na sučivnih rastlinah. Več tovara že izdeluje tak destiliran sok, *ki se prodaja v sta-klenih zapečatenih posodah po primerno nizkih cenah. — Sibirska železnica. Kakor poročajo ruski listi, se bode v kratkem pričel osebni promet na delni progi Caljabinsk-Omak sibirske železnice, kateri oddelek se je d< gotovil nedavno Tovore prevažati pa se bode začelo koncem bodočega raeaec*. 60.000 gld. je glavni dobitek Lvevških Brecek, ki ■e izp'afa satnu s 10" „ odbitka. Opozarjamo nase cenjene Čitatelje, d.\ je irebanje že dne 27. septembra. Začetek ob '/, 8. uri sveče r. w i. Deželno gledališče v Ljubljani. Dr.pr.™? Otvoritvena predstava. V četrtek, tlu« 27. Neptembrn is«»i. 1'rvikrat: Žaloigra v petih dejanjih. Francuski spisal Casitnir Dola-vigne. Prosto poslovenil J. B. Režiser gospod Dragotin Freudenreich- Veselic. Začetek točno ob '/,8. konec po 10. uri zvečer. Pri predstavi avira orkester slav. c. in kr. pešpulka S t. '27. Vstopnino glej na gledališkem listu. Prihodnja predstava bode v nedeljo, dne 30. septembra t. 1. Blagajna se odpre ob 7. url sveder. Meteorologično poročilo. Dan čas opa-■ovanja Stanje barometra v mm. Temperatura Vetrovi Nebo Mu-krina v mm. *i O. 41 OD 7. ejntraj '2. popol. 9. zvečer 734 H n. 7:i."i 4 -ca. ?86*o »u. 14 2* C '20 «' C 17 2' C si. zah.j obl. si. jzh. d. jas. si. zab. d. jas. 1 0*00 n. Srednja temperatura 17 3*, za 35° nad normaloro. ZDuLnajslfca. borza dnć 26 septembra t. 1. Skopni državni dolg v notah.....b8 gld. 70 Skupni državni dolg v srebrn .... 9* A/atrijska zlata renta.......124 Avstrijska kronska renta 4b/...... 97 Ogerska zlata renta 4°/0......122 Ogerska kronska renta 4°/0.....96 Avstro-ogerske bančne delnice . . Kreditne deluice....... London v ista......... Nemški drž. bankovci za 100 mark 20 mark.......... SO frankov......... Italijanski bankovci...... C. kr. cekini . ...... kr 70 50 90 60 Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno veni, da je moj ljubljeni soprog, gospod FRAN EOGEJ trgovec ia posestnik v Postoji ui danes ob 6. uri zvečer, po dolgi, zelo mučni bo-le/.ni, v 41. letu svoje starosti, previden h svetimi zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb bode v sredo, dno 26. t. m., ob 9. uri dopolnili.e. Sv. in*5« zadušnico se bodo brale v farnih cerkvah Fostojinski in Idrijski. Predrazcga rajnkega priporočam v blag spomin in molitev. V Postoj i ni, dne 23. septembra 1894. Katarina Kogej roj. Čeferin, (1074) soproga Postranskega zaslužka prosi gospode odvetnike, notarje Itd. uradnik z lepo pisavo, slovenskega in nemškega (etika tmožeu. Ponudbo pod s.fro 99l*rl«lnor»t" ua upravnistvo „Slovenskega Naroda". (1067-3) 1040 373 124 60 12 9 45 K 95 18 86»/, 20 89 Z dovoljenjem c. kr. za m. delg. okr. sndiAfa v Ljubljani z dne 23. Beptembra 1894, It. 21.530, prodajale s • bodo v petek dne 28. septembra 1894 dopoludne od 9. do 12. ure na KoiigreMiieiti trgu nI. (> v zapuščino zamrle A loj/, i jo IVlru/./i, c. kr. profesorja vdove, spadajoče premičnine, namreč: hlSiin oprava, obleka, perilo, Nrebrnlua in druge dragoccuoMtl. TDr. Fran T7"olc. (1079> c. kr. notar kot sodni poverjenik. ■V Postranski zaslužek £160 golcllnnr|«v na leto ■talno plttče si lahko zaslužijo osebe vBnkega stanu v prostih svojih urah. Ponudbe! ua 91. l.hi deti A Co., ItotlerUttUl, ( HolautlMliM). j (Poštnina običuoia za inozemstvo) (1043—2) fš vsigdar ivstro-Ogerske najboljše, naj hvalevrednejse in na lepoto najbolje delujoče toiletno milo / $ je in ostane yr ^ai! ✓^am A v ^^^^ znanstvenih W^V ^kapacitet vsem gospom y(x^ in dekletom priporočano kot toiletno milo. To izborno milo se dobiva povsod po 30 kr. (760—1; C. rr. glavno ravnateljstvo avstr. drž, železnic. Izvod iz voznega reda ■ve)l?evsme>Bra\ od 3u j-u.3a.i}aL 1B94. Na.topno omenjeni prihajal t| ln odhajalo! časi oanauent so v »mdnjt^vtapmtcnm ram*. SrsdnJeeTropekt oai je krajnemu 6a«n t Ljub-Ijanl aa 1 minuli naprej. Odhod 1b LJubljano fjuž. kol.). Ob 13t. uri 5 min. po nori oaebni Tlak v Trbil, Pontabel, Ketjak, C«. Iotbo, Kransenafeete, Ljubno, čas Selathal t Aua.ee, Isclil, Omun* doci, Solnagrad, Lend-ftastein, Zeli na jeaeru, Inomoat, Uregenz, Curih Oeneva, Parla, StejT, Lino, Budejerloe, Plaenj, Marijine vare, Kqe», Karlove rar«, Franonve vare, Prago, Lipsijo, Dunaj ria Amatetten. Ot> 0. uri 7 min. nfutnif modani vl.k v Noto meito, Kočerjo. Ob 7. uri tO min. tjutnij osebni Tlak t Trhli, Poutabel, Beljak, Oe* lovno, Pranienafaete, 10. Dunaj, Aaa Selathal ▼ Aumee, Iichl, Omunden, Soln ograd, Lonci Oaatein, Dunaj vin Amatotton. Ob 11. uri 41 min. ttnjMtluilnf metani vUk v Noto tneiito, Kočevje. Ob 11. uri SO tnin. lu*tn« oaebni vlak t Trble, Pontabel, heljak, OoUitoc, Franaenifeate, Ljubno, Selathal, Dunaj. Ob 4. url 14 min. /tOjKilurln* oaebni vlak t Trhli, Beljak, OeloTec, Fransenifeate, Ljubno, 6ea Selalhal t Snlnograd, Lend-Oaitein, ZeU na jeaeru, Inomoit, Rrafrnio, Durih, Oenevo, Parla, Stejr, Lino, Omunden, liohl, BudeJeTioe, Plaenj, Marijine Tare, Kffer, Franoove Tar«, K»rlovn Tare, Prago, Liptko, Dunaj via Amatetten. Ob 0. Mri SO miti. »rW, OeloToa, BeUaka, Francenafeita, Trblia. Ob g. uri 6 min. tjutriij metani Tlak lx Novega ino.ta, Kočevja. OA 11. uri H7 min. tttijtoiuitne oaebni vlak a Dunaja Tla Amatetten, Lipaije, Prage, Krmicovih varov, Karlovih varov, Kgra, Marijinih varov, Flanja, BudejeTio, Solnograda, Llnoa, Storra, Parlaa, OeneTe, Ourlh«, Bregnloe, Inomoeta, Zella na Jeiera, Lend-Oaatelna, Ljubnega, OeloToa, Lienaa, Pontahla, TrbUa Ob i'4. uri 4H min. pttpoludn* meianl vlak ia Novega meata, Kočevja. Ob 4. uri 48 tnin. }«>t>oh* T. 0. JO. oe 0. . »i M « Odhod Is LJubljane (dr*., kol.;. r Kamnik. Mri ItS min »Jurr.i/ , 05 m pojioluiin* . SO m mrrrr>r ,, tO ,, rfrrrr (slednji rlak le ob nedeljah^ in pramikili.) Prihod v LJubljano (drž. kol.). Mri 00 min. ^JufmJ ia Kamnika. . IS w dajtoludn« „ ,, (4—217) 53 (slednji Tlak le ob nedeljah in prasuikih.) Gospodičina IzprsBana učiteljica za francoski jezik, glasovir in citre, ima še nekoliko ur na razpolaganje. Nrtslov: (1057—2) M*ri|e TrreBfJ« ee«t« nt. is, pritlično. Posredovalnica služb O. FLUX v E<|ubl|a»l, uh Itrt'^ii Mlev. O ima veliko izbero služb za pristejne posle vsake kategorije (niožke iu ženske), zlasti sa kuhartoe (tudi k jedni ali dvema osebama), hlilne, pestunje in dekleta za vitko delo itd. itd. (083-10) ĆMojziJ Stimofć cfialinfia šfamofe SZazoSc pozecena. dni 96, nejitembra 189 i. Wc./n vmiln' flnif/r ulijiu- (1077) Lvovske Srečke a 1 gld. (1030—10) Glavni dobitek 11 srečk 10 gld. 6 srečk 5 gld. 50 kr. priporočata: J- C, Maye* m A. Gruber. Le še malo predstav! "^m CIRKUS HEXRY najbolj sloveča diužba uineteljndi jezdecev tt I_i3-u."bljaira.I, -rr Lattermannovem drevoredu. Danes v sredo dne 26. septembra 1894 slavnostna parade s sodelovanjem vojaško godbe c. in Kr. pešpolka Leopold II, kralj Belgijcev št. 27 pod osebnim vodstvom kapelnika ^V. < «1-01 hcIi-ii. WGT .\ »Jl» olje ii i a ii / I i' u ii v a p o r e «1. Jutri v sredo dne" 26. septembra 1894 TreUlsa, predstava. (1078J dr. Janko Vilfan je otvoril svojo odvetniško pisarno v Klinarjevi hiši. (io7o—i) Izdajatelj