ST. 18, OKTOBER 1993 CENA 50 SIT R' & m h\ '/A' v petek, 22. oktobra, zgodaj zjutraj 6 bregove prestopila - v javnih občilih Strajno ponavljali “notranjska” - Reka. ^krat je bilo priazanešeno krajem v °dgori, saj se je voda razlila predvsem Ostrici. Zalilo je nižje ležeče hiše okrog briške bencinske črpalke, hiše v Rečici 1 Topolcu. Še popoldan je bila zaprta 'esta proti Postojni. Reka je namreč ^Plavila pri Bridovcu in v Ribnici. Dokaj sta bili tudi jezeri. VOJNI u LlM VOJAKOM IZ TRNOVSKE FARE” '](] v v^esa// v kamen. Na dveh velikih s° \^lr,0rnatih ploščah je komajda stalo ^ ,9 imen domačih fantov in mož iz < v k [ trnovske fare, ki so svoja mlada V 'Va darovali “cesarju in domovini” ' ,fi bojiščih prve vojne. Obe plošči so farani v letu 1928 ob primerni svečanosti in cerkvenem obredu postavili in odkrili v trnovski cerkvi. Gotovo so jih v to, skoraj skrito dejanje, silile politične prilike v tem času - fašistični pritisk pa slovenski napisi in toliko imen padlih za neko drugo domovino in ne za kraljevino Italijo. Ob obnavljanju trnovske cerkve v začetku šestdesetih let sta obe plošči (brez potrebe) romali iz cerkve in bili dolga leta v skromnem varstvu nadstreška opuščene nagrobne kapelice ob cerkvenem zidu. Pred desetletjem pa sta obe plošči, zahvaljujoč skrbnemu gospodu Viljemu Kindlerju, vendarle našli trajno mesto. Bili sta vzidani v posebej zgrajen nadzidek na Brinškovem hribu nad Kolodvorsko cesto. Očitno pa je bilo delo opravljeno premalo skrbno. Prva plošča je pred dvema mesecema padla z zidu, pa na srečo ostala cela. Malomarnosti krajevnih forumov gre “zahvala”, da je plošča dočakala tudi svoje zadnje dejanje. Burja? Otroci? Kdo ve? Plošča je na tleh, razbita... in nemo obtožuje bistriško malomarnost in odnos do naše preteklosti. L J jtI V pritlične prostore nekdanje vojaške ambulante v Ulici IV. armade so se sredi oktobra preselile tri zobne ambulante in zobotehniški laboratorij. Njihovni delovni čas ostaja nespremenjen, enaka pa je tudi telefonska številka (41-486). Odločitev o preselitvi zobnih ambulant naj bi perspektivno rešila probleme zobozdravstvenega varstva. Zobozdravniki so se preselili v trikrat večje, prenovljene prostore. Preselili so 13 let stare, dobro ohranjene stroje (in stole) ter na njih hkrati opravili še nujen servis. Dokupili so tudi novo pohištvo in nekaj opreme za laboratorij, v katerega že vrsto let niso nič vlagali. Nenazadnje so novost tudi garderobe in prostori za osebje. Večino denarja (tri milijone za delo in sedem miljonov tolarjev za opremo) je prispeval občinski proračun, ostalo pa so bila lastna amortizacijska sredstva ter kredit ZZZS. Po brezplodnih pogovorih o možnostih samoprispevka in nikdar prizidanih prizidkov bodo delavci Zdravstenega doma, nič manj pa tudi pacienti, zdaj končno le nekoliko bolj zadihali. V domu je ostala ena šolska zobna ambulanta za potrebe bližnje šole in vrtca, pa tudi na slikanje zob boste še nekaj časa hodili v “ambulanto". Tu pa bodo, potem ko so se odselili zobozdravstveni delavci najprej rešili probleme laboratorija, otroške ambulante ter splošne urgence. D. P. Predzadnjo nedeljo je Primorsko numizmatično društvo delovno zaključilo dvajsetletno plodno delo. Čestitke, ki jih je prejelo ob jubileju od številnih sorodnih društev iz Slovenije, Hrvaške in Češke, pričajo o marljivi društveni dejavnosti. V tem času si je v društvu nabralo koristna strokovna znanja kar nekaj sto članov iz vse Primorske, sosednje Hrvaške in še od dlje. Društvo je v mestu in na vseh šolah pripravilo več odmevnih razstav, člani urejajo društveno zbirko za krajevni muzej, izdajajo svoje glasilo, z osmimi izdanimi priložnostnimi poštnimi žigi pa so obeležili tudi nekatere pomembne krajevne obletnice in dogodke. Dr. Andrej Rant, predsednik osrednjega slovenskega numizmatičnega društva iz Ljubljane, je bistriškemu društvu ob jubileju izročil posebno plaketo. Na tokratni 444. redni društveni sestanek so domači numizmatiki povabili tudi bistriške filateliste in bili še posebej veseli odziva številnih mladih zbiralcev znamk. Srečno društvu tudi v tretjem desetletju! Obsežni dnevni red seje Izvršnega sveta ni vseboval nobene “atraktivne" točke, kljub temu pa smo zapisali nekaj zadev, ki zanimajo občane. VZDRŽEVANJE HIDROMELIORACIJSKIH SISTEMOV JABLANICA-ŽABOVCA IN VRBOVO-JASEN Prvi sistem (75 hektarjev) je bil zaključen v letu 1986, drugi (355 hektarjev) pa v letu 1990. Medobčinski inšpektorat v svojem dopisu Izvršnemu svetu ugotavlja, da od tedaj na teh sistemih niso bila opravljena nobena vzdrževalna dela. Do začetka nove vegetacijske dobe, se pravi do spomladi, pa bo moralo biti očiščeno dno melioracijskih jarkov, pokošeno rastlinje, ki že ovira pretok voda, odstranjeni nanosi, sanirane drenaže itd. IS bo za izvedbo naštetih vzdrževalnih del zagotovil denar iz sredstev proračuna (iz sredstev sprememb namembnosti kmetijskih zemljišč). Inšpektorji tudi predlagajo, naj IS zagotovi sredstva za nadaljnje redno vzdrževanje sistemov. Na novinarski konferenci po seji IS je bilo postavljeno tudi vprašanje o nedokončanih komasacijah. Kot vzrok za to je predsednik IS Jože Rolih navedel dolgotrajnost reševanja sporov, ki jih rešuje republiška geodetska uprava; posledica pa je gotovo manj obdelane zemlje. Nedokončana komasacija pa ne sme ovirati vzdrževanja melioracij. PROGRAM ZA SANACIJO DEGRADIRANEGA PROSTORA Do julija 1994 morajo občine izdelati in sprejeti prostorsko ureditvene programe za sanacijo degradiranega prostora (PUP) oziroma vseh nedovoljenih posegov občanov v prostor (upoštevajoč tiste, ki so oddali prijavo k moratoriju do 11. 10. 1993) Teh pa je bilo v naši občini 50. Za izdelavo PUP je namenjenih 25 odstotkov depozita, ki so ga morali črnograditelji nakazati na račun Stanovanjskega sklada RS; izdelovalca PUP bo posebna komisija pri sekretariatu za gospodarstvo izbrala po opravljenem natečaju izmed 22 podjetij, ki jim je pristojnost izdelave PUP dodelilo Ministrstvo za varovanje okolja (iz II. Bistrice ni nobenega). POŠKODOVANI MOST Izvršni svet je obravnaval tudi problematiko cestnega nadvoza, ki prečka železnico v “rudniku” (cesta Koseze-Velika Bukovica). Posebna komisija je na mostu ugotovila poškodbe konstrukcijskih obokov, ki ogrožajo varnost tako cestnega kot železniškega prometa, zaradi poškodbe nosilne konstrukcije pa se lahko poruši celoten objekt. Po ogledu je Cestno podjetje Koper srednji obok zavarovalo z železno mrežo, občina kot upravljalec lokalnih cest pa bo morala poskrbeti za sanacijo celotnega objekta. Za pokritje stroškov letošnjih popravil bodo poskrbeli ob renominaciji ali rebalansu proračuna, denar za sanacijo celotnega objekta pa bodo zagotovili v proračunu za prihodnje leto. REORGANIZACIJA CIVILNE ZAŠČITE IS je imenoval nove poveljnike sektorskih in občinskega štaba CZ. Dosedanjega dolgoletnega poveljnika občinskega štaba Ivana Šuštarja je zamenjal Jože Šircelj, načelnik pa ostaja Franc Šajn. Sektorji pa so nadomestili dosedanjo organiziranost po krajevnih skupnostih. V občini bo odslej osem sektorjev: Podgora, meja (KS Jelšane in Novokračine), primestje, mesto, planota (KS Knežak, Šembije), porečje (KS Prem, Bitnja, Topole), Brkini (KS Rečica, Harije, Pregarje), kras (KS Podgrad, Hrušica, Starod). Ostrožno brdo pa bo neposredno vezano na občinski štab. K^Z.LEK PROIZVODNJA - TRGOVINA - STORITVE d.o.o. Rozmanova 19, II. Bistrica TEL., FAX 067/41-630 PRODAJALNA: VSE ZA KMETIJSTVO IN VRTNARSTVO KRMILA, GNOJILA, SEMENA, ZAŠČITNA SREDSTVA.. NOVI STROJI IN KOMISIJSKA PRODAJA KMETIJSKE MEHANIZACIJE SCT-Nizke gradnje iz Ljubljane obnavlja 2 kilometra cestišča med Zalči odcepom za Sabonje na regionalni cesti (št. 381) proti Podgradu. Na tem odcepa se je zgodilo največ nesreč, saj je bii° cestišče malodane uničeno. Po načrtil1 naj bi cesto II. Bistrica-Podgrad v celoti prenovili naslednje leto. Cesta je bila zgrajena 1968. leta, zelo pa jo Je poškodoval tovorni promet, ki se moft zaradi prepovedi prometa s težo nad osem ton izogniti magistralni cesti pi’0*1 Postojni. Pri predsedniku Izvršnega sveta Pa se je 25. oktobra zglasila delegacij3 krajanov, ki živijo ob tej cesti. Zahteval' so, naj IS v 14 dneh zbere podatke 0 številu nesreč. Zahtevali so tudi popravil0 najbolj kritičnih odsekov že v tem celotno rekonstrukcijo pa v prihodnje01 letu. Z deli so začeli tudi pri izgradnl1 kanalizacije v Šembijah ter na druge13 odseku podgorskega vodovoda m® Vrbico in Kuteževim (4700 metrov). v sklopu te faze naj bi napeljali še glavn° vodovodno žilo do Podgraj. In še dve informaciji: ureditev Trnovsk® obrtne cone je v fazi izdelave ureditveneP3 načrta. Ko bo le-ta narejen, bo organizira®3 javna razprava, na katero občine Sekretariat za gospodarstvo vabi vS občane. Bodočo Trnovsko obrtno co®0 pa trenutno opremljajo z gospodarsk infrastrukturo. Jesenski čas pa je tudi čas pripoaVe planov, ki jih financira občinski proraču®' 16. julija je bil v Opatiji prvi sestanek predstavnikov mesta Opatije, občine Matulji ter naše občine, na katerem so razpravljali o problemih, ki pestijo prebivalstvo na tej in oni strani meje. Sestanka se je udeležil tudi zastopnik v Zastopniškem domu Sabora Republike Hrvatske, Ivan Jakovčič. Od hrvaške in slovenske vlade so zahtevali, naj čimprej podpišeta meddržavne dogovore, ki zadevajo obmejno življenje in sodelovanje - zlasti izmenjavo blaga in storitev, delovnopravni status ljudi, ki so daljši čas delali na eni ali drugi strani meje, ter da reši probleme dvolastnikov. Zahtevali so odprtje novih mejnih prehodov za potrebe lokalnega prebivalstva: Novokračine-Rupa, Starod-Mune in Sušak-Lisac. Zavzeli so se za liberalno in odprto mejo ter za 10 kilometrov široko obmejno območje ter za nadaljnje razvijanje prometnih povezav med Postojno in Reko. 1. oktobra so predstavniki obeh hrvaških občin obiskali Bistrico in na srečanju ugotovili, da sta obe vladi že reagirali na sklepe opatijskega sestanka, vendar bodo oboji še morali vztrajati pri svojih zahtevah. Na tem srečanju so govorili o možnostih za poenostavitev pretoka blaga, zlasti kmetijskih pridelkov v jesenskem času. Dotaknili so se deponije odpadkov v Jelšanah ter izrazili željo prenoviti kulturno in športno sodelovanje. Na zaposlene v uslužnostnih dejavnostih pa so naslovili apel, naj se vse usluge plačujejo v nacionalnih valutah obeh držav. MUNICIPIO Dl VILLA DEL NEVOSO PROVINC1A DEL C A R N A K O N. / di prot. Rispoita al foglio N. u.....v...:'':-.: ,, dd. Allegati O G GE T TO: d c r o L J i i j i t: ro iplpnno ; io-- ro 1 ,i x j*?, Jr "-O*poi 'Tč’LT ir: r n c 1” T'oTtr'3R3 Vr. L-.i - t j o ( 3 .13 rV. ), ! r 'JZ i 11 ^ z. Tl. Bistri 09 r -oTtr^no GleciRČn ^oO V<7.-**epo •j/O k a: k ro p 1 r j i " fižol9 oO ” zelj 9 j.0 M k i 91 j 73 ieiji ?CC ” jebolk Z Torej ocenjeni RC n j OTO*."'. Ir Rt, t -»1.11 / 1 in zo p v no '.»-rMn-? ztom Inče r “^ ~ ** *: ^ e t* •-.ločijo Tl Ih o 1 cipi o J1 fil-1$ Tel I^oro o-.tqriz.75R 4 * •»? ? io r •' 11 w j ML Sr n= cvco Ir Jo štrene 3.Lu = cin ( i 'k) , ■* * L n oh'! lo ^ a-, i i j. .?C0 " Dele T j'**o Jot M t; 11 tM s >no io ^ -n■o** T o t ^ ■ r C 1 O - O >• o ^ T r- ^ ^ ^ le!1 i u e "o . i -'j t ^ r J l • j iti te \ Jo.> trdile* jw.uja.oi i ( od J 3 i • >1 e Gerelndo /M ie del “■iroio h t v;1,t dn* 'i -»i* H« »Tf VA frnnz ■v Ko it ra .it.Luata ' ; mi:) ssusaftiiasotni tat ’ ^OC a‘l'i ri lin Irti Nairogo "Su ia O- • IM. •51 ’i o h ta n na n te ^ro -.u.. aiiij JI ijr xiu rr rTiiiiZ Oiid lienen .:ar 'irniiharaii^ nar oi J8i,9 ^rimali a '.voh n n iiaft 'u Ho g trann .it.Aiatslu v ’> mak) tel A O 70 .10 !1 t1 r'7e--i: it mi Jaftli 1 j-.T. 1 A) U -nOT Kg ojo ii ^•itate " > " ftgioli " >0 " O i^ l il . i-ks uu gotiuo i,eoer !-:^5S81%iVen j/O A-artoff-il J- Jo!men 7® lE,fn'it AJ inaorkmut S a , e n-Il lo l iaarl o rro'n ttt .1 o- Jer ''eMel n ifrervoeer: IZVOZNO DOVOLJENJE OBČINE ILIRSKA BISTRICA z dne 9. decembra 1944 je vsekakor zanimivo. Dokazuje, da imamo Bistričani vsaj petdesetletno tradicijo “izvoza" repe, zelja, krompirja in drugih kmetijskih pridelkov na Hrvaško. Je mar dandanes sploh še kaj novega? -oj Na križišču Ulice 7. maja in ^llliareg® ulice skozi vse leto stoji plug, za ecj0 predpostavljamo, da je last ^eS^ podjetja, ki ima svoj sedež na drug1 ^ Ulice 7. maja. Plug popolnoma z mo pogled na morebitna vozila, ki PriavSK® z leve strani - mimo nekdanje trn vojašnice - v Bistrico. M® Predlagamo, da lastnik pluga drug, bolj primeren “skladiščni P zanj. NOVOSTI V KNJIŽNICI Dragica Štefančič iz Adamičeve ke v Ilirski Bistrici je bila prva, ki nam lja Sporočila pravilni odgovor na vprašanje, jn p je bila GOSTILNA "PRI MESARJU" in 5jj je bil njen lastnik. Gostilna je bila v jy p v Levstikovi ulici št. 5, (desno od 10 Mdanje glasbene šole oziroma sedanjega ji, j-ntro za socialno delo), lastnik gostilne 3ti )a je bil VIKTOR TOMŠIČ. la Gospa Dragica je tako postala naš ja N naročnik, poleg tega pa je prejela ra ie simbolično nagrado Viktorja Tomšiča, 1(j N lastnika nekdanje gostilne, ki trenutno 11 Ni v Trstu in je naš naročnik. ,a tokratna fotografija sodi v čas izredno ja ^Pesnega delovanja Telovadnega društva ,ii ČKOL v Ilirski Bistrici. Telovadno vrsto ‘Nolic je skukpaj z njihovim vaditeljem inkom Kolarjem posnel fotograf v letu '®72 ob enem od vadbenih popoldnevov 1a kdem peščenem bistriškem dvorišču. Stojijo z leve: Minka Kovačič, Poldi *rnsa, Pepca Krebelj, Ela Škrlj in rancka Mizgur. Sedijo pa: Vida Samsa, Pepica Nkvenik, Janko Kolar-vaditelj, Sanda aWsa in Ema Žnideršič. Geprav je bil predviden telovadni ’9stop bistriških sokolov na III. '^slovenskem sokolskem zletu v Ljubljani ’e,e poleti naslednje leto, so intenzivne (Trave stekle že v letu 1912. Po riPovedovanju sedaj že pokojne Minke Wač/c, Cvetanove iz Smrij, poročene s^pret, je večina deklet bila stara okrog ^ tet in so vse hodile k telovadbi izredno 3 c,e- Sama je trikrat na teden prihajala peš iz Smrij in se ravno tako vračala domov - dostikrat že v temi. Še posebej pa so bile navdušene nad svojim vaditeljem, sinom progovnega mojstra Kolarja s trnovsko-bistriške železniške postaje, ki je bil izreden telovadec. Žal so tedanje avstrijske oblasti (1913. leta) težko pričakovani vsesokolski zlet v strahu, da gre za preveliko narodno manifestacijo - najprej prestavile na avgust 1914, potem pa so ga zaradi pričakovanega vojnega spopada kar prepovedale. Mnogi bralci SNEŽNIKA so ob dosedanjih raziskovalnih nalogah postali tudi že pravi detektivi. Tokrat sprašujemo: pred katero bistriško hišo so vadile mlade bistriške sokolice? V pomoč naj vam bodo značilna dvojna vrata (porton) te hiše, ki skupaj s križi na vratih še stojijo. Vojko Čeligoj STROKOVNA LITERATURA ZA ODRASLE: Varsley, Šolska enciklopedija - geografija; Sorč, Bog ima srce tudi zate; Sorč, Živi Bog: nauk o sveti Trojici; Bajič, Problemi denacionalizacije; Pečjak, Pripravljanje na izpit; Bonar, Dišeče cvetnice; Žiberna, Menica in ček kot vrednostna papirja; Toplak, Dobrote iz mleka; Gornik, Dobra gostišča; Israel, Moč možganov za otroke; Urbanc, Postanimo uspešni; Las Casas, Uničevanje Indijancev in evangelizacija; Gradišnik, Slovensko ali angleško. LEPOSLOVJE ZA ODRASLE: Novak, Izza kongresa ali umor v teritorialnih vodah; Stojkovič, Osemnajst nageljnov; Christie, Umori po abecedi; Lainšček, Astralni niz (Pet veličastnih); Malik, Lovišča (Pet veličastnih); Mazzini, Zbiralec imen (Pet veličastnih), Morovič, Tekavec (Pet veličastnih); Frančič, Sovraštvo (Pet veličastnih); Dumas, Vitez iz rdeče hiše; Križnar, Šambala - Z biciklom v Tibet. STROKOVNA LITERATURA ZA MLADINO: Prosen, Sonce zgodaj gori gre. LEPOSLOVJE ZA MLADINO; Brežina, Ura v stolpu bije trinajst (Naša klapa Irharjev; 2); Novak, Lepotec Bučko (Zvesti prijatelji; 10. knjiga); VVehrmann, Smolček in Špela Počasnela; Fritz, Mavrica Mavra; Travers, Mary Poppins, Mary Poppins se vrne; Disney: Racman Jaka slavi rojstni dan, Dumbo, Sneguljčica in sedem palčkov, Pepelka, Aladin - Duh iz svetilke, Aladin - Tat in čudežna svetilka, Koliko je ura, Ariela, mala morska deklica, Knjiga o džungli. . Predstavniki domačega zasebnega L Teles in radgonskega Elrada so ^orek, 26. oktobra, članom Izvršnega $l6 a 'n predstavnikom nekaterih krajevnih i^Pnosti predstavili možnosti priklučitve žP3čilnosti kabelskega sistema. I6I bi ugotovili interes za kabelsko J^ijo pri nas, so konec julija izvedli °nsko anketo, s katero so zajeli 621 y sPodinjstev v Bistrici. l0t°vili so, da v a 99 odstotkov anketiranih televizijski .Mr6|F ; 'Jemnik, od teh je štiri odstotke .Jočeiih, a vsako deseto gospodinjstvo satelitsko ^ho, d0 °dstotkov anketirancev spremlja tri pro9ramov. 1°.5 odstotkov pa 21 rnov 'n vea (ae imajo satelitsko terrin? ali so na takšnem področju, kjer ^°2en sprejem italijanskih programov), odstotkov anketiranih bi se zagotovo Ocjst;;;u Za kabelsko televizijo, sedem pa zagotovo ne. iS' Hotkov ^6vi^0v^ 30 tucii’ d® Ijodje kabelsko hj sl2ijo še precej slabo poznajo ter da j'h med tistimi, ki so z njenimi ^stmi bolj seznanjeni, več odločilo “Sgrepstavniki Elrada so nato predstavili prednosti kabelskega sistema: od W n'so vea potrebne antene, do W| C*a m02en sprejem 35 TV in ^ain'^ ^ijskih programov, pa tudi £ e televizije ali radia. '(k a ^esto Bistrica so izdelali grobo 0 rešitev, po kateri bi, če bi se za kabelsko televizijo ogrelo 600 bistriških gospodinjstev, prikluček stal približno 600 mark. Ta cena bi bila na osnovi bolj natančne projektne rešitve in specifikacije gotovo nižja, odvisna pa bi bila tudi od vrste poselitve (blokovsko naselje, posamezne hiše ipd). Zdaj je na potezi Izvršni svet, ki mora začeti postopek za pridobitev koncesije za izgradnjo televizijskega sistema. * v primorje py ajdovščina lil ENOTA BISTRICA IL. BISTRICA cenjenim nRnnKnm nuDimo: Vse vrste gradbenih in mizarskih storitev, asfaltiranje, montažne hale. Prodajamo vse vrste betonov, pesek, mivko in vse vrste betonskih izdelkov. Izposojamo gradbena odre in opažni material. Po osmih letih je prišel Premski grad spet “na vrsto". Tedaj je nek novogoriški zasebnik po pogodbi s tamkajšnjim Zavodom za varovanje naravne in kulturne dediščine prenovil grajsko ostrešje, vendar ne predstavniki občine ne krajani sami z opravljenimi deli niso bili zadovoljni. Morda je prav to vzpodbudilo Premce, da so se s svojimi kvalitetnimi pripombami aktivneje vključili v načrtovanje prenove, ki se je pod okriljem omenjenega zavoda začela v tem mesecu. To pot bodo obnovili grajski stolp ob vhodu v grajsko dvorišče ter zidove, ki obdajajo grajsko dvorano s freskami. Ta in druga vzdrževalna opravila bodo stala 1,7 milijona tolarjev - milijon je primaknilo Ministrstvo za kulturo, ostalo pa občinski proračun. Upati pa je, da bo po tokratni prenovitveni akciji morda le storjen še korak naprej, saj so Premci, kot ugotavljajo, grad končno sprejeli za svojega in začeli resno razmišljati o bodoči usodi objekta. Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine je pripravil tudi program konservatorskih akcij za našo občino v prihodnjem letu. Ta zajema: D. Bitnja 1 (kompleks mlina in žage), Levstikovo 8 in 8a v Bistrici, v Knežaku št. 103, v Podgradu hišno št. 66, Kettejevo rojstno hišo, Premski grad, Trnovo - flišni konglomerat. Če bi v izbor prišle vse predlagane akcije, bi morala občina zanje odšeti skupaj 5,392 milijona tolarjev. IS je na oktobrski seji podprl predlagani program, dopolnili pa so ga še z dvema predlogoma: obnovo Vilharjeve grobnice v Knežaku in obnovo mostu čez Reko pod Premom. O vsem tem pa bo seveda razpravljala občinska skupščina v okviru sprejemanja proračuna za leto 1994. KNJIŽNICA MAKSE SAMSI p /LIRSKA BISTRICA BMDINŽEIMJERING TRGOVIN fi "TfiRSEL" II. Bistrica, Rozmanova 29 (pri novi šoli) Tal. 067/41-588 VfiM PONUJfi VELIKO IZBIRO MfiSH ZIMSKE KONFEKCIJE IN DRClGEGfi TEKSTUR IMRMO ŽE "MIKLAVŽEVO" ZNIŽANJE CEN PONUJAMO NARAVNI DOMAČI MED 5U1R1S Jeseni leta 1943 se je pouk v trnovskem samostanu De Notre Dame ponovno začel, in kar je vsaj enakega pomena - v slovenskem jeziku. 2. julija 1923 so morale vse gojenke samostanske šole priseči zvestobo novi, italijanski oblasti. To se je zgodilo na nekdanjem pokopališču pri cerkvici sv. Trojice, ki se je nahajala na vzpetinici onstran železniške postaje. Šele po 20 letih, po kapitulaciji Italije, je v šoli spet lahko stekel pouk v slovenskem jeziku. Jeseni leta 1943 je v samostansko šolo prihajalo (dijaki iz oddaljenih krajev so stanovali v samostanskem dijaškem domu) 600 otrok, v šolskem letu 1944/ 45 pa kar 725. Šolo je poleg posledic vojnih razmer pestila še velika prostorska stiska. Namen pričujočega članka je zapisati drobce spomina na takratno življenje za samostanskimi zidovi. Člani mlajše generacije tistih časov nismo doživeli. Šele rojevali smo se v letih, ko so se samostanska vrata šole že zapirala (leta 1963), zato šele zdaj odkrivamo ogromno bogastvo znanja in vzgojnega dela, ki ga je 2700 dijakinjam in dijakom posredovalo 80 šolskih sester. O tem je tudi stekla beseda v pogovoru s sestro Romano, sedanjo prednico trnovskega samostana. Sestra Romana, sicer Topolčanka, je v samostan prišla kot učenka in tu najprej opravila pet razredov osnovne šole, nato pa triletno šolo "d'avviamento professionale”. Šolanje fantov je bilo v tej šoli usmerjeno v kmetijske veščine, dekleta pa so vzgajali predvsem v dobre gospodinje in jih učili šivanja, krojenja, risanja vzorcev, knjigovodstva, blagoznanstva, gospodinjstva... Po končanem učiteljišču leta 1936 je sestra Romana postala učiteljica, ki se je po noviciatu izobraževala še v dodatnih predmetih v Trstu ter leta 1939 v Benetkah opravila izpite. Od šolskih najzahtevnejših ročnih del: od pletenja in kvačkanja do vezenja, mrežen ja (“necanja”) in slikanja na les in svilo; poznale so postopek pridobivanja škroba iz kostanjev, same so izdelovale lepo okrašene kartonske škatle, mape... Same so pridobivale tudi lug, v katerem so prale kupe perila: očiščen in presejan pepel so stresle v kotel in ga prelile z vrelo vodo. Perilo so “zmencale" najprej z milom, ga nato stresle v čist kotel, pokrile s čisto rjuho in nato najo zlile vroč lug. Ko se je "zmes" ohladila, so “cele lojtrnce perila" peljale na pranje v čisto vodo blizu Domladiševe hiše. Perilo so pomagale prati tudi gojenke, kandidatke in ženske iz samostanske soseščine. Sestre so se morale v vojnem času, ko je vsega primanjkovalo, še posebej znajti. Gojenci so iz ličkanja (“ker drugega ni bilo") pletli torbe, predpražnike, “šlape", copate; strojili so zajčje kožuščke in jih vdevali v copate. Podirali so stare I PETDESET LET PONOVNE SLOVENSKE ŠOLE NA PRIMORSKEM PROSLAVA BO V SOBOTO, 30. OKTOBRA 1993, OB 1 1. UR! V SAMOSTANU DE NOTRE DAME V ILIRSKI BISTRICI PROGRAM: r -spominski nagovor [ - sklep o ustanovitvi šolskega sklada dekana Karla Jamnika, c - sprejem pobude za ustanovitev srednjega šolstva v samostanu De Notre Dame n v Ilirski Bistrici s - odkritje spominske plošče f V programu sodelujeta: t Dekliški komorni zbor iz Ilirske Bistrice pod vodstvom prof. Marije Šlosar-Lenarčič r Baročni kvartet lllyricus Ilirska Bistrica f Ob 10. uri bo v cerkvi sv. Petra maša zadušnica za pok. šolske sestre in učitelja J verouka ter polaganje vencev na njihove grobove. f n Perice iz Trnovega in samostanske kandidatke med spiranjem perila v Bistrici V šolskem letu 1943/44 so poučevale: S. MAR. TEREZIJA JANEŽIČ - ravnatelji« S. MAR. ANDREJA BEZEK S. MAR. BERNARDA BONE S. MAR. DOLORES DOLENŠEK S. MAR. HELENA MIKULETIČ S. MAR. INGONDA PRELOG S. MAR. LEONTINA TINTA S. MAR. FIDELIS TROHA S. MAR. KERUBINA TROHA S. MAR. MVRIAM TROHA S. MAR. GABRIJELA VODOPIVEC S. MAR. DARINA VOLK S. MAR. ROMANA ZIDAR Učitelji verouka so bili: MSGR. KAREL JAMNIK PREČ. G. ADOLF SIMONIČ PREČ. G MELHIOR GOLOB Samostanske gojenke pred “gledališkim odrom” sester, ki so v letu 1943 učile v samostanu, je danes poleg sestre Romane še živa sestra Leontina, ki živi v Gorici, kjer je do svojega 75. leta poučevala telovadbo. Prihodnje leto bo sestra Leontina praznovala svojo 80-letnico, še danes pa poučuje računalništvo in tehnično vzgojo. Kot že rečeno, so bile sestre prava zakladnica znanj, spretnosti in modrosti. Na učenke so prenašale poleg običajnih šolskih znanj tudi veščine izdelovanja vojaške odeje in iz te volne spletali majice, iz domače volne pa nogavice in rokavice za vojake. Sestra Romana je v letu 1943 učila prvi razred osnovne šole, v katerem je bilo 96 učencev: fante dopoldne, dekleta popoldne. Med njimi so bili stari že 10 let, tudi bivši interniranci, nekaj pa je bilo tudi duševno prizadetih otrok. Nemalokrat se je zgodilo, da so morale otroke najprej ozdraviti garjavosti. Na vprašanje, kako so takrat pri tolikem številu otrok vzdrževali disciplino, Razstavljeni izdelki gojenk sestra Romana odgovarja, da z disciplino nikoli ni bilo težav. Vladal je red, ki je “držal samega sebe, tu ni bilo nobenih divjakov". Sestra Terezija (danes bi ji rekli ravnateljica) je bila majhna, a ko se je pojavila, so vsi takoj utihnili. To je veljalo tudi za fante, ki so v samostan prišli 1943. leta po razpustitvi “scuole media inferiore" v današnjem gasilskem domu. Pri nas smo z otroki vsi delali lepo in jih spoštovali. ” Vse pa se je spremenilo po 18. decembru 1946, ko je samostanske (vse slike iz časov pod prostore in šolo prevzelo več v0 bfe1 ljudi iz občine. Samostan je ostal ^ večine prostorov z vso opremo šolo so prišli novi učitelji in nove ^ /p Sestra Romana se z veliko grenko*^ zelo nerada spominja teh povojnih ca re, sestre kljub vsemu še ^ ko so rt'1 poučevale in rešile marsikateri “breZ ,pi šolski primer” s svojimi inštrukcijaK11- ^ • je bilo, je bilo", pravi sestra Ftoirian^(lf a najbolj mi je hudo za sestre, ki so d še v tistem hudem času!" p. Kmalu se bo izteklo stoto leto od 'ojstva “LOJZETA ZAJČEVEGA iz korane v Trnovem”, kot so domačini označevali pomembnega moža, ki je v Trnovem in Bistrici skupaj s svojimi sterši, desetimi brati in sestrami pustil Pomemben pečat. Bil je ustanovitelj ^lovadnega odseka Orel v Trnovem, bil je njegov načelnik in organizator, 'ažiser, avtor in organizator številnih Posvetih prireditev v trnovski dvorani, kasneje pa tudi predsednik domačega Planinskega društva in načelnik Hirskobistriškega Sokola. Leta 1922 je 'Poral v izgnanstvo. k°jze Zajc okrog leta 1983 ret ^ Zajčeva družina je imela korenine na Panjskem. Oče Anton Zajc in mama Mlakarjeva sta izhajala iz vasi pri Šentlovrencu. Očetovi starši so posestvo namenili prvorojenemu ^ Antonu, ta pa je posestvo predal j aišemu bratu, sam pa se je odpravil v °,e v Ljubljano in se odločil za pisarniški 0 /,c. Zaposlil se je na železnici na gajskem, se poročil in tu sta se jima , prva otroka: Vladislav (1892) in (1894). Oče je kmalu zvedel za oz/jVo službo v Trnovem in se v letu h- 2 družino preselil ter sprejel mesto Jpika pri HRANILNICI IN POSOJILNICI ^'STRIRANI ZADRUGI Z OMEJENO V£Z0 v/ Trnovem. h je vesten, spoštovan in ugleden q velik narodnjak pa tudi izredno jr^abcn. Delo tajnika Hranilnice je ^ršvijai cj0 SVOje smrtj v letu 1915. t dnji dve ietj je jmei tudi častno mesto ^skega župana. V tem času je pri Jcevih privekalo na svet še devet otrok: ^tina 'j ^ (1896), Milan (1899, znani (l§0V°dja< poliglot), Zofija (1900), Antonija Sf 02J, Rozalija (1904, prva rojena v novi 5S k' Hranilnice /Dvorane, kamor se je Preselila Zajčeva dručina), Marija Jože (1909), Ana (1911) in Silva '3). 50/. ^i Zajčevi otroci so bili deležni Oe izobrazbe. Tako je tudi Lojze po C*/ osnovni šoli obiskoval zadružno Lj^Ko šolo v Ljubljani ter gimnaziji v \/ ^Jan' in na Sušaku. Gotovo se je prav dveh mestih srečal z novimi gibanji Z osemnajstimi leti je Lojze Zajc obnovil Telovadni odsek OREL v Trnovem in postal njegov načelnik - leto 1912 v telesni kulturi, močno podrejenimi narodni identiteti, ki je bila v tem času v izrednem vzponu. Tudi sam se je zaposlil v trnovski hranilnici in po očetovi smrti prevzel njegovo tajniško mesto. Trnovska Dvorana s poslovnim delom v spodnjem levem kraku stavbe in prostorno dvorano v desnem kraku, namenjeno tako kulturnim prireditvam kot telovadbi Trnovskega telovadnega oseka OREL. Klerikalno okolje Trnovega in njegovih številnih vasi, ki so sodili v “Županstvo trnovske srenje" ob močni podpori župnišča, se je kmalu zavedlo, da ji bo mladina, navdušena nad telovadnimi uspehi Telovadnega društva “ILIRSKI SOKOL” v sosednji liberalni Bistrici, ušla iz rok. Že v letu 1910 so ustanovili pri Izobraževalnem društvu v Trnovem Telovadni odsek OREL. Kot drugod po Slovenskem so se orlovska telovadna društva naslonila na sokolsko organizacijo tako v organizacijskem kot metodičnem delu na področju telesne vzgoje. Podobni so bili telovadni kot slavnostni kroji, pozdravljali so se s češkim pozdravom “NA ZDAR", uprizarjali so telovadne nastope in strumno korakali ob pomembnih prireditvah. “MLADOST", glasilo slovenskih Orlov, v 3. številki iz leta 1909 prinaša vest o trnovskih Orlih: da doslej niso imeli posebno vidnih uspehov, popisuje težave, slabo vreme, kmečka opravila idr., da pa so se v nedeljo 10. januarja predstavili s telovadnim nastopom in tudi z igro “Zamujeni vlak" ter pevskim nastopom cerkvenih pevk. Po tem poročilu sodimo, da je telovadni odsek Orla v Trnovem bil ustanovljen vsaj v letu 1908. V tem času sta bila telovadna odseka Orla na našem področju ustanovljena le v Trnovem in Košani. Oba odseka sta 28. avgusta 1910 pripravila velik skupni nastop v Košani z željo, da bi vzpodbudila ustanavljanje telovadnih odsekov Orla tudi na Pivškem in Postojni. Odmevni nastop 30 telovadcev je vodil Ludvik Kranjc iz Trnovega. Pripravili so rajalni prihod, nove proste vaje, telovadbo na drogu in bradlji ter rajalni odhod. Kronist je zapisal, da je vrle telovadce navdušeno pozdravila velika množica ljudi, zbranih v Košani. V telovadnih poročilih zasledimo Lojzeta Zajca, prvič omenjenega že naslednje leto, pod imenom vaditelj Vekoslav Zajc, ki je kar dva meseca prihajal v Št. Peter poučevat telovadbo v na novo oblikovanem telovadnem odseku šempeterskega Orla. Leto 1911 je bilo za trnovsko telovadbo krizno leto, zato je Lojze Zajc že naslednje leto prevzel načelništvo Orla v Trnovem, preuredil organizacijo telovadnega odseka ter oblikoval poleg parterne telovadbe, vaj na drogu in bradlji tudi še sabljaški odsek. Za telovadbo je navdušil krepke fante iz Trnovega, Topolca, Dobropolja, Zarečja idr. Kmalu se jih je zbralo kar 35 rednih telovadcev. Javnosti so se predstavili s telovadnimi nastopi na dvorišču Dvorane, s povorkami po Trnovem in Bistrici in ob cerkvenih procesijah, kjer so sodelovali s častnimi stražami in spremstvom. in blagajnik Ivan Gogala, podnačelništvo pa je prevzel naš Lojze Zajc. Kljub temu da je trnovski Orel imel svojo telovadnico, tudi že skromno opremljeno z orodjem, blazinami idr., da pa so si Bistričani Sokolski dom uredili šele v tem letu, v vsem svojem času niso dosegali enakih uspehov. Težave in kriza so se poglobile še zlasti v letu 1913, ko je telovadnica v Dvorani bila oddana udeleženkam gospodinjskega tečaja, osem bratov telovadcev je odšlo iz Bistrice, podnačelnik pa k vojakom. Vse je kazalo, da bo trnovski Orel izdihil. Na veliko veselje so se Orli spet pojavili s svojimi živordečimi srajcami na velikonočni procesiji in tedaj ter še nekajkrat kasneje trdno sklenili, da orlovska ideja v Trnovem ne sme usahniti. Žal, zgodilo se je prav to. Z nastopom prve svetovne vojne so prav telovadci med prvimi oblekli vojaške Telovadni odsek OREL Trnovo v letu 1912 pred Dvorano. Sedijo z leve: načelnik Lojze Zajc, pobudnik, ustanovitelj in starosta Rudolf Strnad ter kaplan Ivan Gogala V letu 1912 so ustanovili Orla tudi v Postojni, zato so vse štiri odseke povezali v "okrožje", ki mu je načelovalo predsedstvo. Člani trnovskega Orla so prevzeli zelo pomembne zadolžitve:predsednik Rudolf Strnad, tajnik ILIRSKA BISTRICA S1KEŽNIK Ustanovitelj: Borislav Zejnulovič Izdajatelj: Grafični atelje Glavni in odgovorni urednik: Borislav Zejnulovič Uredništvo: Ivko Speti£, predsednik, Franc Gombač, Sergij Siene, Vojko Čeligoj, Dimitrij Bonano, Zdravko Debevc Novinarka: Dragica Prosen Lektorica: Helena Rosa Tehnični urednik: Rajmond Fabijanič Naslov uredništva: II. Bistrica, Bazoviška 40 tel/fax: 067/81-297 Tisk: Grafični atelje II. Bistrica Naklada: 1500 izvodov v______________________________J uniforme. Trnovski Orel se ni več postavil na noge. Vojko Čeligoj (Nadaljevanje v prihodnji številki SNEŽNIKA) iSisrežisriKL UREDNIŠTVO: BAZOVIŠKA 40, 66250 ILIRSKA BISTRICA, SLO NAROČILNICA ime in priimek: se naročam na časopis Snežnik. Prosim, da mi ga pošiljate na naslov: V______________ , dne Podpis:__________________ “VELDKDM01 ZA POTHODTE% MAJHNOM ZA ZGLED Z novim šolskim letom je v trnovskem vrtcu začela delovati mešana skupina otrok. Mešana zato, ker so v njej predšolski otroci različne starosti. Ta skupina pomeni za bistriški vrtec novost, medtem ko je tak način vzgojnovarstvenega dela z najmlajšimi drugod po Sloveniji pa tudi v vseh ostalih vrtcih v bistriški občini že ustaljena praksa. Obiskali smo vrtec v Jelšanah, v katerega naj bi hodili otroci še iz vasi Dolenje, Novokračine, Sušak (letos nobenega) in Velikega Brda in ki je del jelšanske osnovne šole. Vrtec je skupina 17 otrok ter vzgojiteljice Irene Tomšič in varuhinje Marice Udovič. Zmanjševanje števila otrok v vrtcu v prejšnjih letih je vodstvo šole oziroma vrtca vodilo v razmišljanje, kako zadržati ali celo pritegniti v vrtčevo varstvo še kakega otroka več. Eden od ukropov je tudi višina oskrbnine, ki je odvisna od tega ali so otroci v vrtcu le štiri ure ali pa denimo od 6.30 pa do 15.00 in celo dlje. V jelšanski starostno mešani skupini je osem malošolarjev, najmlajši otrok pa je star šele dve leti in pol. Na vprašanje, kakšne so slabosti ali prednosti takšne skupine v primerjavi s skupinami enako starih otrok, Irena Tomšič pravi, da slabosti sploh ni, prednosti pa je kar cel kup. Večji otroci želijo imeti ob sebi mlajše, ki jim zelo radi pomagajo in tako doživijo tudi svojo samopotrditev, majhnim pa so večji otroci dobrodošel zgled. V garderobi in na sprehodih starejši zelo skrbijo za malčke, tekajo za njimi in jih pobirajo s tal... Večji tudi zelo radi delajo, pomagajo pri razdeljevaju malic in imajo- svojega dežurnega. Malo šolo imajo vsak dan in Irena pravi, da dela ni težko usklajevati. Seveda imata ob začetku vsakega šolskega leta “drugi mami” precej dela, kasneje pa, ko se skupina uteče in postane vodljiva in delovna, je delo z različno starimi otroci pravo veselje. Otroci imajo na razpolago večji prostor z obvezno omaro pa z mnogimi policami in regali, ki sobo po željah razdelijo v kotiček s punčkami, risalno delavnico, zbirko naravnih materialov in jesenskih plodov... Vrtec premore celo zaveso, ki po kosilu loči zaspane od nič zaspanih otrok, včasih pa nadomešča tudi zastore gledališkega odra. Tudi okolica vrtca je takšna, s kakršno bi morali biti obdani prav vsi vrtci: mir, tišina in predvsem nobene ceste. Dobro sodelujejo s šolo in zadnji dokaz za to so nova lesena igrala, ki so jih malčkom naredili učenci s tovarišico Nives. Vrtčeve imajo Jelšanci kar “za svoje", med sprehodi po vasi so dobrodošli prav v vsaki hiši. Spotoma si včasih “naberejo” še kakega novega prijateljčka, ki ga "nona” pusti za urico ali dve z vrtčevimi. Za pusta morajo po jajca prav v vsako hišo, da se ne bi komu zamerili. Roditeljske sestanke imajo po potrebi. Srečanja s starši na zadnji dan male šole nihče ne zamudi, saj se tudi odrasli v vrtcu prav dobro počutijo in jim tiste tri urice kar prehitro minejo... D. P. Otroci starostno mešane skupine v jelšanskem vrtcu: sredi peskovnika “škaf z vodo" - največji užitek NOVO V IL. BISTRICI OPTIKA PRIMC Primc Gregor Ilirska Bistrica, Gregorčičeva 9 tel. 067/81-443 1 - očala po izbiri Za pregled 2 - okulistični pregledi pri okulistu (ob torkih popoldne) se je potrebno 3 - popravila in montaža očal predhodno naročiti Odprto vsak dan od 9-12 in od 15-19 razen v soboto Istočasno obiščite trgovino >^11^. v prenovljenih prostorih si boste izbrali: • ženska konfekcija • moška konfekcija • otroška konfekcija rT\ ErnnsL "ZLATA ELIPSA" V nedeljo, 7. novembra, bo ob 18. uri v Domu na Vidmu v Ilirski Bistrici tekmovanje za Zlato elipso. Nastopili bodo mladi pevski talenti zabavne glasbe - 14 posameznikov ali skupin - ki se ob spremljavi domačega ansambla Malibu že pridno pripravljajo. Dva najboljša izmed njih bosta prejela nagrado žirije - zlato elipso in nagrado občinstva - zlato liro. Oba nagrajenca(ki) bosta dobila(i) še praktični nagradi. Izžrebali pa bodo tudi nagrado za enega izmed občinstva. Nagrajenec žirije bo direktno uvrščen na 4. mladinski festival "Kraška popevka 93", ki bo 19. decembra v Sežani. Tekst in glasbo za nastop v Sežani bo prispeval Malibu. Program bo povezoval Sašo Hribar (Radio Ga-Ga). V premoru med tekmovanjem bo nastopil še hrvaški predstavnik zadnjega tekmovanja za izbor popevke Evrovizije, skupina "Put". Organizatorja prireditve sta Elypsa d.o.o.-trgovina in marketing ter ZKO Ilirska Bistrica. Vstopnice bodo od 2. 11. naprej na voljo na sedežu ZKO (Sokolski dom) in uro pred predstavo v Domnu na Vidmu. Glavni sponzor prireditve je SLOVENICA, Zavarovalniška hiša d. d. Koper. ROJSTVA , POROKE, SMRTI V septembru se je rodilo 8 otrok, poročila sta se dva para, preminulo pa je 24 naših občanov. reOJEGCTOO DEEO m G§ flELŠANE 27. septembra 1993 smo se odpravili na športni dan, ki je bil uvod v tedensko projektno delo na temo "voda”. Učenci iz Jelšan in okoliških vasi smo si ogledali mlin v Sušaku. Gospa Marijn Štemberger, lastnica mlina, nam )e pripovedovala o njegovi zgodovini, opisala js delovanje mlina, naštela dele mlina, spomnils pa se je tudi mlinarske pesmi in marsikaterega zanimivega dogodka iz časov, ko je bila mlinarica. Tudi drugi vaščani so nam veliko povedali0 vodi. Razdelili smo se v različne skupine in vs° naslednje dni posvetili šolsko in domače del° vodi. V petek smo svoje izdelke razstavili v večnamenskem prostoru in tudi v razredih. Vsaka skupina je svoje delo predstavila. Literat' smo zbirali pesmice, šale, pregovore, zgodbe in pripovdke o vodi. Med vaščani smo izvedi' anketo o uporabi pralnih sredstev s fosfat'-Izdelali smo tudi slikovit plakat. Matematična skupina je na zemljevid vrisala vaške vodovode in zajetja ter računala prostornino teh zajetij, angleška skupina ie prevedla Prešernovega Povodnega mo‘a |Z slovenskega v angleški jezik. Likovna skupin3 je narisala mlin, tehniki so izdelali mlinček 'n naredili lutko, ki je nosila na ramenih pr3''0 brento za vodo. Glasbeniki so zapeli in zaplesa1'-Zemljepisna skupina nam je predstavila največ!0 reke in vode v svetu, biološka pa je zbir313 različne vodne ‘ivali, proučevala onesna‘enos potokov in delala poskuse. Tudi ni‘ji razredi so se predstavili s svojin1' točkami. Nabrali smo rastline, ki rastejo 0 potoku, grmovje, mah, gobe in kamenje, izdel3 smo “pravi” potok, ki je šumel in poganjal n'1!"1' Pričarali smo pravi mali košček gozda. Tudi razstava starih predmetov, ki so 5 uporabljali v zvezi z vodo, ni manjkala. Skratka, bilo nam je lepo. sj Razstavo in film, ki smo ga posneli, so ogledali tudi naši starši. S i SUMA INŽENIRING d.o.o. ILIRSKA BISTRICA, BAZOVIŠKA 18 Tel. 067/4T504; Fax. 067/81-042 Tanja Šuštar, 7. razreCj (literarna skup'1™ Sponzor SKUPŠČINA OBČINE ILIRSKA BISTRICA 1 j. .. | f 13. oktobra 1898 se je v Trnju pri Št. Petru na Krasu (zdaj Pivka) rodila Kristina Margon, poročena Valenčič. Svoj življenjski jubilej pa je dočakala v Domu starejših občanov v Ilirski Bistrici, kjer je'po nesrečnem padcu v oskrbi od letošnjega junija. Gospa Kristina svojih let še malo ne kaže, nasprotno, je ženska zdravega duha, kakršnega ne premore marsikateri desetletja mlajši človek. Pravi, da bi se, če bi jo noge še nesle, še vedno odpravila na sprehod do svoje vnukinje Aleše. Sama sebi se čudi in kar ne more verjeti, da je njeno življenje dolgo skoraj celo stoletje. Sicer pa za svoje življenje pravi, da temu ne more reči življenje, pač pa eno samo trpljenje. Po sedmem razredu je kot gojenka šole v trnovskem samostanu ostala sirota brez staršev. Prvo vojno je preživela brez pravega doma. Leta 1921 se je omožila z Rudolfom Valenčičem in rodila dva sina, Bogdana in Sava, ki je žal že pokojni in za katerim gospa Kristina še vedno žaluje. Prvo vojno je preživela kot brezdoma sirota. Tudi v drugi vojni je Valenčičeva družina ostala brez doma, saj so jim Italijani prodali zadolženo hišo in posestvo, tako da se je nekega dne z otrokoma znašla pred zaprtimi vrati. Jesen življenja pa ji lepšajo vnuki in kar štirje pravnuki, med njimi je najstarejši 18-letni Tomaž. Gospa Kristina s pomočjo lupe veliko bere, tudi nemške in italijanske revije, rešuje križanke. Doma si je pri reševanju n£jC Visok življenjski jubilej Kristine ^ale pomagala z 22 leksikoni, ki so bili Pisan gotiki. Gospa Kristina pravi, da ni prav z ni v sovraštvu, spoštuje vse ljudi in da IM' v predvsem po njihovem srcu. Z oSt" i jb Domu je zelo zadovoljna, še p°se ..Ae ■ oi'i)3i . veseli, da so sestre in negovalke zelo Prlj ^ ter v smehu doda, da je čistoča še Pra Ltlbi Uredništvo Snežnika gospe Valenčič za visoki življenjski iskreno čestita in ji želi še mnogo z let. 3 r aV0 e,avc/ ilirskobistriškega Komunalno alj anovanjskega podjetja so pretekli mesec ’fi:e 0 vsem mestu razvažali nove zabojnike. ala ,3enl