/*meri$ka Domovim/i FOhC^i IN LANGUAGC ONLY Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco MORNING N€WSPAP€R NO. 121 Serving Chicago, Milwaukee, Waukegan, Duluth, Joliet, San Francisco Pittsburgh, New York, Toronto, Montreal, Lethbridge, Winnipeg SLQVGNIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND OHIO, WEDNESDAY MORNING. JUNE 20, 1973 LETO. LXXV. — VOL. LXXV Whifiam še vedno upaj na sprejem pri fonu Novi grobovi Matilda Ropret Včeraj je umrla 75 let stara I Matilda Ropret z 19601 Kildeer Predsednik avstralske vlade Avenue, rojena v Kranju v Sloki rad šel na obisk v Belo I žena Johna> mati Fran- hišo, ko bo v Washingto-nu, ta pa o povabilu vztrajno molei. CANBERRA, Avstral. — Predsednik vlade Gough Whitlam je dejal tu, da se bo na poti iz Mehike ustavil 28. do 31. julija v Washingtonu in upa, da bo tedaj obiskal predsednika Nixona hi se z njim razgovarjal o skup-bih zadevah. Iz Washingtona bo ^hitlam letel v Kanado, kjer bo konferenca predsednikov vlad držav britanske Skupnosti narodov. Ko G. Whitlam govori o svojem obisku v Washingtonu, ta trdo molči o njegovem povabilu v Belo hišo. Objavil je v tem easu obisk predsednika Pakistana Bhutta, o avstralskem! predsedniku vlade pa še ni rekel nič, eetudi je ta o tem 'že ponovno govoril in celo dejal, da bo obl- r , _ uujliii u aiiicačl x a u 3 DA tudi nepovabljen, ker s^ari 0gej brat Mihaela Vidma-, a rned prijatelji, kot so Z.DA rjai jube Bokar in pok. Franka. ces Troha, Ann Sarley in Jeanne Stančič, 16-krat stara mati. Pred poldrugim letom sta z možem praznovala zlato poroko. Pokojna je bila članica KSKJ št. 191, ADZ št. 6, SŽZ št. 14, in Kluba slov. upokojencev v Eu-clidu. Pogreb bo iz Brickmano-vega pogrebnega zavoda na 21900 Euclid Avenue v petek ob 8.45, v cerkev sv. Pavla ob 9.30, nato na pokopališče Vernih duš na Chardon Rd. Joseph Widmar V Polyclinic bolnišnici je umrl v ponedeljek ponoči 80 let stari Joseph Widmar s 1428 E. 43 St., rojen v vasi Kleče v Sloveniji, od koder je prišel v ZDA 1. 1910, mož Mary, roj. Siedleczka. Prva žena Ana, roj. Jernejčič, je umrla 1. 1943. Pokojni je bil oče Josepha, Johna, Alberta, Mrs. Paul Shuss, Margaret Widmar, očim pok. Jamesa Flynn, 10-krat Razsodnost prevladala po- Avstralija, povabilo ni bmmbno. Gough Whitlam je prevzel vlado Avstralije lansko jesen, k° je njegova delavska stranka PD volitvah dobila večino. Hi-tr° je preokrenil avstralsko zu-^anjo politiko proč cd ZDA in elike Britanije. Umaknil je avstralske čete iz Vietnama, pri-2n0l L. R. Kitajsko in na splošno Poudarjal neodvisno pot. Pred-sedniku ZDA Nixonu je v de-oembru poslal osebno pismo, v aterem je ostro obsodil ameri-letalske napade na Hanoi-Dfong področje, ko so zastala Pogajanja o končanju vojne v aUzu. Nixon mu tega ne mo--P-biti, kot vse kaže. hitlamovi nastopi doma in v j^odnarodni politiki so mu v cratki debi ustvarili obilo na-■Protnikov in njegov položaj do-a ni več posebno trden. Se r6d nekaj tedni je govoril o no-1 * volitvah, ki bi mu naj zago- tovile večino tudi daj 63 gotov, če bi pri volitvah SPloh še 2magal. v Senatu, se- Bil je avtomehanik zaposlen pri U.S. Mail. Tekom druge svetovne vojne je služil pri 244th Aero Squadron. Bil je član ADZ št. 18. Pogreb bo v petek iz Grdi-novega pogrebnega zavoda na E. 62 St. ob 9.30, v cerkev Brezmadežnega Spočetja na E. 41 St. in Superior ob 10., nato na Kalvarijo. Truplo pokojnika bo položeno na mrtvaški oder nocoj ob 7. Anna Furlan Umrla je 82 let stara Anna Furlan, roj. Prijatel v vasi Hu-dikovec v fari Sv. Gregor v Sloveniji, od koder je prišla v ZDA L 1908, vdova po pok. Leonu, mati Leona Jr., Adolpha, Anne Winter, Josepha in Emily Kern, 9-krat stara mati, 1-krat prastara mati, sestra Josepha, Louisa, Antona, Johna in Cecelie Skerbec. Pokojna je bila članica ADZ št. 4, SŽZ št. 25 in Oltarnega društva pri Sv. Vidu. Pogreb bo iz Zakrajškovega po- grebnega zavoda v petek ob 9.30, Pa je to misel opustil, ker ni v cerkov sv. Vida ob 10., nato na pokopališče. Na mrtvaški oder bo položena nocoj ob 7. Jam fjg glasoval a ®GtofeardlranJis Kambodže WASHINGTON, D.C. iere; vsako a za ameriške letal- Kon- k enca predstavnikov Senata in dobila, da bo Senatov j, f ^°S) ki prepoveduje denarj 20^naPade na Kambodžo, pred- šken V glasovanie Predstavni- sovq|U domu’ Ta J6 Preie iz§la-j0 Precej bolj omejen pred- du |eds^avniški dom je v pogledat ndokane umirjenejši od Se-dato ^ ni Sključeno, da bo Se-krat\-^redlog Sklonil. Demo-Vedu’ ^ Voch’Pki v Domu napo-^obrU^0’ da b° F)orn predlog o-adrn' 2 rna^° večino, podporniki diord111^1'8’0^6 pa uPai0> da se to slug a ne bo zgodilo. V tem doseg U b° ta imela še priložnost pr0rn' Za Kambodžo kako kom-holiSoSn? Premirje, četudi ne —--L2lgdega v Laosu. ^retnenski prerok £artly Država pšenice TOPEKA, Kan. — Okoli eno petino vse pšenice v ZDA pridelajo v državi Kansas. Na predlog sen. Mansfielda in Scotta je posebni senatni odbor odložil zasliševanje o Watergate, dokler je BPežnjev v deželi. WASHINGTON, D.C. — Objava o obnovi zasliševanja o Watergate zadevah pred posebnim Senatnim odborom ta teden je prenekatere vznemirila in čudila. Bilo je res komaj možno razumeti, da bi Senat ne uvidel škode, ki bi jo tako zasliševanje imelo v času obiska L. Brež-njeva. Na eni strani bi to zasliševanje odtegovalo pozornost od obiska sovjetskega vodnika, na dragi pa bi slabilo v javnosti in v svetu položaj predsednika ZDA, ko se pogaja z glavnim nasprotnikom dežele, ki je prišel sem na obisk. V ponedeljek je sen. Mike Mansfield, vodnik demokratske večine v Senatu, le prišel na misel, da je zasliševanje pred posebnim odborom treba prekiniti. Govoril je o tem z vodnikom republikanske manjšine H. Scottom in skupno sta nato sestavila in poslala pismo Senatnemu odboru, ki je pravkar zasedal in se dogovarjal z J. Deanom o zasliševanju pred javnostjo naslednji dan. Sen. Sam Erwin je prebral pismo senatnih vodnikov in celoten odbor je po kratki razpravi predlog sprejel in odložil zasliševanja do prihodnjega tedna. Ko so sen. Mansfielda vprašali, kako da ni preje predložil odložitve zasliševanja, je odgovoril, da se “ni spomnil”. Ko človek te dni spremlja dogajanja v Washingtonu, se ga loteva resen dvom, da je tistim, ki so odgovorni za usodo dežele, res vedno njena korist v prvi vrsti pred očmi! .. Gen. Robert E. Cushman Jr. GEN. R. E. CUSHMAN. Jr., sedanji poveljnik Marinškega zbora, je zapleten v Watergate 'zadevo kot bivši namestnik direktorja CIA. On je odobril predajo materiala CIA H. Huntu, kot trdi, na priporočilo Bele hiše. BRE2IUEV PRIDOBIVAL KONGRESNE VODITELJE Včeraj je povabil Leonid I. Brežnjev na malico v Blair House, svoje uradno bivališče v ZDA, dokler je njihov uradni gost, vodnike Kongresa in jim govoril o razširitvi trgovine med ZDA in ZSSR. Pozval jih je, naj vendar ne dovolijo, da bi prepir o judovskem izseljevanju oviral te široke načrte. WASHINGTON, D.C. - Sov-=^-—' = = jetski gost Leonid I. Brežnjev je nedeljek svaril, da bi postavlja-včeraj poskušal z dobro voljo nje izseljevanja Judov iz ZSSR pridobiti vodnike Kongresa razširitev trgovinskega sodelovanja ZDA in ZSSR. Razlagal jim je možnosti in programe eno za na dnevni red pomenilo “vmešavanje v notranje zadeve ZSSR”. Brežnjev se ni razvnel kljub postavitvi tega vprašanja uro in pol, nato pa se z njimi'na dnevni red in kljub vstraja-razgovarjal in odgovarjal najnju sen. Javitsa v tem vpraša- Nemčiji se prijavili za vstop v ZN ZDRUŽENI NARODI, N.Y.-Obe nemški državi, Zvezna nemška republika in Nemška demokratska republika, sta pretekli teden zaprosili za sprejem v ZN. Varnostni svet bo še ta teden prošnji sprejel in odobril ter jih nato jeseni predložil glavni skupščini. Ker so se velike sile o tem vprašanju zedinile, ni pričakovati nobenih ovir. Oonrad, SCsrwin in W©iSi §9 glavno delo ofsraviii HOUSTON, Tex. — Prva posadka vesoljskega laboratorija Conrad, Kerwin in Weitz je večji del svojih nalog opravila in se sedaj pripravlja na povratek na Zemljo, ki je določen za ta petek. četudi je v začetku prevladoval hud dvom v njihov uspeh, je skupina svoje delo uspešno in dobro opravila. Astronavti Conrad, Kerwin in Weitz so ostali doslej najdalj v vesolju od .vseh astronavtov in kozmonavtov. Na Zemljo se bodo vrnili po 28 dneh. Njim bosta sledili še dve skupini astronavtov, vsaka po tri, ki bodo o-stali v vesolju po 56 dni, če bo vse potekalo v redu in kot predvideno. Naslednja skupina bo poletela v vesolje že prihodnji mesec. Charles Conrad in Paul Weitz sta šla včeraj iskat iz vesoljske ladje filme posnetkov teleskopske kamere. Conrad je popravil tudi mrtvo baterijo. Astronavti bodo pristali v petek dopoldne ob 9.48 835 milj jugozahodno od San Diega na Pacifiku. stavljena vprašanja. Člani Kongresa, ki. so bili pri sprejemu navzoči, so dobili dosti dober vtis o sovjetskem vodniku, ki ga označujejo za bolj vljudnega, u-mirjenejšega in manj prepirljivega, kot je bil Nikita Hrusčev, n ju. Senator sam je kasneje dejal o Brežnjevu: Bil je odločen, pa ne dražeč, odkrit in skoraj hud. Sen. Vance Hartke, demokrat iz Indiane, je dejal po razgovorih z Brežnjevim: Mislim, da je ko je pred 14 leti bil na obisku on odPrl vrata rekoč: Za božjo ZDA. Brežnjev je kazal samozavest, pa bil zelo vljuden do 25 senatorjev in kongresnikov, ki jih je povabil na malico in razgovor, katerega glavni cilj je bil dobiti podporo v Kongresu za razširitev trgovine z ZSSR. Brežnjev bi rad dosegel, da bi Kongres priznal ZSSR položaj v zunanji trgovini, ki velja za H aid e m an se vrnil v Kalifornijo WASHINGTON, D.C. — Haldeman, do konca aprila predsednikov glavni pomočnik v Beli hiši R. prijateljske in zavezniške države ZDA. V Kongresu se temu upirajo. Sen. H. Jackson in Washingtona je odločen preprečiti odobritev novega položaja za ZSSR, dokler ta ne bo pustila Judom proste selitve ZSSR. Vprašanje judovske imigracije sta Brežnjevu postavila sen. R. Griffin iz Michigana, namestnik. vodnika republikanske manjšine, in sen. J. Javits, republikanec iz države New York, ki je sam Jud. Brežnjev je odgovoril, da v ZSSR “ni judovskega problema v emigraciji”. Ko je sen. Javits vstrajal, da ta obstoja, je Brežnjev šel k njegovi mizi in mu dejal: Kar hočete vi storiti je, da bi govorili o tej mali manjšini, ki so ji bile odklonjene vize. Sovjetski zastopnik je v po- voljo, mar res ne moremo sodelovati? Po treh urah in pol razgovorov z vodniki Kongresa je odšel Brežnjev na razgovore s predsednikom Nixonom. Včeraj so I “ j Iz Clevelanda S in okolice Karneval pri Sv. Vidu— Jutri, v četrtek, zvečer ob sedmih se bo začel pri Sv. Vidu farni karneval in bo trajal do nedelje zvečer. Vsi vabljeni! K molitvi— Članice Podr. št. 14 SŽZ so vabljene v četrtek ob 7. zvečer v Brickmanov pogrebni zavod na 21900 Euclid Avenue k molitvi za umrlo članico Matildo Ropret. Žalostno sporočilo— Gdč. Agnes Sodja je prejela sporočilo iz Sela v Beli krajini, da ji je 7. junija umrla sestra Marija Klemenčič, žena Janeza, mati 4 sinov z družinami. Zapustila je poleg omenjene tu še eno sestro in dva brata v starem kraju, teto Agnes Zagorc in druge sorodnike v ZDA in v Sloveniji. Iz bolnišnice— Mrs. Anna Longar s Hale Avenue se je vrnila iz County Memorial bolnišnice in se zdravi pri hčeri Josephini Svigel v bili podpisani štirje dogovori o Kirtlandu, Ohio. Zahvaljuje se za obiske, pozdrave in molitve. sodelovanju ZDA in ZSSR v ra-ziskavanju oceanov, , poljedelstva, prometa in o razširitvi kulturnih stikov. Danes sta se predsednik Nixon in njegov sovjetski gost s sodelavci preselila v Camp David, kjer bodo razpravljali o mednarodnih vprašanjih, pa se verjetno pred koncem vrnili zopet na pogajanja o iz | povečanju medsebojne trgovine in gospodarskega sodelovanja, ki je glavni cilj sovjetskih želja. dni preselil v Kalifornijo, kjer je doma, svojo hišo v glavnem mestu pa dal naprodaj za $175,-je družino zadnje QQ0. Indira Gandhi v Kanadi OTTAWA, Kan. — Predsednica indijske vlade Indira Gandhi, ki je komaj dobro končala vse poletje odprte vsak dan in svoj uradni obisk v Jugoslaviji, tam bodo na razpolago mrzla Mlad glasbenik— Nick Petek, sin Franka in Olge iz Wickliffa, bo kot član Cleveland Orchestra Children’s Chorus-a nastopil v Blossom Music Centru v soboto, 23. junija ob enih popoldne v Children’s Key Concertu. Darilo šoli— Društvo Kres je poklonilo Slovenski šoli pri Mariji Vne-bovzeti darilo, za k|tero se mu ta naj lepše zahvaljuje. Slovenska pristava odprta— Slovenska pristava bo skozi V JUGOSLAV!]! SE BOJIJO TAJNEGA SPORAZUMA MED NIXONOM IN BREŽNJEVIM! kostjo10 ob^no> soparno z mož- ratura niali1v°V' Naivišja tempe-wra okoli 85. Zavezniki v Evropi se bojijo, da bi predsednik Nixon, ki se naj bi čutil oslabljenega zaradi Watergate afere, preveč popuščal Brežnjevu pri njunih razgovorih ta teden. Nekateri predvidevajo tudi možnost, da bi se Nixon in Brežnjev sporazumela o temeljnih vprašanjih neoziraje. se na koristi ameriških zaveznikov v Evropi ali morda celo na njihovo škodo. Zdi se, da so te bojazni pretirane, ker položaj še ni dozorel v taki meri, med Moskvo in Washingtonom je še gore nezaupanja in previdnega tipanja, ki naj odpre nove razglede in pripravi novo bodočnost. V Jugoslaviji imajo tudi skrbi, kot kaže sestavek Vladimirja Dedijerja v New York Timesu pretekli ponedeljek. Pisca Titovega življenjepisa, ki sedaj predava na ljubljanski univerzi jugoslovansko zgodovino, skrbi, da ne bi Brežnjev in Nixon sklenila kakega tajnega sporazuma o delitvi vplivnih področij, kot se je to v preteklosti med velikimi silami ponovno zgodilo. Dedijer spominja na dogovor med cesarjem Jožefom II. in Katarino II., rusko carico leta 1871 o delitvi Turškega cesarstva v Evropi, ko je vzhodni del Balkanskega polotoka pripadel Rusiji, osrednji in zahodni Avstriji. Sličen dogovor je bil sklenjen med Avstrijo in Rusijo ponovno v 19. stoletju in končno se je k temu vrnil tudi Stalin v svojih razgovorih s Hitlerjem. Dedijer omenja nato, da sta se Churchill in Stalin sporazumela o delitvi Srednje Evrope in Balkana leta 1944 in zgleda, da se ne bi prav nič čudili, če bi kaj takega zdaj ponovila Brežnjev in Nixon. Dogovor o 50:50 o Jugoslaviji v Beogradu ne morejo pozabiti./Dedijer se vrača nanj v svojem članku za NYT, ki ga je pisal v Stari Fužini v Bohinju, kjer ima svoje letno bivališče. Dedijer sodi, da je zunanja politika vedno povezana z notranjo in tako ne more mimo Watergate afere, v kateri naj bi bil Nixon izrabil svojo oblast za premoč nad ostalimi vejami vlade.ZDA z delovanjem v tajnosti, ki je v popolnem nasprotju z odprtostjo a-meriške družbe. Opozarja na popolni nadzor nad javnimi občili v Sovjetski zvezi, ki je Brežnjevu omogočil, da v ZSSR o Watergate zadevi skoraj niso poročali. Dedijer pravi, da je nadzor Brežnjeva nad javnimi občili tolikšen, da se o čem takem ‘S. T. Agnewu ne bi moglo niti sanjati. Brežnjevu ni za načela, pravi Dedijer, njegova ideologija je biznez, sklenitev obsežnih dogovorov v tajnih razgovorih z ZDA. ZDA in ZSSR sta bila za- govornika javne diplomacije, piše Dedijer in se pri tem sklicuje na predsednika ZDA W. Wilsona in na vodnika bolj-ševiške revolucije in ZSSR Lenina. Od tedaj, pravi, se je vse spremenilo, se preokreni-lo, ko smo prišli v razdobje “vitezov mednarodnega Watergate”. Vladimir Dedijer nemara le ni čisto brez vzroka v skrbeh. Velike sile res rade sklepajo sporazume in dogovore na račun malih držav in narodov, ne da bi jih vprašale za njihovo mnenje. Ker se bosta Nixon in Brežnjev raz-govarjala o evropski varnostni konferenci in o vzajemni omejitvi oboroženih sil v Srednji Evropi, se verjetno ne bosta izognila Jugoslaviji. Nixon bo branil njen neodvisni položaj, če ni spremenil svojih pogledov, kot jih je razlagal letos Kongresu v svoji poslanici o mednarodnem položaju. je priletela v ponedeljek na 8-dnevni obisk v Kanado. Sprejel in pozdravil jo je predsednik vlade Pierre E. Trudeau. Kanada je Indiji v letih po drugi svetovni vojni slično kot ZDA nudila obsežno gospodarsko pomoč. Indija jo potrebuje se vedno, posebno zdaj, ko je suša znova zmanjšala pridelek žita in grozi milijonom Indijcev dejansko smrt od pomanjkanja hrane. Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Predsednik Nixon je popustil v svojem naporu za omejitev izdatkov zvezne vlade in podpisal tri v Kongresu izglasovane zakonske predloge v okviru javnega socialnega skrb- je nekaj kasneje v St. Luke’s in topla jedila. K molitvi— Člani Društva Najsv. Imena so vabljeni nocoj ob sedmih v Zakrajškov pogrebni zavod k skupni molitvi za umrlo Ano Furlan. K molitvi— Članstvo Društva sv. Cirila in Metoda št. 191 KSKJ je vabljeno nocoj ob 8. v Brickmanov pogrebni zavod na 21900 Euclid Avenue k molitvi za umrlo članico Matildo Ropret. Policaj ubit— Ob enih zjutraj je bil ustreljen 25 let stari mestni policaj Fred D. Vacha Jr., ko je s svojim tovarišem 29 let starim' Johnom Saccanyjem ustavil nekega sumljivega motorista na križišču Buckeye Rd. in E. 89 St. Vacha stva, ki predvidevajo 671 milijonov dolarjev izdatkov. WASHINGTON, D.C. — V Domu in v Senatu je bila stavljena zahteva po kongresni preiskavi varnosti delovanja znanstvenih preskusov in ra-ziskavanj, kot je bil zadnje z minipodmornico Sea Link, ki je bila ujeta 31 ur na morskem dnu ob Floridi in sta v njej našla dva raziskovalca smrt. ERIE, Pa. — Albert E. Pass, bivši sodelavec predsednika Unije rudarjev A. Boyleja, je bil včeraj tu obsojen umora Yablonskega družine. Okrajna porota je odločila o krivdi po 6 urah razpravljanja. Kazen bo določena kasneje. Računajo, da bo Pass obsojen na dosmrtno ječo. bolnišnici med operacijo umrl, njegov tovariš pa je bil ranjen le v nogo. Air Canada zmanjšala polete za eno tretjino MONTREAL, Kan. — Air Canada je zaradi težav, ki jih ima z mehaniki, kateri že dva tedna izmenoma štrajkajo na raznih letališčih, omejila svoje polete za eno tretjino. Štrajku-joče mehanike in vse ostalo o-sobje, pa tudi potnike je opozorila, da bo morala ustaviti vse polete, če štrajka skoro ne bo konec. Mehaniki, ki štrajkajo izmenoma za 24 ur na posameznih letališčih, v podporo svojih zahtev pri razgovorih za novo pogodbo, so izjavili, da bodo s svojimi štrajki nadaljevali. mm, /IMERISKA DOMOViM/l HOfVF. 0117 St. Clair Ave. — 431-0828 — Cleveland, Ohio 44103 National and International Circulation PuDlisheci daily except, Saturdays, Sundays, Holidays and 1st T/eex of July Managing Editor: Mary Debevec NAROČNINA: Za Združene države: |18,00 na leto; $9.00 za pol leta; $5,50 za 3 mesec« Ea Kanado in dežele izven Združenih držav: $20.00 na leto; $10.00 za pol leta; $6.00 za 3 mesec« Petkova izdaja $6.00 na leto SUBSCRIPTION KATES: United States: $18.00 per year; $9.00 for 6 months; $5.50 for 3 months Canada and Foreign Countries: $20.00 per year; $10.00 for 6 months; $6.00 for 3 months Friday edition $6.00 for one year. ne. Smejali smo se, stiskali roke in si končno rekli “'Zbogom in nasvidenje”. Pa nekje v možganih je bilo vprašanje: se bomo še videli? Sedaj pa nekaj osebnih spomi- SECOND CLASS POSTAGE PAID AT CLEVELAND, OHIO No. 121 Weds., June 20, 1973 Maščevanje potili so se za trumami in sedaj rešujejo ta del naroda pred jlu, da se bomo še videli; jaz sem verskim, narodnim in moralnim propadom, da bi se še bolj J ga povabil na Expo ’74 v Spokane maščevalo nad bodočnostjo naroda. Zadnje vesti pravijo, da se je zganila končno tudi javna oblast v domovini. Glavne razloge smo že omenili, zakaj se je odločila zavreti sedanji razvoj izseljevanja. Uvesti hoče kontrolo delavskih agencij nad tem, ali silijo v tujino strokovno izvežbani ljudje, ki so potrebni doma, potem vojaški obvezniki in pa ljudje, ki imajo otroke, pa ni-j nov na Vitala: so zadostno poskrbeli za njihovo oskrbo. Takim bo odhod’ zabranjen (v kolikor ne bodo odhajali na “črno”)- Upajmo, da bodo ukrepi uspešni! L. P. j " ■ ' 1 BESEDA IZ NARODA ioji zadnje srečanje z ¥ifalom Voduškom in nekaj spominov Stara ljudska modrost veli, da se na tem svetu vsaka reč maščuje. Ta pregovor ima — kakor večina narodnih izrekov — zelo širok in splošen obseg, nanaša se pa pred-vsem na pregreške, prestopke, krive odločitve in krivična dejanja ter na vse' zle posledice, ki zadevajo ne samo po-edinca, ampak zlasti človeško družbo. Tako maščevanje ni mišljeno kot akt človeške sovražnosti in hudobnosti, ampak kot nekak v naravo zapisan zakon, ki se uveljavlja po lastni zakonitosti in pa po svetopisemskem božjem pridržku: Maščevanje je moje. Človek bi dejal, da se nekaj takega prav sedaj dopolnjuje v naši stari domovini. In sicer na področju socialnih in gospodarskih pregreškov — še mnogo več: velikih grehov —, ki jih je vladajoči diktatorski režim zagrešil nad narodi Jugoslavije, zlasti nad mladim rodom, ki je doraščal in dorašča, odkar so se komunisti polastili oblasti. Ponovno smo na tem mestu že pisali, da je že nad en cel milijon mladih delavcev zapustilo domače kraje in odšlo na delo v razne zapadno-evropske dežele, zlasti v Nemčijo, ker doma ni bilo ne dela, ne kruha. To pomeni 10% odrasle delovne sile v državi in to je za režim porazna šte- nika Stoparja v Reno sporočilo, vilka. Danes ne bomo pogrevali že znanih stvari, kako se j da je bilo nekaj narobe z Vcdu- je v drugi polovici lanskega oktobra. Iz Montane sta prišla župnika Mavsar in Okorn na kratek obisk. Pravil sem jima, da sem pred nekaj dnevi prejel od žup- mo umrem. škovim zdravjem. Bilo je okoli dveh popoldne. Sklep: poklicati Vitala po telefonu. Storjeno; o-glasil se je Vital in je takoj spoznal moj glas. Ko sem ga začel previdno spraševati o njegovem zdravju, me je takoj prekinil z mečno razgibanim glasom: “Lojze, takoj pridite sem, še danes popoldne, z letalom, bom vse stroške plačal, pridite takoj, bo-celebrirali, nocoj namreč “ “Kaj, Vital?” Pa je ponovil isto sporočilo in željo in je postajal še bolj razgiban. “Bomo celebriraii, nocoj umrem, pridite danes!” Kaj in kako odgovoriti? “Bomo videli, kaj se da narediti.” In telefonski pogovor, menda in verjetno nenavaden v mojem življenju, je bil končan. Ko sem Mavsarju povedal, kako in kaj, smo seveda bili zaprepaščeni. Kaj se dogaja? Pa je Mavsar poklical župnika Kozino v Kaliforniji in smo dobili tem ljudem na tujem godi, kako izkoriščajo te ‘Gastarbei-ter’ in z njihovimi žulji bogatijo, in tako naprej. Pogledali bomo raje, kakšne porazne posledice se poznajo doma. Ne manjka poročil iz domovine, kako se na vseh proizvodnih področjih narodne ekonomije odsotnost teh najboljših delovnih moči usodno izpričuje in pozna. Tako resna je ta zadeva, da se je osrednja vlada v Beogradu morala odločiti, da bo zakonodajnim potom postavila izseljevanje na tako imenovano “sezonsko’1 delo pod najstrožji nadzor. Režimu gre očividno zlasti za dve stvari: preprečiti hoče predvsem izseljevanje strokovno izšolanim in poklicno visoko izvežbanim ljudem, ki jih doma občutno primanjkuje, na drugi strani pa ustaviti beg v tujino vojaško obveznim fantom, ki jih je po izjavi samega Tita zunaj meja države že okrog 300,000, za cele tri armade. To so seveda v očeh partije in režima, z vidika državnih interesov, nrimarno važni problemi, ki jih je treba zagrabiti z vso silo, da se prepreči katastrofa, ki bi pod seboj utegnila pokopati sedanje vlastodržce. _______ V naših očeh in z vidika narodnih slovenskih interesov so tu še drugi, še mnogo važnejši problemi, ki velevajo, da se socialna in gospodarska polomija v Jugoslaviji začne zdraviti — kolikor je zdravljenje sploh še mogoče in kolikor bo še uspešno. Na enem polju — težko je to zapisati — se storjenega greha ne bo dalo več popraviti. Mislimo na slovensko kmečko domačijo in družino. Zvabili so pred leti deloma z pojasnilo: Vital je res bolan, vabljivimi besedami, deloma z nasilnim pritiskom, skoro vse mlade ljudi v mesto in tovarno, omejili grunt na največ 10 hektarjev (kar je za mlado podjetnost in za uporabo modernih strojev ogromna ovira!), pustili na kmetijah le stare ljudi in kmetijstvo načrtno zanemarjali. Kmetija sedaj umira, oni pa, ki naj bi jo ohranjevali in ji z javno pomočjo pomagali do napredka, garajo v mizeriji za tujega gospoda daleč cd rodnega doma. Bojimo se, da zakonski . ukrepi v Sloveniji zadnjega časa, da bi se domačija zavarovala, ne bodo rodili sadu... Greh se maščuje. Potem pa tiste “politične” tovarne, ki so prešle že v pregovor in prislovico, kako se ekonomskih in s teni zvezanih socialnih vprašanj ne sme reševati, ne da bi se pozneje vse skupaj maščevalo! Pa še kako se maščuje! Račun, strahotno velik račun, pa plačuje narod s svojo mladino, ki ie bila ogoljufana, je s prezirom zapustila rodno grudo, da še zdravo domače gospodarstvo radi njihove odsotnosti propada. Najboljše moči so šle, polovico med njimi je starih pod 30 let. Ta mladi rod v tujih deželah je izpostavljen velikim moralnim težavam in zapeljavam. Izkoreninjen iz svojega dotedanjega okolja zgublja stik z domačimi vrednotami, vržen je v drugačne tokove in njegov moralni stav je v o~ gromni nevarnosti, če je poročen in je zunaj sam, je na kocki bodočnost njegove družine. Mnogo otrok je prepuščenih nezadostni oskrbi in vzgoji starih Hudi, ker sta odšla na delo oba zakonca. Kaj bo z njimi? Tukaj so posredi osnovn' moralni problemi, za zdravje naroda vsaj toliko važni kot njegov enokomski razvoj. Kdo od merodajnih v državni in republiški upravi se je ubadal s takimi problemi? Saj ao celo trpeli, da so razne agencije delavce kar prodajale -aznim tujim kompanijam. Zanje je bilo glavno, Rev. Vital Vodušek DAVENPORT, Wash. — Bilo smo ga skušali prepričati, da bi svoj sklep spremenil. Nismo u-speli. “Ne, nocoj umrem!” Govoril je še dobro; opazili smo, da je zamenjaval številke, da se ni vedno takoj spomnil dogodkov in da kakšne daljše besede niso vedno stekle gladko. Seveda je tudi že sedaj rajni Trunk, 102 leti star, bil pri obedu; je še cigaro kadil, pa svoje vino popil, in je potrpežljivo odgovarjal na Vitalova vprašanja. Ko ga je Vital bodril, da bi naj kaj o nebesih povedal, je dal moder odgovor: “Kako pa naj kaj o nebesih povem, ko pa še nikoli nisem bil tam.” Po obedu smo se Mavsar, Okorn, Mihovilovič in jaz podali v mesto, da smo si oskrbeli prenočišče. Jaz sem rabil neke tablete in Mihovilovič je parkiral avto blizu trgovine; kmalu smo se vrnili k avtu in smo videli, da so Mihovilovičev avto že imeli pripravljen, da bi ga odpeljali; parkiral je avto ob času, ko na tistem prostoru ni bilo dovoljeno parkirati. “Rešil” je avto, ko je plačal kazen v znesku 10 dolarjev. Ko smo bili nazaj v župnišču, smo se počasi pripravljali na večerjo; pred večerjo je prišel tudi upokojeni župnik Kristanc; tudi sožupnik Hlebš iz Venezu- tvor v možganih, ne dovoli operacije. Po tem telefonskem razgovoru smo vsi trije sklenili, da ga bomo šli obiskat prihodnji dan. Poklicali smo Jožeta Ve-rovška v Spokane, da nam je o-skrbel vozne listke za direktni polet iz Spokane v San Francisco. Naslednje dopoldne smo se s tesnimi občutki ustavili pred Vitalovim župniščem v Linden ele; Gnidovec iz Yominga; seveda je tam bil tudi Mihovilovič, ki je prevzel skrb za Vitalovo faro. Med večerjo, ki sta jo servirali Vitalova sestra in Vitalova kuharica Francka, in po večerji je razgovor mirno potekal. Pa je bilo vidno, da je Vital bil utrujen (saj prejšnjo noč ni nič Kot kaplan v starem kraju sem večkrat rabil njegove “Nedeljske misli” kot podlago za svoje pridige. Njegovih pesmi pa nisem bral, ker moram priznati, da pesmi ne berem, ako ni kakšnih osebnih razlogov. Prvič sva se srečala tukaj v Ameriki, v Spokane, ko sem delal duhovne vaje in je Vital pripeljal škofa Rožmana v Spokane. Prvič sem užival Vitalovo gostoljubnost v San Franciscu, ko sem ga nekako “nadomesto-val” med dvema nedeljama; edina obveznost je bila, da sem zjutraj maševal; dejansko sem bil na počitnicah. Se pa tistega tedna spominjam, ker sem užival Trunkovo družbo, posebno ob žgancih pri zajtrku; tedaj je njegov sluh še bil precej normalen in nasmejal sem se na pretek (jaz sem mu predlagal, da bi se me naj spomnil v svojem testamentu; da se me bo, je šaljivo dejal, ako bodo na krpi njegove zemlje nekje blizu San Francisca našli olje). Večkrat pa sva se srečala pozneje na raznih krajih tukajšnjega Zapada: Spokane, Colville, Uniontown (kjer se nekoč on, Mavsar in Jože Verovšek taro-kirali do zarje; bila je ostra in prava borba, skoro tako resna kot kakšen šahovski,turnir; jaz in Breznikar pa sva kibicirala mene Vital ni ocenjeval kot dobrega tarokista in je imel prav), Vinnemucca in Reno v Nevadi Montana. Največkrat pa v San Francisco, navadno z Mavsarjem. Saj je njegovo župnišče bilo vedno odprto in njegova skoro neomejena gostoljubnost vedno na razpolago vsem slovenskim duhovnikom, tudi slovenskim škofom (posebno škofu Rožmanu). Ako bi jaz ali katerikoli slovenski duhovnik bil v San Franciscu in bi se pri njem ne oglasil in bi Vital to zvedel, bi verjetno bil ogenj v strehi; hudo bi se razburil, skoro zdivjal bi; pa le za kratek čas. Seveda je njegovo župnišče bilo vedno odprto tudi njegovim župljanom, slovenskim beguncem, vsakemu, ki je res ali samo navidezno rabil pomoč, celo tistim, ki so ga včasih zlorabljali; ni samo poslušal in tolažil; je res pomagal, ker je imel veliko zvez in stikov v San Franciscu in je pomagal tudi z denarjem iz svojega žepa. Kadar sva se srečala, sva se navadno skregala, včasih divje tudi upokojeni monsignor j skregala. Imela sva nekaj skupnega: branje knjig; nikoli nisem mogel razumeti, kdaj je našel čas za branje tolikih knjig; branje knjig mi je naredilo^ bivanje v njegovem župnišču še bolj prijetno, ker je imel ogromno osebno knjižnico, kateri je vedno dodajal nove knjige v angleščini, slovenščini, nemščini. Oba sva spal), da je bil bolj umirjen, da se zanimala za nove ideje, nove v , • i n* ve® k* še tisto noč. vidike, nove probleme v Cerkvi Street. Srečanje je bilo veselo m j umri_ Včasih se je razživel po in teologiji.' In kadar sva zašla res prijateljsko, kakor navadno. stari navadi, ko je hotel jasno, na polje Chardinovih divizij ‘“Sem vesel, da ste prišli, bomo in prepričevalno dokazati kak-' Caselovih idej, Bonhoeferjevih skupaj čez dan, ker nocoj goto- šno svoje pripričanje (pogovor' vidikov, pokoncilskih liturgič-vo umrem.” Bil je videti utru-! je nanesel na masne intencije;1 nih reform, tolmačenj koncif-jen, hoja ni bila trdna in je iskal, Trunk je dodal sveje duhovito ' skih dokumentov, poslednjih'reči (de novissimis), sva se pogosto udarila in jaz sem včasih za- opore ob vratih, stenah; zdelo sej in praktično mnenje o intenci-nam je, da je shujšal in da je bil jah, ki pa se ga več ne spomi- v bolečinah. Počasi smo od njegovega brata Valensa, ki je z letalom prišel iz Ljubljane, in njegove sestre Maruške, ki je že bila več tednov pri njem, več zvedeli o dejanskem stanju. Bolečine v glavi so prisilile Vitala, j da je šel v bolnišnico in tam so odkrili tvor na možgani h. Zdravniki pa niso bili gotovi, ali je tvor bil maligen, in so zato da je prililo od teh delavcev okrog enega bilijona dolarjev j svetovali operacijo. Tudi sloven-tujih va!i • v Jugoslavijo; s tem denarjem so “flikali” luk- jski zdravnik Ehrlich je bil iste-nje v zavoženem domačem gospodarstvu. |ga mnenja, kakor nam je pove- Za duhovno in moralno stran slovenskih delavcev so se dah ko se Je oglasil v župnišču požrtvovalno zavzeli vsaj idealni slovenski duhovniki: na- med našim obedom. Previdno njam). Tradicije so močne; pozneje po večerji srno se odločili za tarok; Vital ni igral; Vitalov brat, Hlebš, Mihovilovič, Mavsar in jaz smo igrali; igra se ni prav razvila; skušali smo biti dobre volje, pa... Kdo je dobil in kdo je zgubil, se več ne spominjam. Malo pozneje se je v o-bednici pojavil Trunk; prišel je na zajtrk, ker je mislil, da je bilo jutro. Ker je našč letalo zapustilo San Francisco precej zgodaj pri- šel v sarkazem; sedaj vidim, da nisva logično debatirala; čustva so prevladovala in tako navadno nisva prišla do soglasij ali do nekakšne nevtralne sredine. Vita! je bil dedič mladinske ideo-lGgije, seveda še močno stopnjevane pod vplivom drugega vatikanskega koncila. Jaz nisem bil naspi otnik mladinske ideologije, nisem pa vsega sprejemal, in to je pogosto sprožilo debate. In moram priznati tole.* ker sem vedel, da se je rad razburil in; hodnje jutro, smo se še tisto noč razvnel, sem včasih skoro nalašč poslovili; zagotavljali smo Vita- začel postavljati trditve, o kate- rih sem vedel, da jih ne bo sprejel. O, pa sva se tudi mirno Saj gre za to — ko padajo za povedi in obveznosti — da pogovarjala o novih knjigah, ker : vsak res s čudovitim veseljem se je to pogosto zgodilo, da sva vzel tak slovenski brevir v r0 skoro istočasno brala iste knji-jke.”) “Kaj boš pa naredil s svo-ge; pogovarjala sva se o novih jo knjižnico, jo boš prepeljal v tokovih, o farni liturgiji, o pro-j Evropo?” “še točno ne vem; P° gnozah za bodočnost (ne sporni-’ zanimal sem se za stroške plc njam se, da bi se kdaj spopadla; voza knjig z ladjo; okoli $800 c glede Truhlarjevih dveh knjig; San Francisca v Trst.” Tisto noc pač verjetno, ker ti knjigi nista po prej omenjeni večerji sva za naju imeli res kaj novega in j spala v isti sobi v motelu, ki % res revolucionarnega; v svojem je že prej rezerviral Stopar. 1 pismu meni je omenil: gotovo si‘sva več veliko govorila. Našle prebral Truhlarja — jaz bi po-; nje jutro sva z Mavsarjem zgo dobno knjigo vse pozitivneje na- daj vstala in Vitala nisva pisal). la. Čez nekaj dni pa sem zbudi* dobil Vendar sem se od Vitala po-; pismo, v katerem mi je pove dal, čutil novno učil velikega pravila: ide-|kako osamljenega se je P°j" ološke razlike ne smejo prav nič tisto jutro, kako sam je bi , 1 ovinkih nazaj v San Francisco, kamor da Je leta ■kvariti prijateljstva. Spor med kako je vozil nama je bil vedno kmalu porav-i nan; ali še tisto uro, isti dan, ali prispel šele zvečer. Istega ^ pred slovesom; navadno ni bilo mi Je se poslal svoji običajni veliko opravičevanja in nisva storalni poslanici svojim ^ skušala urediti vprašanja, kdo je nom: eno za Vernih dus imel prav. Prijateljstvo pred so- eno za Božič. Pravkar omenja ^ trkom se je nadaljevalo po so- pismo je bilo zadnje. ° trku; kozarec vina, kakšna šala. molk. Končno tisti tele °n^ kakšna duhovita opomba, nav- pogovor in obisk lanskega zočnost drugih ljudi naju je tobra. y-_ speljala v tire starega in trdne- Verjetno se bodo mnenja o^ ^ gh prijateljstva. In nekaj dni laLi delila. Jaz sem Pr ravno tako na ‘Om. V nekem predmestju .^vnega niesta Liyerpoola, kjer ^^daja opojnih pijač že dav-Popolnoma prepovedana, ne uboštva, in število še za odstotkov manj- ’ akor v ostalem mestu! v,. 6 nekaj o Ameriki. Boj zo- ^alkoholizem 61 !■ 1826. 1835. je štela 1,500.000 , aost, velik- i Ottov’ v "T 18 i2giji: Vec ko 4000 žganjarij je Pje-10’ zmernostno vpraša-pri ^ vedno velikega vpliva itla k°litičnih strankah. Večino-sej^1113!0 posamezne države po-Ve e’ v 0kče jako stroge posta-]\/[aj2oi)er Pijančevanje. Država d^116 na Pr. je 1. 1851. prepove-cine.Pr0.daj° vsake opojne teko-gl,j Pijanec mora plačati 20 Prt pa2ni *n ie vrh tega še za-riki ' Moramo, da se v Ame-drgav Idol j kaže, koliko premore žgaJf, pri resni volji zoper Jsko kugo. ..l0‘ Kako pomagati? P0dlo°r prizadeva potlačiti V°jsk Stra.st Pijančevanja, ta se SVo1eUje Za vero, za blagostanje dojv..^ bližnjega in za svojo . ^ašT°' ~ Pij IX' iipg^i estavek nima in ne more Pik j nan:iena, podajati popol-se jjgz lzdatnih navodil, kako bi holi2e 0toejil ali odstranil alko-Poseb^J ^sak kraj ima svoje se je resno za-Pa d Ameriška zmernost- (j1,-iiru2l3a je uvedla popolno vz- 0st in uspeh je bil precej vendar so hranilne vloge v dr- nejša od kaznij, in ljudje se morajo najprej prepričati o potrebnosti boja zoper alkoholizem, potem bodo tudi imele postave uspeh. Kaj naj storijo posamezniki in družbe? V prvi vrsti naj pospešujejo vse, kar utrjuje vero, nravnost, dobro vzgojo, domačo srečo, de-vnost, varčnost. Pripomoček k temu so cerkvene bratovščine, ljudski misijoni, dobre družbe— pri nas pred vsem družba sv. Mohorja — nadalje pouk v šolah, doma, nadaljevalne šole itd. Priporočala naj bi se posebno tudi varčnost. Premalo se hrani, kar bi se lahko dalo prihraniti. A ravno varčnost zabranju-je kugo pijančevanja. Dokaz je sledeče. Ameriška država Maine je odpravila gostilne in prepovedala vse opojne pijače. Državi Ohio in Illinois sta pa polni gostilen in žganjarij. Maine je revna država in ima polovico manj prebivalcev od imenovanih dveh, ki sta silno bogati. In cuw °s^> in s temi morajo ra-rnerociajni krogi. Podati SlavnJ5 nekoliko mislij in Got P°te2e- JU Zop^r° ie’ ba se morajo v bo-Pilta t, r skupnega sovraž-z °rabiti vsa sredstva, ka-e^r 0]^ Podila izkušnja, in si-se in vztrajno. Bo- Oraio posamezniki skup- žavi Maine za polovico večje od onih v državi Ohio in več ko dvakrat višje, kakor vloge v Illinoisu! Ljudje so premalo poučeni o važnosti in vrednosti varčevanja; kako lahko bi se prihranile velike svote, ki gredo po grlu, kako bi se množilo ljudsko blagostanje! Na Nemškem dajejo nekateri tovarnarji premije delavcem, ki nekaj časa niso pili žganja in to še nadalje obljubijo. - Po urejeni varčnosti naj bi se dala delavcem priložnost, pridobiti si lastna stanovanja; to naj bi pospeševale razne zidarske družbe, kakoršno menda že ima Ljubljana. A gostilen bi ne smeli trpeti med takimi hišami. Gledalo naj bi se predwsem tudi na to, da bi bila hrana zdrava in okusna. Pravijo, delavec je slab, in zato pije žganje. Res je. Toda on je slab, ker nima dobre, krepilne hrane; on pije in s tem postane Te še slabši ter opeša pred časom. Na deželi naj bi k dobri hrani pripomogla kon-sumna društva, v mestih pa ljudske kuhinje. Priporočila jako vredne so gospodarske šole za mlade deklice, kakoršna se je ustanovila v Ljubljani. (Dalje prihodnjič) Novo pokopališče za Ptuj Mesto in okolica bosta dobila novo pokopališče v Rogoznici. Novo gradnjo je narekovala prostorna stiska na dosedanjih pokopališčih v Ptuju in Rogoznici. Predvidena je tudi gradnja več mrliških vežic, poslovilne dvorane, secirnice, sanitarij in prostorov, ki jih uporablja uprava pokopališča. Za stari pokopališči je predvidena 20-letna mirovna doba. PODPIRAJTE SLOVENSKE ’ TRGOVCE Gostinska šola V Radencih so odprli novo gostinsko šolo, ki je bila zgrajena v rekordnem času. Nova zgradba ima 12 učilnic s pripadajočimi učnimi kabineti, kuhinjo, telovadnico in prostori za praktični pouk. Lastna ambulanta Ribnica na Pohorju je zelo oddaljena od dosedanjih zdravstvenih središč, ima popolno 8-letko in veliko okoliškega zaledja. Prebivalci zgubijo veliko časa in doživijo mnogo neprijetnosti ter bolečin, ko se morajo odpravljati na dolgo pot do zdravnika. Zdaj bodo občani s samoprispevkom pomagali, da bodo dobili v najkrajšem roku novo ambulanto. Slovenska Bistrica ima 500 brezposelnih V občini je 500 nezaposlenih. Med njimi predstavljajo posebno težavo mladi ljudje pod 18 leti starosti. Od teh petstotih prejemajo le trije socialno podporo. Premalo je delovnih mest. Tovarne izbirajo le najbolj zdrave in krepke delavce, ker od njih pričakujejo največ. O-stali, ki nimajo iste sreče, ostajajo doma, ne da bi si mogli ustvariti človeka vredno življenje. Poseben problem so invalidi in nezaposlena dekleta. Bobre šole v Slovenskih Konjicah Osnovne šole v tej občini se lahko ponašajo z izredno dobrim učnim uspehom. Že tri leta vodijo na lestvici učnih uspehov v celjskem območju. - Medved s Snežnika Slovenski medved (njega kožuh) je na mednarodni razstavi v Turinu dobil prvo nagrado z izredno oceno 419,50 točke. U- streljen je bil na Snežniku. Lovske družine se prizadevajo, da bi medvedi, ki živijo v Sloveniji (okrog 150 jih je), o-stali nekakšen nacionalni rezervat. Stare hiše izginjajo šentjurška občina spada med manj razvite, kljub temu pa je opaziti od Štor do Grobelnega same nove moderne hiše in naselja. Stare kmečke hiše se počasi spreminjajo v lepa poslopja in tako eno z drugim ustvarja prijetno bivanje in lep zunanji videz novih naselij. šebrelje brez elektrike Vas je eno večjih naselij v idrijski občini, pa je še vedno brez luči. Vaščani so si sicer sami naredili dve “elektrarni”, a žarnice komaj brlijo. Letos bo 72 domačij v vasi in okolici dobilo novo silo v svoje domove. Veliko del bodo vaščani opravili sami. Sodišče v Šoštanju Šoštanjsko sodišče ima vedno več dela. V minulem letu j e imelo 9000 obravnav (leta 1965 le 5400). Porast kazenskih zadev je iskati v vse bolj zrahljani družbeni disciplini občanov in organizacij, v premajhni notranji kontroli v delovnih skupnostih, v vse večjem prometu na cestah in v hitrejšem odkrivanju kaznivih dejanj. Isti pojav opažajo tudi v drugih občinah. LEISURE-SUITED — The easy good looks and soft comfort of brushed cotton denim are parlayed into a sportive leisure suit. By Mighty Mac, the weatherproof lumber jacket is teamed with patch-pocket pants and matching cap. Adding flavor is a red-handed crew shirt in cool cotton knit, designed by Hang Ten. Elliot Richardsor ELLIOT RICHARDSON, nedavno potrjeni pravosodni tajnik, se trudi za obnovo ugleda in zaupanje vlade in posebno pravosodnega tajništva v javnosti. Oainpora ¥ Španiji se b ¥f!ti! imm s Persnasn MADRID, Šp. — Predsednik Argentine Hector J. Campora je prišel pretekli petek na uradni obisk v Španiji in bil navdušeno sprejet. Predsednik gen. Franco ga je privedel v velikem avtomobilskem sprevodu v mesto med pozdravljanjem množic. Po uradnem sprejemu je argentinski predsednik odšel v vilo Juana Perona, ki se je počutil “slabo” in ni prišel k uradnemu sprejemu, pa bil toliko trden, da je Camporo pozdravil pred vrati svoje vile. Juan Peron živi v Španiji od leta 1960, ta teden v sredo pa se bo s predsednikom Camporo vrnil domov. V Buenos Airesu pričakujejo, da bo Peron navdušeno sprejet, saj je Campora bil dejansko izvoljen za predsednika Argentine kot zastopnik Perona. Zato je tudi šel Campora osebno v Španijo, da Perona privede domov. Skrb za oceane Tiskovna konferenca na ladji “Calypso” prek satelita: Zelo nujni so mednarodni sporazumi o morskih živalih. Francoski raziskovalec morja Jacques Cousteau trdi, da je treba svetovne oceane obvarovati nadaljnjega onesnaževanja in z mednarodnim sporazumom zaščititi morske živali. Na tiskovni konferenci na krovu raziskovalne ladje “Calypso”, ki je plula v antarktičnih vodah, je preko satelita odgovarjal na vprašanja ameriških novinarjev.! Cousteau upa, da bo medna-1 rodni sporazum o morskem ži-1 valstvu sklenjen v prihodnjih! petih letih. Njegova sedanja odprava v sodelovanju z NASA proučuje živalstvo antarktičnih voda, kjer je obilica različnih rib. Raziskovalec je izrazil svoje pomisleke proti velikopoteznemu lovu na tjulnje, hkrati pa je nastopil proti neprizanesljivemu izkoriščanju zakladov morja in oceanov. Napačno je trditi, pravi Cousteau, da je ocean last vseh in vsakogar in da lahko vsakdo počne, kar ga je volja. To ni več nikogaršnje področje, saj čuti takšne ali drugačne posledice vse človeštvo. Na raziskovalni plovbi po antarktičnih vodah je spremljal Cousteauja razen dveh njegovih sinov tudi ducat snemalcev neke ameriške filmske družbe. Obsežen krov ladje Bojna ladja Missouri ima krov s površino 9.5 akrov. Ladja je v rezervi od konca druge svetovne vojne. O teh velikih bojnih ladij so obnovili in poslali v Vietnam edino New Jersey, pa še to so kmalu od tam umaknili in jo vzeli iz aktivne službe. HELP WANTED, General Office Work Typing, knowledge of Slovenian. Short hours. Call 431-0628 (x) MALI OGLASI Naprodaj Dve hiši na enem lotu, vsaka po 2 družini. Prostor za parka-nje. Po želji 1 ali drugo prodam. Svoj driveway, z aluminum obita. na 1051 E. 68 St. Kličite 361-6836 -(123) V najem 5-sobno stanovanje, 2 spalnici, porč, svoja klet in za pranje. V dobrem stanju, samo odraslim. Nov plinski furnez, nizka najemnina. Kličite 431-9783 od 1. do 7. zv. —(19,20,25 jun) Rental E. 156 off Lk. Shore, 3 rooms, tile bath, air cond. Appliance, carpeting. 117.50 — 944-3283 ali 442-0469. (121) Sale 9 suiter — brick, off Lk. Shore 3 rooms and bath each, air cond. Appliances, carpeting. Salotto ReaUy — 944-3283 (121) Hiša naprodaj Hiša, 4 spalnice, jedilna soba, sprejemna soba, polna klet, lepo dvorišče v St. Clairski okolici, v fari sv. Vida. Oglasite se na 1035 E. 69 St. ali kličite 881-2112. -(122) Male Help Wanted BRIDGEPORT OPERATORS Full time Day shift High hourly rate and overtime All fringe benefits Call or apply MASCO MACHINE INC. 23610 St. Clair Ave. — Euclid 486-1772 _________ (123) Gradbeni delavci Izkušeni v gradnji kanalov in drugega dela pod zemljo, najmanj 3 leta izkušnje. Dobra plača in obrobne koristi. Javite se prosim na: Box 123, American Home, 6117 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio 44103. (x) Delo na strojih “Drill Press” Tovarniška izkušnja priporočljiva RISHER IN KOMPANIJA 27011 Tungsten cesti v Euclidu Kličite 732-8351 (121) POWER BRAKE OPERATORS LABORERS GRINDERS SHEET METAL MECHANICS WELDERS WIEDEMAN PRESS OPERATORS to work on sheet metal fabrications and electric cabinets, z ■ STEADY WORK, COMPANY PAID BENEFITS. Interviews between 8 and 11 a.m. FORMWELD PRODUCTS CO. 1530 Coit Ave. (south on E. 152 St. to end of street) (122) Barvanje Znotraj in zunaj, Prost proračun. Kličite (Pete) 432-2840 -(123) KADAR KUPUJETE ali prodajate hišo ali trgovino ali posestvo, lot ali farmo, za dobro postrežbo kličite staro, zanesljivo tvrdko, če imate stanovanje za oddati, imamo ljudi ki so interesirani. Ce živite ven iz mesta ali države in lastujete posestvo v Clevelandu. Vam tudi oskrbujemo Vašo posestvo. Osebna postrežba. Kličite KNIFIC REALTY 820 E. 185 St. 481-9980 (20,29 jun) ODPRTO V NEDELJO OD 1 do 5 Hiša naprodaj Dvodružinska hiša, dvojna garaža, St. Clairska okolica. Najboljša ponudba. Kličite 232-8425. (123) INCOME BRICK: 3 "suites, 1 store front, fully occupied, good return on your investment. YAKKEL REALTY 944-5440 Help Wanted — Female Help Wanted Female VENDING HOSTESS We are looking for a lady to train as a vending hostess for a pleasant industrial location. Transportation necessary. Hours 6:30 a.m. to 1 p.m. No weekends or evenings. Call 771-3756 weekdays 9 to 12 noon only. An equal opportunity employer. (122) Cleaning Woman in Willowick area, with own transportation and experience, ] 5 hours a night, 5 evenings a week. Good starting pay. 951-3300 (124) COOK live in for two adults, cleaning shared with other help.’ Air conditioned private room and bath. Tko blocks from Shaker Rapid. Sundays off after breakfast, plus additional V2 days. Some evenings free. Excellent salary. Only qualified cook with good references need apply. Needed to start in August. Call 9 a.m. to 5 p.m. 771-5225. (122) Naprodaj dobra kuhinjska peč in harmonika, italijanskega izdelka. Kličite 481-0569 (14,18,20 jun) Hišno delo Radi bi dobili žensko za hišno delo, navadno kuho in za družbo. Dobra plača. Kličite 486-7237 (125) PESKU — Otroci se igrajo, kjer se le v --- -------------J- — — priložnost ponudi. Na sliki jih vidimo, kako se “smučajo” po pesku,.prevračajo in skačejo. Le naj uži- -selje, saj tudi stisk in težav ne bo manjkalo, ko bodo morali skrbeti sami za sebe. ISCEM0URADNIŠKO MOCl Ameriška Domovina išče zanesljivo uradniško moč, moškega ali žensko, z znanjem slovenščine, angleščine in tipkanja. Nastop službe takoj. Oglasite se osebno ali pismeno. AMERIŠKA DOMOVINA 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio 44103 431-0628 V----------------------------------- RAZPOROKA ROMAN Spisal PATEL BOURGET — Prevedel A. KALAN Ko je prišla h: rue Monge, za- itrebnih sil . .. Prevečkrat sem gleda Liuciena, ki se je spreha-j že skusil, da sem včasih lahko jal pred ograjo v parku; pri tem tudi zelo slaboten!...” . pogledu se ji. je zdelo, da ji In zopet je pogledal mladen-zmanjkuje tal pod nogami in da ko, ki se je stresla. Ta skrivno- ne bo mogla stopiti teh par korakov, ki .so jo ločili od njega ... Pa tudi on jo» zapazi in ji hiti naproti. Takoj pa, ko jo pozdravi, spozna mu vsa srečna na obrazu, na gls.su in na očeh, da je tudi. on ves prevzet. Pred vsem je opazila, da je zopet nekdanji Lucien. Ta, ki ga je videla sedaj pred seboj, ni več oni uporni in obupni poslušalec njene izpovedi, pa tudi ne oni, ki je klečal omamljen ob njeni zofi in ki jo je s strahom napolnil s svojim predrznim poljubom. To je bil stari prijatelj zadnjih deset mesecev, ki ga je ljubila, ker je njej nasproti nastopal tako skromno, tako dostojno, tako iskreiao. Na zamišljenem obrazu so se mu poznali sledovi, hudih duševnih bojev, ki jih je prebil zadnje dni. Bil je bled,, oči so se mu svetile kakor steklo, črni obronki ob očeh, vse to je pričalo ko-likoi ur je prebil razburjen in brez; spanja. Gotovo se je po teh motnih očeh kopala misel, to stvar enkrat za vselej končati ali s tern, da zbeži, ali pa z onim tragičnim sredstvom, katerega se je Berthe tako silno i sten uvod vzbudi v njej misel, ki se je precej v početku njunega znanja komaj v kalu pojavila v njenem duhu. Zdelo pa se ji je, da on misli na strašni prizor zadnjih dni in to jo je zelo zabolelo, “Vi si ne očitajte ničesar,” reče ona. “Vsega sem jaz kriva, ker bi bila morala preje govoriti.” — “Draga, draga moja! ...” odgovoril Lucien in jo prime za roko, “vi ste,se toliko bali, da bi moral jaz trpeti. . . “Poslušajte me,” je nadaljeval, “kar vam imam povedati, je zelo važno za-me, pa tudi važno za vas, ker me ljubite! ... Vi me imate radi, to vem, to verujem. In jaz, treba je da vam; ponovim, po treznem prevdarku, popolen gospodar svojim besedam in svojemu srcu: To kar sem vam priznal predvčeraj v trenotku, ko sem bil popolno iz uma, to priznam tudi sedaj: Tudi jaz vas ljubim, Berthe, iskreno in edino vas. To vem že dolgo. Toda kako zelo in iskreno, to vem šele od prev-čeraj in od tedaj ves čas, ko sem premišljeval vaše besede in uvaževal njih pomen. Nobene ni, da bi je ne bil premotril; vsa vaša čutila, vsa vaša načela, vsa vaša dejanja odkar vas poznam in od poprej sem prevda-rjal in sicer tako, kakor da bi se šlo za katero drugo in ne za vas in sicer sem vse to premišljeval ob svetlu vesti, ki nikdar ne vara. (Dalje prihodnjič) 1 :tttitztzzut::zxntnztzzizzt:zztittiusz:ztztzzz:ur:nxun:s _ Imenik raznih društev | Upokojenski klubi klub slov. upokojencev NA WATERLOO ED. KLUB SLOVENSKIH UPOKOJEN- Predsednik Anthony J. Pirc, pod-CEV V EUCLIDU i predsednik Louis Dular, tajnica- Predsednik Krist Stokel, 1. pod- blagajničarka Cecelia V/olf, 1799 predsednik John Gerl, II. podpred- Skyline Dr., Richmond Hts., Ohio sednik Mary Božic, tajnik John , 44143, tel. 261-0436, zapisnikarica Zaman, 2021 East 228 St., Euclid, O. > Ursula Branisel, poročevalec Matt 44117, tel. IV 1-4871, blag. Andrew Penko; nadzorniki Mary Dolšak, Bozich, zapis. Joe Birk. Nad- ‘Joseph Mrhar, Leander Markuc, za-zorni odbor: Mary Kobal, John stopnika. federacije Anthony Pirc Troha in Molly Legat. Poročevalci: in Louis Dular, zastopnik za SDD Frank česen, Louis Kaferle. Seje Frank Zavrl; dru;abm odbor Mary se vrše vsak prvi četrtek v mesecu Dolšak, Mary Troha, Frances Strel, ob 2. uri pop. v Slovenskem Društ- kuharica Antonia Vrh. Seje so vsak, venem Domu (AJC) Recher Ave. j drugi torek v mesecu ob 2. popol- ” 7 j dne v SDD na Waterloo Rd. Naznanilo in zahvala Z globoko žalostjo v naših srcih, a vdani v voljo božjo, naznanjamo, da je 18. maja 1973 umrl naš ljubljeni oče, stari cče, tast, brat in stric ROMAN ŠVAJGER ST. Eojen je bil 28. februarja 1902 v Tržiču na Gorenjskem. V Ameriko je prišel leta 1951. Pogreb se je vršil 22. maja 1973 iz pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons v cerkev sv. Vida, kjer je č. g. Francis Blatnik daroval slovesne koncelebrirano sv. mašo ob asistenci č.g. Arthurja Zanutiča. Bila sta navzoča tudi čč.gg. James L. Herman in John Alphonso od fare sv. Pavia v Euclidu. Po dgrovani sv. maši smo pokojnega prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k počitku v družinsko grobnico. KLUB UPOKOJENCEV bala. Na dnu teh oči je zažarel j Predsednik Anton Perusek, pod- sedaj izcedno jasen zor. Brez ! predsednik Louis Kastelic, tajnik in 1 dvoma si je bil mladenič na jas- | kla§- Andrew Rezin Jr., 15701 Rock- norr, Poti -jv, t • ! s?de Rd., Maple Hts., O. 44137, tek- nem, kaj, hoče, in ta volja, je 662.9064) blag Anna’ Perk0) z’apis. bila sad izpraševanja vesti, in nikarica Jennie Pugely; nadzorni sicer tako- zrel, da se ni bati kakega omahovanja. je nameraval?... Nekako- KLUB UPOKOJENCEV v Slovenskem domu na Holmes Av« Častni predsednik Anton Škapin, predsednik Joseph Ferra, I. podpredsednik John Habat, tajnik in blagajnik John Trček, 1140 E. 176 St., tel.: 486-6090; zapis Josephine Pokojni je bil član Najsvetejšega Imena Jezusovega pri fari sv. Vida, pomožni član Marijine legije; Presvetega Srca Jezusovega št. 172 KSKJ. S tem se toplo zahvaljujemo č. g. Deanu L. Fang-manu iz fare sv. Pavla, ki je pokojnemu podelil zadnje sv. zakramente. Prisrčna hvala zdravniku g. Maksu Raku M.D. ki je pokojnega, zdravil več let. Toplo se zahvaljujemo č.g. Francis Blatniku za darovano pogrebno sv. mašo ter za spremstvo na pokopališče. Toplo se zahvaljujemo č. g. Arthurju Zanutiču pa za asistenco pri sv. maši. Iskrena se zahvalimo č.g.g.g. Krajniku in Blatniku za molitve v pogrebnem zavodu pri krsti pokojnega.— Iskrena hvala tudi č.č.g.g Msgr. Josephu Spitzigu, župnik pri fari St. Mary of the Falls, Bagley Rd.; Hermanu, Alphonsu in Fangmanu iz fare sv. Pavla na Chardon Rd. ter č.č. sestram fare sv. Pavla, ki so pokojnega prišli kropit in molit za pokoj njegove duše. Prisrčna hvala organistu g. Martinu Košniku pri fari sv. Vida za orglanje in petje med pogrebno sv. mašo. Toplo se zahvalimo vsem, ki so ob oder našega dragega pokojnega položili tako lepe vence cvetja; vsem, ki so darovali za sv. maše in za dobrodelne namene in vsem. ki so dali svoje avtomobile za spremstvo na pokopališče. Srena hvala vsem številnim prijateljem in znancem, ki so pokojnega prišli kropit in molit za, pokoj njegove duše; vsem, ki so se udeležili pogrebne sv. mase in vsem, ki so pokojnega spremili na pokopališče. Člani društev, ki jim je pokojni pripadal, so gn prišli počastit in so se od njega poslovili z ginljivimi besedami. Skupno molitev sv. rožnega venca za društvo N.LJ-je vodil g. France Sever. Ganljive besede pa je spregovoril ob krsti, pokojnemu v slovo g. Janez Ovsenik. Vsem se toplo zahvalimo. Prisrčiia hvala pevskemu zboru Korotan, ki se je od pokojnega poslovil s prelepim petjem slovenskih žalostink. Globoka zahvala vsem ožjim prijateljem ki, so pokojnega nosili v pogrebnem sprevodu. Prisrčna zahvala vsem, ki so nam ustmeno ali P‘s-meno izrekli svoje sožalje in vsem, ki so nam v dnevih naše žalosti bili na pomoč. Hvala vsem, ki so prispevali ali pomagali da siko po pogrebu mogli postreči udeležencem pogreba. Hvala osebju pogrebnega zavoda A. Grdina & Sons, ki je izvrstno vse pripravilo in vodilo pogrebni sprevod- Razposlali smo zahvalne kartica vsem, ki smo imeli za njih naslove. Akp kdo take kartice ni prejel, naj nam oprosti in naj s to javno zahvalo sprejme našo globoko hvaležnost. Ljubi oče, stari oče, tast, brat in stric, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo Kru jn te tvoje nove domovine. Globoko žalujemo za Teboj in Te pogrešamo. Vedno se Te bomo spominjali z ljubeznijo i hvaležnostjo v naših mislih in molitvah! in- I ^ ^ Perusek. Mary Shamiw, Lou članov vsako drug0 sredo v meSecu stinktivno pričetkoma oba mol-‘ 4. sredo’v mesecu o°b T urfpopV j HbolmesUAve.°P' V S1°V' d°mU ^ čita, kakor da bi si hotela zbrati ; ^ne> v naslednih Narodnih domo-' svoje misli; tako važen se jima ! :'anuarj,a’. aPrila> junja in je zdel ta razgovor. Tako pri- ! maja, avgusta in novembra na 80. deta do klopi., postavljeni med | cesti, marca, junija, septembra in zelenim grmii levjem. Nad, klo- j decembra na Maple Hts. pjo pa so vise ie veje dreves, ki | klub SLOV. UPOKOJENCEV so poganjale p rve svoje cvetove.! _ ST. OLAIRSKO OKROŽJE Nebo zadnje dni temno i„ ob-^tS S SSLoLph lačno se je zj asnilo. Pomlad se Okorn, 1096 E. 68 St., Telephone: je smejala iz ie nežne, prijetne 361-4847, blagajnik Florian Mocil- miline. Solne 2 je prijazno' sve- ?Tikar’ zaPisnikarica Cecilia Subel. Nadzorni, odbor: Andrew Kavcnik, Jennie Vidmar, Mrs. Mary Kolegar. Veselični odbor: Frances Okorn, Anna Zalar. Gosp. Odbor: Mike Vidmar. . Nove člane in članice se sprejema vseh starosti kadar stopijo v pokoj. — Seje se vršijo vsak tretji četrtek ob 2. uri popoldnev spodnji tilp in rahel skoro topel vetrič se je igral z v ledno zelenimi jelkami, ki so 1 yile nasajene med drugim še skeof aj golim drevjem. In ta pomlad ;iu je objela, vzbudila in jima folažila razburjene Živce. Pogostx > sta minolo pole- j dvorani SND na St. Clair Avenue. tje in jesen pi ihajala na ta kraj, menila se, r;i zgovarjala in razpravljala o m jodroslovnih vprašanjih in mislila sta, da bosta s tem varala :neodcljivi, naravni zakon srca. iKako daleč za goro je bilo že v = e to, kar se je nedavno zgodno zlasti za Berthe, ki je sedaj gledala samo nato, kaj misli, k;3.j reče, kaj stori oni, katerega ljubi. Kajti Lucien je tudi v tej krizi strasti ostal in to tudi dok a zal, oni mislec, ki je privajen, d.:a vse svoje misli in čine sprava v določen sistem. Taka red-oljubnost se zdi, da obvaruje take značaje pred nepremišljenimi koraki; toda ravno taki so zmožni napraviti najbolj čudne skoke, ako se njih teorije slučajno vjemajo s pojavi njih instinkta ter mislijo, d'a imajo posebne dokaze zato, da popolno naravno sledijo svojemu hrepenenju. “Vi ste šli včeraj v Moret, Lucien,” spregovori Berthe prva po daljšem pomenljivem molčanju. “Jaz to vem. Bila sem tudi tam za vami...” “Hotel sem poznati vašega sinka,” odgovori, “to poskušnjo sem moral prebiti, preden vas zopet vidim— “Da,” nadaljeval je, videč, da ga ona gleda, kakor bi ga hotela kaj vprašati, “kader hoče človek prevzeti kako dolžnost, mora si biti gotov, da ji bo kos in da ima zato tudi po- FEDERACIJA KLUBOV SLOV. UPOKOJENCEV NA PODROČJU VELIKEGA CLEVELANDA Predsednik Al Sajevec. 1. podpredsednik Anton Perusek; 2. podpred. Louis Arko; tajnik Antonia Stokar, 6611 Chestnut, Independence, Ohio 44131, tel. 524-7724; zapisnikar John Trček, blagajnik Joseph Ferra; nadzorni odbor: John Habat, Louis D u 1 a r, in Štefka Koncilja. Seje so vsake tri mesece. Sklicuje jih predsednik po potrebi. Poročevalec Frank česen. AMERIŠKI-SLOVENSKI POKOJNINSKI KLUB, V BARBERTON, OHIO. PredS. Louis Arko, podpreds. Joseph Shega, taj. - blagajničarka Josephine Porok, 39 - 16th St. N.W. Barberton, Ohio 44203, tel. 825-9081 zapisnikar, Anton Okolish, nadzor- Žalujoči: Gospod, daruj Mu mir, naj večna luč Mu sveti, ker Ti dobrote vir, uživa raj naj sveti! Hvala naša, dobri oče, vso ljubezen Si nam dal, vse moči in vse skrbi. Rajski mir in nebeška sreča bodita Tvoja v večnosti! ROMAN ml., JURE — sinova MARJETKA por. SELAN — hčerka VIDA, MARJETA — snahi CIRIL — zet FLORJAN — brat 12 vnukov in vnukinj Ostalo sorodstvo V Sloveniji žalujejo za Njim številni sorodniki. Ti, o Jezus nad premili, zlij na dušo rešnjo kri, Ti dobrotno se Ga usmili, raj nebeški Mu odpri! Cleveland, Ohio, 20. junija 1973. Max ni odbor: Josephine Platnar, Mary L^uter, Mary Šuštaršič. — Seje vsak prvi četrtek v mesecu, ob 2. uri popoldne, v Slovene Center! Samostojna društva SAMOSTOJNO PODPORNO DRUŠTVO LOŽKA DOLINA Častni predsednik Frank Baraga, predsednik Michael Telich; podpredsednik John Lekan, taj. Frank Bavec, 1097 E. 66th St. Tel. HE 1-9183; blagajnik John J. Leskovec, nadzorniki: John, Lokar, Frank A. Turek in Anthony Petkovšek; zastopnik za klub SND Frank Bavec, BALINCARSKI KLUB NA WATERLOO RD. Predsed. Andy Bozich, podpred. John Gerl, tajnik in blag. Tone Novak, 20271 Arbor Ave. 481-0290, zapis Mary Bozich, nadzor odbor: Ed Leskovec, Joe Primc, poročevalci: Tone Novak, Mary Bozich. Balina se vsak dan— ponedeljek, torek, sreda in četrtek ob pol ene ure pop. petek in soboto ob 6. uri zvečer, ob nedeljah od 1 do 5. pop. i Odborniki: Urši Osredkar, John Zni- John Truden, geje so^u ŠTAJERSKI KLUB Predsednik Stanley Cimerman, podpredsednik Slavko Zagmajster, tajnica Slavica Turjanski, blagajničarka Rozika Jaklič, gospodar Rudi žaSDna Holmes Ave. Joseph Jerkič Kristavčnik, pomočnik gospodarja in Frank Bavec, za konferenco SND Mike Kavaš, odborniki Fiank John Lokar. Seje se vršijo vsako Stropnik, Kasimir Kozinski, Rudi tretjo sredo v januarju, aprilu, ju- Pintar, John Kostajnšek, Avgust liju, oktobru in glavna seja v decembru v Slovenskem Narodnem Domo, soba št. 4 staro poslopje Društvo sprejema nove člane uc 16. do 45. leta s, prosto pristopnin', in zdravniško preiskavo. Diuštvo plačuje $300 smrtnine in $7 na teden bolniške podpore. Za sprejem ali pregled novih članov so vsi slovenski zdravniki. Za nadaljnje informacije se obrnite na društvene zastopnike. SLOVENSKI AKADEMIKI V AMERIKI — S. A. V. A. Miki Martinčič (N.Y.) predsednik, Lojze Arko (Chicago) 1. podpredsednik, Peter Čekuta (Toronto), 2. podpredsednik, Francka Babnik, 2447 Crescent St., Astoria, N.Y. 11103, tajnica, Hajni Stalzer (N.Y.) blagajnik, Ludvik Burgar in Ivan Kamin, urednika Odmevov. SLOVENSKA TELOVADNA ZVEZA V CLEVELANDU Starosta Janez Varšek, tajnica in Šepetave; razsodišče Tone Zgoznik, Avgust Pintarič, Branko Senica; kukavica Lojzka Feguš, pomočnica Elza Zgoznik. oskrbnik Elio Er^CecU p drugi petek v * , Ave ri 26191 Euclid KLli0 v0d' P°i) Predsednik gutar,_Japr. BELOKKANJfkaven, daršič, Peter Jančar, Marty Tominc, Ed Mejač. Preglednika: Metod Ilc, Marijan Perčič. BARAGOVA ZVEZA 239 Baraga Ave. Marquette, Michigan 49855 Predsednik Rev. Charles J. Stre-lick, podpredsednik Msgr. F. M. Scheringer, eksek, taj. in urednik nadzorni odDoi- Fr. Howard Brown, taj. Mr. Bernard , Milan Smuk, NezKt11harica Lambert, blag. Rev. Thomasi £jar Rupniki K Maks Matija Ruppe. Letna članarina. $2, podporni član, letno $10, dosmrtno član stvo $50.00, dosmrtno članstvo z., družine m organizacije $100.00. Vs člani dobivajo The Baraga Bulletin, ki izhaja štirikrat na leto. Društvi krije stroške za delo za priglašenj-škofa Baraga blaženim in svetni kom. TRETJI RED SV. FRANČIŠKA Duhovni vodja Rev. Juliu; Slapsak, predsednica Mrs. Frances Lindič, tajnica Mrs. Frances Petrie blagajnica Mrs. Mary F-anian so vsako drugo nedeljo v mesecu ob 2 popoldne v cerkvi sv v Newburghu. ZVEZA DRUŠTEV SLOVENSKIH PROTIKOMUNISTIČNIH BORCEV shodi‘ Predsednik Karel Mauser: podpredsedniki so vsi predsedniki kra- j Lovrenca jevnih odborov DSPB; tajnik Jože i----------------- ------------ Meiaher, 1143 Norwood Rd., Cleve , ZELENA DOLINA land, O. 44103; blagajnik Ciril I Predsednik Karl Fais; tajnik Preželj, Toronto, Ont, Canada; . Mike Kavas, 1260 E. 59 St. 391- ' 4108; blagajnik Rudi Kristavn. k i tiskovni referent Otn.af Mauser, Toronto; nadzorni odbor: Franc Šega, Anton Meglič, Cleveland, Jakob Kranjc, Toronto; razsodišče: Frank Medved, Andrej Pučko, Gilbert, Minn., Tone Muhič, Toronto. Zgo. devinski referent prof, Janez Sever, Cleveland. MLADI HARMONIKARJI Slovenski harmonikarski zboj dečkov in deklic pod vodstvom učitelja Rudija Kneza, 679 E. 157 St. Cleveland, Ohio 44110, telefon 541-4256. Poslovodkinja ga. Marica NE BEGU — V Kambodži se še vedno vojskujejo in ljudje beiže, ko se jima vojna približa, z vsem, kar morejo, da bi se rešili iz nevarnosti. Slika kaže skupino vaščanov iz okolice glavnega mesta, ko beži v Phnom Penh v strahu pred rdečimi. 481-3768. blagajničarka Zalka Zupan, 6211 (Lavrišaj 1004 Dillewood Rd. tel Glass Ave., Cleveland, Ohio 44103, načelnik Milan Rihtar; voliteljski zbor: Milan Rihtar, Janez Varšek, Franci Tominc, Meta Rihtar, Pavli gospodar Jože Zelenik; odborniki John Vinkler, Rozi Fais, Ivanka Kristavnik, Ivanka Zelenik, Angela Kavas in Sophie Vinkler. ■eC’i dar Ivec. misuonska^na Predsednik: ^seph Zelo7 St"! podpredsednik: Jo P727 E- l5_gg06! niča: Mary Celestin3, ^ 76l 0r Cleveland, O. 4‘1 ’ r0\iPe, blagajničarka: An a aink: Cl0Tc' n™ zbiranje zna odbo1 Cl niča za zbirar;*gtrancar^ Kucher, Mary za oskrbo kuhinj • -ni, Ivanka Pretnar-ur^UnoF Za oskrbo Vinko KoZ „ zU1? prostorov: Kuhelj, Pretnar, Frank “fin« tary ”, Švajger,_ L0ize ' 0it, Fra”"ToiiU' odbor: Štefan jvanE3 nar, Marica Lavrisa, Predsednik Petejj ViV Hil1? White Rd., wl“»u8%pr«ST ! Tek: 943-09?7;Biagajni^>: j Annie Potočnik, ^,one ° V( vcc; 13 | Vidmar; Zabjr. Predsednik Renato Cromaz, pod-j Bernarda , J vygnk Zalar’ predsednik Edward Pečnik, tajnik Ronni Peklar ST. CLAIR RIFLE & HUNTING CLUB SLOVENSKI ŠPORTNI KLUB Predsednik Janez Žnidaršič, pod-SršerT Telovadne ure vsak četrtek ! predsednik Janez Vidmar, blagaj-od 6. - 10. zvečer v telovadnici pri. nik Frank Cerar, tajnica Mitzi Za-Sv Vidu ^ bukovec, 16207 Trafalgar Ave. 486- —.—1-------------------------- 4333, preglednik Metod Ilc, ifiPLE HEIGHTS POULTRY & MTEffl#®*. 17330 Broadway vbo ^ Naznanjamo, da bomo odslej nudil! komPletno i^^hnc* PrI?reC*^rool^c /ice) za svatbe, bankete, obletnice in Jruge, bry0rnost. ‘4s r3 prvovrstno postrežbo prevzamemo popolno odgo vseh vrst perutnina. Se priporočamo: AHDY HOČEVAR in SINOVI ^ Tel.: v trgovini MO 3-7733 — na domu