Strokovni kadri v obrtništvu Znano je, da ni bilo pred vo}-» no stanje v našem obrtništvu ta-ko, da bi zadovoljevalo glede svojega obsega, števila delav-nic, mehanizacije in drugih sred-stev. Med drugo svetovno vojno je to gospodarsko področje pre-trpelo posebno velike lzgube: vmičenih je bilo nad 100.000 obrt-nih delavnic. K temu je treba prišteti še to, da se je takoj po osvoboditvi število privatnih de-lavnic še vedno zmanjševalo, predvsem zaradi planskega raz-deljevanja surovin. To pa je tudi povzročilo, da se je občutno zmanjšalo število zaposlenega osebja v obrtništvu, ki je prešlo v druga gospodarska področja. V nasprotju s privatnim pa se je stalno krepil družbeni sektor, bodisi da se je večalo število dr-žavnih delavnic. bodisi da je rastlo število obrtnih zadrug. Od leta 1951 dalje, ko smo vpe-ljali nov gospodarski sistem, je tudi privatni sektor dobil realne pogoje za svoj razvoj. Toda, kljub določenemu na-predku obrtništva. pa je na tem področju še dosti problemov. V pričujočem sestavku bomo go-vorili o vprašanju strokovmih kadrov. Stanje stiokovne delovne sile Stevilo zaposlenega osebja v cbrtništvu se stalno veča. To tež-njo je opazlti v vseh panogah, razen v predelavi usnja, kjer se je število zaposlenega osebja zmanjšalo od \eta 1952 do leta 1954 za 139/o. Druge panoge pa so v tem času neprestano večale Stevilo zap^slenih. To število se }e povečalo: Panoga v kovinsko predelovalnl za 15 °/» v tekstilni za 12 */o v živilslsi za 30 Vo v gradbeni za 69°/o v elektrotehnični za 80°/o Zelo se je povečalo tudi število kvalificiranih delavcev. Tako je bilo leta 1952 v družbenem sek-torju 67.965 kvalificiranih obrt-nikov, leta 1954 pa 79.058, torej lfio/o več. V privatnem sektorju je bilo 1952 leta 124.754 strokov-nih obrtnih delavcev, leta 1954 pa 130.956, kar pomeni da se je njihovo število povečalo za 5 %. V družbenem sektorju se šte-vilo kvalificiranih obrtnikov hi-treje veča. Kljub temu pa nova strokovna sila ne doteka v naše obrtništvo v takem obsegu, ka-kor bi bilo želeti. Glavni vrok je dejstvo, da se v obrtnšštvu ne izučujejo novi kadri samo za to panogo. temveč tudi za industri-Jo, gradbeništvo in promet in da odhaja v te panoge okrog 60 "/o izučenih obrtnih vajencev. K te-mu je treba pripomniti, da pri-haja v obrtništvo. Iz drugih go-spodaiskih področij dosti manjše število učencev v gospodarstvu. Ta pojav prav gotovo ni nega-tiven, če ga gledamo s stališča 6p!ošnega dviganja kadrov v go-spodarstvu. Toda gre tudi za po-speševanje obrtništva. Zato bi bilo boljle, če bi posamezne go-spodarske panoge same šolale svoje kadre. Tako bi dobili v vsaki panogi potrebno število novih gospodarskih strokovnja-kov in potem ge ne bi dogajalo, da mora večina učencev v go-spodarstvu po končani šoli me-njati po več strok in panog, preden dobi svoje stalno delovno mesto. Ni treba posebej poudarjati, kolikšno škodo pomeni za skup-nost, če strokovni kadri, za ka-terih šolanje je bilo potrošenih mnogo sredstev, ne opravljajo tistega dela, za katerega so se usposobili. Problem strokovne delovne moči v obrtništvu bi se dal naj-bolje rešiti s tem, da bi Zveza obrtnih zbornic napravila pro-gram pospeševanja obrtništva, v katerem bi razen drugega, do-ločila, da mora na vsakega obrt-nega mojstra in na vsaka dva pomočnika priti po en vajenec. To pa zato, ker je danes vse premalo vajencev. V družbenem sektorju pridejo na vsakega va-jenca 4, na privatnem pa 3 kva-lificirani delavci. Le fie bomo izšolali večje šte-vilo vajencev in onemogočili nj.ihov odhod v druge gospodar-ske panoge, bomo lahko ublažili pomanjkanje kadroV v obrtni-štvu. Preveč neproizvodnega osebja S vprašanjem pomanjkanja strekovne moči pa je tesno po-vezano tudi vprašanje zelo veli-kega Števila administrativnega osebja v obrtništvu. To pa po-meni za pravilen razvoj tega go-spodarskega področja dokajšnjo oviro. Za ilustraoijo bomo dali nekaj podatkov o adminlstrativ-nem osebju v obrtništvu. Leta 1952 je bilo od skupnega števila administrativnega osebja zaposlenih v družbenem sektor-ju 91°/», v privatnem pa samo 9«/o. Leta 1954 je bilo to stanje še slabše, ker se je do tedaj po-večalo število administrativnega osebja v družbenem sektorju za 11 o/o. To pomeni, da je na druž-benem sektorju 11 krat več ad-ministrativnega osebja kot pa na privatnem, čeprav imamo okrog 119.000 privatnih in le 10.000 družbenih obrtnih delavnie. Za-nimivo je pogledati, kako se je od leta 1952 do 1954 gibaia slruk-tura zaposlenega osebja v druž-benem sektorju obrtništva v po-sameznih republikah. Povečanje števila pioizvodnega osebja V Sloveniji za 19 "/o, vBinH za 19 •/», v Srbiji za 12«/e V Črni gori se je žtevilo pro-izvodnega osebja zmanjšalo za 32 "/k V Makedoniji in na Hrvat-skem ni bilo pomembnejših spre-memb. Če pogledamo gibanje adminl-strativnega osebja, bomo dobili naslednjo sliko: medtem ko se je v Crni gori zmar-išalo število tega osebja za 10°/», se je v drugih republikah od lela 1952 do 1954 povečalo in sicer: v Bosni in Hercegovinl za 48 °h, v Sloveniji za 42«/o, v Srbiji za 12 "Jo. Ni dvoma, da so tudi opravi-čeni razlogi za tako veliko šte-vilo administrativnega os.ebja v družbenem sektorju. Povečal se je v prvi vrsti obseg dela, pa tudi določeni predpisi zahtevajo dokaj zamotano administracijo. Ti predpisi bi prav gotovo bili lahko bolj elastični, tako da ne bi morale manjše delavnice vo-diti prav take admin-stracije kot velike delavnice. Obrtniške or-ganizacije drUžbenega sektorja so v današnjem položaju naspro-ti privatnemu sektorju v nerav-nopravnem položaju zlasti za- voljo tega, ker morajo imeti ra-čunsko osebje, ki skrbi za izpol-njevanje obveznosti do Narodne banke in drugih družbenih or-ganov. Ce bi zmanjšali obseg admi-nnstracije, bi omogočili družbe-nemu sektorju, da zmanjša šte-vilo administrativnega osebja. Verjetno je, da to vprašanje lah-ko najlaže rešijo obrtniške orga-nizacije same. Morda pa bi Zve- za obrtnih zborniic lahko s kak*. nimi predlogi poenostavila ln olajšala delo adrainistracije ( obrtnih delavnicah. Razume se, da bo zmanjšanj« SteviZa administrativnega osebja in pa hkrati delo za usposablja-nje mladih kadrov pripomoglo^ da bomo v določenem času re» šili kadrovsko vprašanje. Tej na-logi morajo komune posvetiti vsO potrebno pozornost. Njihova ak» cija za rešitev problema kadroV v obrtništvu je nujna, kajti ko« mune najbolj poznajo te proble-me in lahko pravočasno odstra-nijo obstoječe težave. M. Milosavljevič