„ - /


Najvežji slovenski dnevnik v Združenih državah
Valja za vse leto - . -	$6.00
Za pot leta.....$3.00
Zrn New York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00

J
NARODA
list : slovenskih .delavcev v Ameriki
TELEFON: C0BTLANDT 2870.
The largest Slovenian Daily in the United States.
Isscad every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: C0BTLANDT 2876.
NO. 200. — STEV. 200.
PREMOGARSKI STRAJK JE NEIZOGIBEN
Lewis bo nasprotoval stavki kopačev mehkega premoga. Sprva je bilo objavljeno, da bodo zastavkali v znak simpatije, toda voditelji so jim zabičili, naj se trdno drže svojih pogodb. — Zaenkrat se še ne ve, če bo v slučaju štrajaka ostalo 4000 premogarjev na delu.
Atlantic City, N. J., 24. avgusta. — Delavci v uiolikii? premogovni k ili ne ImmIo zaštrajkali, tudi <~-e Ijo izbruhni] ^trajk v antracitnih poljih, seveda, <"e se bo to posrečilo John L. Lewisu.
Tako so j<« govorilo, <la bo skušal I^evvis pregovoriti k o par o mehkega premoga, <la hi zaštrajkali v znak simpatije z antracit nimi premoga rji.
(ilavni uradniki so pa odločno izjavili, da si bodo na vse načine prizadevali pregovoriti kopače mehkega premoga, tla hi ostali pri delu. Za povedal i jim bodo, naj se strogo drže vseh sklenjenih pogodb.
Načelnika United Mine Workers, Lewisa je naravnost presenetilo ugotovilo Jamesa Marksa, podpredsednika bituminoznih premogarjev, da bo izbruhnil štrajk v okrajih mehkega premoga.
James Marks je namreč rekel: "Ako misli predsed-Coolidge, da bo imel dosti mehkega premoga na razpolago, če bo trdega zmanjkalo, se presneto moti."
Predsednik Lewis je odločno dementiral vse vesti, da se je pogodil glede štrajka s kopači mehkega premoga.
Dosedaj še ni določeno, če bo ostalo v slučaju štrajka na del« 4<X>0 premogarjev, ki so zaposleni pri sesalkah in pri drugih bistveno vrnili delih.
Boston, Mass., 23. avgusta. — Ker niso mogli operatorji in majnarji skleniti pogodbe v Atlantic City in ker mislijo antraeitni premogarji 1. septembra zastavkati, je pozvala skupna premogovna komisija države Massaeliu-sets governerje novo angleških držav k pomembni konferenci.
nik
NEW YORK, SATURDAY. AUGUST 25, 1923. — SOBOTA, 25. A VGUSTA, 1923.
II II ■JULJU
VOLUMF XXXT. — LETNIK XXXI.
STRAŠEN POŽAR V BR00KLYNU.
msmssmmmmm
1.
Pred kratkim izbruhnil v nek em br/joklvns'kem plesišču požar. ki je zahteval dve človeški žrtvi. Mrtva sta bila dva o«> njegasca. enajst jih je l>ilo pa težko poškodovanih. Slika nam k&-že del notranjščine poruše ne®ra ixvslopja.
VLADA ZA PREPREČENJE USPEH ZRAČNE POŠTE PREMOGARSKE STAVKE! PREKO KONTINENTA
Predsednik je pc zval governerja! Pcštni zrakoplov je presegel vse
Pinchota, naj deluje kot posredovalec. — Governer je že odpotoval v Harrisburg.
II.
in.
Države naj takoj dajo na razpolago potrebno število milice.
-I stanovi naj se pomožno kurivno administn.
ki naj primerno razdeli premog, kar ga je sedaj v zalogi.
—Ta pomožna, oziroma zasilna kurivna administracija naj sodeluje z narodno premogovno družbo in x drugimi ]KMlobnimi agencijami ter skuša
dobiti primemo zalogo premoga proti primerili I ci ter na ta način prepreči štrajk, rem.	i ki jnla izbruhniti dne 1. septem-
IV.—Mestne uprave naj prodajajo premog mešča- bra-
nom, če bi bile eene podrobnih prodajalcev pre vi-! Governpr Pinehot je prevzel te-
soke.	davno nalogo ter se takoj odpravil,
V«akdo naj po svoji moči bojkotira trdi premog v IIarrisbur£. kJpr 1>,J zapisal po-in kdor le more, naj se poslužuje v bodoče nHikc-'sebn° dele"acij° Pr<vm°?°vnih ba-
Washington, 1). (\. 24. avpr. — ^Predsednik Coolidge je pozval danes k sebi governer j a države Pennsvlvanije, Pinchota.
Prosil ga je. naj napne vse svoje sile in moči, da odstrani diference m«l majnarji in delodajal-
letalne rekorde preko kontinenta. — Pot je trajala 26 ur in 14 minut.
V
ga premoga.
!TA ZVISAL1 ČLOVEK NE VE. KJE CA ČA.
SVOJIM USLUŽBENCEM PLAČE.
EA NESREČA.
Chicago, HI., 24. avgusta. — T prava Boston & Main** ter Buf fab> & Pittsburgh železnice
San Francisco, C*«!.. 21. Will i am Dunbar j<* padrl kili stopiijicah v svojem j
Jp nju ter si prebil creninj-j. zvišala svoj,ni 7900 uslužbencem varnem stanj,, m- ga or]Pe'ia'i plačo, V to svrho bo izdala kom- j WniSnieo panija vsako leto im>I miljona dolarjev več kot dosedaj.
BE VALEEA NE BO SMEL SE DETI V IRSKEM DRŽAVNEM ZBORU.
<*l Vg. —.
p niz-*'»!i:»va-V ne-
Dunbar jo /.*' <lt-s:-r let nastojwl v gledališčih I:ot .-ikro-bat. delal v*-a,k dan po dvakrat vratolomne vaje. pa se mu ni nikdar nič zgodilo.
ronov in premogarjev.
Zaenkrat baje nima še nobenega konkretnega načrta, kako b: uravnal spor.
_ V Beli hiši je bilo odločno pov-
Ysi rekordi poleta preko kontinenta so bili preseženi, ko je do-s|»rl včeraj malo po enajsti uri (eastern standard time) na Curtis Field, Mineola, L. I., letaln: poročnik W. L. Smith.
Iz San Franeisca do New Yor-ka je potreboval vsega -skupaj 26 ur in 14 minut.
Lansko leto je preletel letalec Macrcadv isto pot v 26 urah. in petdesetih minutah.
Pomisliti je treba, da ni pilot letel neprestano, ampak da se je med potoma večkrat ustavil ter oddal oziroma sprejel pošto.
Kljub temu. da je pihal izvan-redno močan veter, je potreboval iz Cleveland a do New York a sa-
Dublin, Irska, 24. avgusta — Kamonu de Valeri. voditelju irskih republikancev, ne bo dovoljeno, da bi nedel v irskem državnem zboru. V ponedeljek se bodo vršile volitve, in okraju Clare ga bo najbrž izvolil svojim poslancem.	*	*
Pa tudi v slučajnn, če bo izvoljen, ne bo imel vstopa v državni zbor.
NAJNOVEJŠA BUDALOST FU-TURISTA MARINETTIJA.
darjono. da Pinehot ni prevzel j m o tri ure in dvajset minut, ničesar in da vlada Združenih dr-! Na Curtis Field ga je pozdra-žav ni ničesar opustila".	j vila posebna deputacija ter mu
Zvezna premogovna komisija j čestitala. Rekel je, da je v višini informira predsednika Cool id ga j 10000 čevljev dosti trpel vsled vsak dan sproti o zadnjih razvo
jih v premogovnem vprašanju.
mraza.
Šele, ko je dospel nad Newark, je bilo ozračje nekoliko bolj gor-ko. —
KANCLER SE ZANAŠA NA BOLJŠE ČASE
Pripravljen je zastaviti del nemškega gospodarskega sistema, samo da zadobi Nemčija kontrolo nad Ruhr okrajem.
VSEMOGOČNI KUKLUKSKLAN
Marinetti, oče italijanskega fu-lurizma, je pred kratkim knjigo o Mussolini ju. V knjigi iz-! klanci so poslali k njemu posebno javlja, da je futurizem naposled i deputacijo. ki je izjavila: Če se
Mingo, W. V... 23. av^ta. _ V INDIAN1 NE BO PEEM0QAB-
T , .	v	, .	SKEGA ŠTRAJKA.
Tukaj se mudi znani rokoborec.	*
črnec -Tačk Johnson. Na delavski
dan 3. septembra bi so ino-1 boriti TerrC HaUt*' Ind" aV" " z nekim belcem. pa se je skesal. ! Tukaa&iji fcopači mehkega ,pre-
Berlin, Nemčija, 24. avgusta. Novi nemški kancler, dr. Gustav Stresemann. je imel danes na banketu nemških trgovcev, bankirjev in industrijalcev znamenit govor v katerem je pojasnil, kakšno stališče zavzema nemška vlada napram reparacijam.
Pripravljen je zastaviti velik del nemškega trgovskega, indu-strijalnega in finančnega organizma kot jamščino, da dobi Nemčija kontrolo nad Ruhr okrajem. Pristavil je^-da je to sicer velika cena, nikakor pa ni prevelika, če se posreči Nemčiji -zadobiti nazaj svojo suverenost.
V pričetkn svojega govora je rekel, da stoji vlada na istem stališču, kot ga je zavzemala za časa zadnje ponudbe, ki jo je stavil bivši kancler Cuno.
— Svet pričakuje od svojih državnikov. da se vrnejo k normalnim razmeram. Skrajni čas je, da se izkobacamo iz tega strašnega kaosa. Taka možnost je nudena v zadnji noti angleške vlade.
JUCOSLAVIJA, ITALIJA IN REŠKA LUKA
Sprva je bilo rečeno, da je poslal Mussolini jugoslovanski vladi ultimat, pozneje se je pa izvedelo, da skuša italijanska vlada vse zadeve glede Eeke mirnim potom rešiti. — Do prvega septembra se bosta baje obe stranki pobotali v splošno zadovoljstvo.
Včerajšnje popoldansko newyorsko časopisje je objavilo na prvi strani z debelimi črkami vest, da je italijanski ministrski predsednik Mussolini poslal jugoslovanski vladi ultimatum glede Reke in ostalega spornega ozemlja krog tega pristanišča. V ultimatu je baje zahteval, da se morajo Jugoslovani odpovedati temu mestu ter prepustiti kontrolo nad njim Italiji.
Danes je pa dobil ne\vyorški "Times" naslednje poročilo iz Rima:
Rim, Italija, 24. avgusta. — Vladni krogi so prepričani, da bo še tekom tega meseca rešeno zapleteno reško vprašanje.
Naprilike zastran Reke so obstajale izza popisa mirovna* pogodbe v Versailles.
Neprestano so se pojavljala nova razočaranja. Ves svet je bil presenetil pustolovski d'Annunzijev poliod, in splošno se je domnevalo, da bo Reka vir novih bojnih za-pletljajev.
Sedaj je pa pisal predsednik Mussolini jugoslovanski deputaeiji, ki se mudi začasno v Rimu, da mora biti skle-n,lena končna pogodba glede Reke med Italijo in Jugoslavijo. Pogodba mora biti sklenjena do 31. avgusta. Če se to ne bo zgodilo, bo Italija ravnala povsem posvoje.
Pismo je bilo naslovljeno na dr. Rvbara, načelnika jugoslovanske delegacije. Rvbar je takoj odpotoval v Aix les Baines, kjer sta na počitnicah ministrski predsednik Pašič in z una j i minister Ninčič.
Odtam se je vrnil v Rim z zagotovili, da bo pogodba sklenjena v obojestransko zadovoljnost.
Soglasno z lapallsko pogodbo, ki jo je podpisal v imenu Italije italijanski zunanji minister grof Sforza, je bila Reka proglašena za prosto državo, ki je bila zvezana potom ozkega koridorja z železnico, vor* 3Č0 proti Trstu.
Istočasno je pisal grof Sforza jugoslovanskemu zunanjemu ministru, naj pripade Inka Baroš, ki je nekako predmetje Reke, Jugoslaviji.
Rapallsko pogodbo je bil odobril italijanski parlament malo prej predno se je povzpel Mussolini na površje.
Nobenih komplikacij bi ne bilo, če bi ne šlo za pristanišče Baroš. Italijanski ministrski predsednik pravi, da ie grof Sforza odstopil to pristanišče Jugoslaviji privatnim. ne pa, uradnim potom.
Italijanska vlada je predložila naslednji načrt za rešitev reškega vprašanja: —
Reki naj vlada komisija, sestoječa iz zastopnikov Reke, Jugoslavije in Italije.
Italija naj oločudje v vseli političnih in upravnih zadevah. Baroš in Sušak naj bosta pod vlado Jugoslavije.
ŠPANSKI VOJAKI SO SE ZAČELI PUNTATI V MALAGL
str - i-- 1- . 1 rs ••iT 11 1 moga ne bodo zastavkali dne 1. Ko so to sliiiali tukajsnii Kukluks-j "
4,1	septembra v znak simpatij z an-
traeitnimi premogarji. Tako jo iz-
STINNES V LITERATURI.
Hamburiki dramatik Bubendev je napisal grotesko v treh dejanjih "Stinne*"\ v kateri poveličuje kralja nemake te-žke industrije. Delo je ie izročeno nekemu odru in ae v prihodnji aezoni uprizori.
postal življenje. Mussolini je tipičen predstavnik novega futuristi-čnega elovečanstva. Njegov patri-jotizera je fizijološki. Nesramne ustniee, ki pljujejo na ves svet, ka-ž«\jo fašistovsko energijo. Marinet-]ti odkriva na Mussolini ju "masivno glavo, ultradinamične oči, vo-lovski vrat" itd. Resen tisk se najnovejšim Marinettijevim "odkritjem" kajpada roga.
AVSTRUA IN ITALIJA STA SE SPORAZUMELI.
Washington. D. C.. 24. avgusta. Tukajšnji trgovinski department je dobil poročilo, da je sklenjena med Avstrijo in Italijo trgovska pogodba, ki bo stopila takoj v veljavo
EGIPČANSKA PRINCEZINJA USMRČENA.
Obe stranki bosta imeli odlstila. policija je pa mnenja, da precejfatje privilegije, je izvršila uuaomor.
Kairo, Egipt, 24. avgusta. Neko angleško žensko, ki je bila trikrat porr.čena z egipčanskimi veljaki, nn«'i mrtvo v njeni vili pr: Aleksandriji. Služabniki so slišali strel \?r so vdrli v ko-paln;e<\. Tam je ležaka mrt^a 7. 1 e vol ver j »»m v roki.
Nekateri r.omnevajo, da se j: je revolver spi ožil, ko ga je
ne bo3 boril, te bomo vrgli v vodo. Johnson se bo najbrže premislil.
javil John Hessler, predsednik o-kraja Stv. 11.
VELIK MRAZ V ATLANTIC CITY.
COOLIDGE JE ZNOVA ODGO _ DIL KABINETNO SEJO.
.	Washington, D. C., 24. avgusta
Atlantic City, N. J., 24. avg. — Predsednik Coolidge je danes zno
va odgodil kabinetno sejo To seje zgodilo sedaj že trikrat zapo
Madrid, Sonn&ka. 24. avgusta. V nav7.očnc.>ti velikega števila ?a-dosedne/ev se 1200 španskih vo jakov ni hot«Io vkrcati v Malagi na brod. Vojaki so postrelili svoje častnike lei* se zatem razkropili po mestu. Pozneje so jih nekaj ujeli. Pos'ali jib bodo v prve za-kope j^reti Maročanom.
Na Šjvanskem vlada velika ne-zadovoljnost vsled stališča, ki ga je zavzela Španska vlada proti Miivokaneem. Ljudje so prepričani, da je vojna nezmiselna, ker iaga davkoplačevalcem prevelika bremena.
Tukaj ni bilo meseca avgusta že petintrideset let tako mrzlega dne
kot je bil danes. Toplomer je ka-j redoma. Pravi, da lažje veliko
zal 55 stopinj. Leta 18S8 je kazal v tem času toplomer 51 stopinj.
več doseže potom posebnih konferenc z načelniki departmentov kot pa potom kabinetne seje.
Vsak pevec bi moral imeti
novo izdajo "PESMARICA GLAZBENE MATICE" Za štiri moške glasove Uredil Matej Hnbad j Knjiga ima 296 strani, ter vsebu-
REKORDNI ŠTRAJK.
VELIKANSKA ŽELEZNIŠKA NESREČA NA POLJSKEM.
Varšava, Poljska, 24. avgusta. Vlak. ki vozi med Varšavo in Vil-no je skočil v bližini Lide s tira ter padel v globok ziasiL Petdeset potnikov je bilo na mestu ubitih,
)'nad sto jih je pa težko poškodovanih. Potniki so bili večina sami ' Žid je.
Milwaukee, Wis., 24. avgusta-Sismuel Gompers je rekel danes'ANGLEŽI SO ZAČELI ODHAJA-v nekem svpjem govoru: 4Če se XI IZ TURŠKEGA OZEMLJA.
bo pridružilo kopačem trdega pre-!	-
je 103 najboljših in najnovejših moga le nekoliko kopačev mehke-1 London, Arplija- 24. avgusta.-
pesmi z notami. Cena s poštnino $3.00. "GltAS NARODA" 82 Gortiandt 8tf New York, H. Y.
JiiSEiis'

ga premoga, bo to največja pre- Eeuterjevia brzojavna lagentars nosr.Tska stavka, kar jih je bilo poroča, da so začeli Angleži ir-kdaj v zgodovini te dežele. Znen- praznjevati turško oZezmlje, *o krat še ns morem Teči, kdo Lo: glasno s pogodbo, sklenjeno v L311-^vlllaga!.,,	sanne.

LENINOV TOVARIŠ JE JAKO NEVARNO ZBOLEL.
Moskva, Rusija. 24. avgusta. — Sovjetski komisar Kamenje v. eden ožjih prijateljev ministrskega predsednika Lenina, je smrtno-nevamo zbolel. Zdravniki so mu zaenkrat priporočili popolen počitek.
Jb'ANNUNZIO STE ZARENTAL STARINSKO VILO V RIMU.
Rim, Italija. 24. avgusta. — Pesnik DvAnnunzio je za daljše razdobje zarental starinsko vilo Falconieri v predmestju Rima. Vila je vladna last. Vanjo se bo preselil koncem meseca septembra.
'DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
potom naše bank« isvriujejo zanesljivo, hitro In po
cenah:
TtoaJ se bito nafte tam stoMsl Jugoslavija:
BaapoiUJa na sadnje poŠte In lzptafinje "Kr. poitnl Cekoml and" ia "Jadranska banka" ▼ Ljubljani, Zagreba, Beogradu, Kranja, Celju, Maribora. Dubrovniku, SpUtu, B&rmjevu aU drasod, kjer J« pal! sa hitro bplafUo najugodneje. -
1000 Din. .. $11.70 .. K 1000 2000 Din. .. $33.20 .. K 8,000 5000 Din. .. $57.50 .. K 20,000
Pri nakazilih, ki maiai* manj ket «n tlao* tf I na rjav raAunlma poaabal m
IS eentov sa pofttnino in tfruse atreiKa.
Italija is safedena	osamijo:
HaspoHlja na sadnje poftta in lat iaAiJe	"Jadranska banka" t Trata, Opatiji In Zadrn.
v	200 lir................$ 9.80
300 lir ........	$14.40
500 lir................$23.50
1000 lir ................$46.00
Pri nakazilih, ki snaiajo manj at SOS lir računima ca pofttnino In druga atroike.
Sa paillJetTe, ki prasscaJe snesek net ttseft «nsr| develjnjeane pe nigifnwtt te peaeknl
Vradnoet dinarjem ln linun aedaj nI stalne, menja ee veCkrat In neprl-Bakorano; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. BaAmuno po ceni onega dne, ko nam doepe poslani denar ▼ roke.
>J h 11 aH pe
Dr
6hie faglatn t
delarUH gtojte
▼ tem tteta.
Denar
Je podati najbolje po Doaoeatto Moner Ordar al! pa Ne« Draft.
Hew York, V. T. Glavno sastopnUtro Jadranska Tlaiike,
utfU

IPMHR
3S9- »^sesjecss.

"t L A • NAROD A*
ptlon Yearly HJO
Ishaja w>hl dM InttM« in*»U tm
■t L A I NARODA" •f Manttattaa, 1
V,
ULTIMATUM JUGOSLAVDI?
-mi
Včeraj popoldne so newyorski dnevniki objavili kratko toda značilno notico, da je poslal Mussolini Jugoslaviji neke vrste ultimatum.
Zahteva, naj ho vprašanje Reke rešeno do 1. sept. Ce ne bo—brzojavka ne omenja, kaj se ho zgodilo.
Reka je sedaj pod nekakim protektoratom, ali Lige Nait»dov, ali italijanskim ali jugoslovanskim, nikomur ni natančno znano. Vemo le to, da ima na Reki Italija poglavitno besedo in da je tepen, kdor bi se pridrznil govoriti po reških ulicah hrvaško.
R*ško vprašanje je sila zavoženo. Jugoslavija ne bo nikdar dobila Reke brez orožja.
Glede tega obmejnega mesta so se vršile dolge konference v času, ko je imel zavezniški svet kako besedo, in takrat, ko je bila Liga narodov znanilka nove zarje novega dne.
Toda niti Li^a narodov, niti svet poslanikov nista imela toliko korajže in poštenosti, da bi prisodila reško pristanišče onemu, kateremu spada po vseli postavah, namreč Jugoslaviji.
Italijani so bili v tistih dneh še precej ponižni, in z odločno besedo bi bilo mogoče jugoslovanskim diplomatom marsikdaj udejstviti.
V	Rapallu in Santi Margheriti so pa imeli italijanski državni lisjaki dosti prilike prepričati se o hlapčevski na-turi jugoslovanskih zastopnikov.
Italijani so diktirali, Jugoslovani so podpisovali in podpisali smrtno obsodbo pol milijona naših ljudi.
V	zahvalo so jim dali Italijani zvečer banket. Par pečenih piščancev in par buteljk šampanjca, to je bila nagrada za Kras, Goriško in Priniorje.
Mussolini je že tedaj koval svoje načrte, in je vedel, s kakimi sosedi bo imel opravka, če bo prišel enkrat na krmilo.
Glede Reke so bili skomandirali tako, da ni bila ne tega, ne onega.
Italiji se je to jako kadilo.
Ker so bili tedaj Angleži in Francozi še precej pod Wilsonovem vplivom, ni mogla Italija pobasati Reke kar meni nič, tebi nič. Protestirala bi Anglija, protestirala bi Francija, protesti so pa nerodna reč, kadar je vse lepo vpeljano in zasnovano.	,
Člove k se uma že pred svetom, če kljubuje splošnemu protestu.
Italija se je hotela prepričati, kakšno je tisto jugoslovansko navdušenje, ki je objavljeno sleherni dan na tolikih straneh, kolikor strani šteje jugoslovansko časopisje.
Poslala je d'Annunzia na Reko. Ne sicer oficijelno, toda d'Annunzio je prišel na Reko ter se vgnczdil tam.
V	štirinajstih dneh je izstrebil vse reško jugoslovan-
stvo.
Jugoslovani so sicer pretepli sempatam kakega d'Annunzijevega vojaka, pa je malo manjkalo, da jih ni Jugoslavija kaznovala zastran kal jen ja miru.
Bel grad je protestiral. V Pariz, v London in v Rim jc pošiljal proteste. London in Pariz sta odgovarjala, da je to stvar Italije, Rim je pa tarnal, da nima moči nastopiti proti d'Annunziu.
Le malokdaj se nudi narodu tako ugodna prilika kot se je nudila Jugoslaviji v tistih časih.
Dve regimenta slovenskih fantov bi pognala d'Armim-zia v enem dnevu odkoder je prišel. Niti spotiti bi se ne bilo treba slovenskim vojakom.
Jugoslovanska vlada je protestirala proti D'Amiunzi-ju. Italijanska vlada je odgovarjala: v'Saj je res nesramen in predrzen".
Pri tem mu je pa pošiljala bogate zaloge orožja in streljiva.
' Ko je Reko prepariral, se je vrnil d'Anwmzio v Italijo ter je bil z vsemi svečanostmi sprejet.
Ne želimo, da bi se. toda vemo, da se bo Jugoslavija brezpogojno vklonila Mussolinijevemp ultimatu.
Zabavljala bo sicer čezenj, toda z zabavljanjem se dandanašnji ničesar ne doseže.
Trdna volja, premaga vse ovire. Mussolini je mož Volje, ki je vsa naperjena proti nam.
Edinole ob jugoslovanskih bajonetih bi se ta volja skrhala, če že ni vse prepozno.
IGTLAS NABOPA, 25. AVQ. 1923
Novice iz


Kočevsko pismo.
Na Kočevskem,' to je na narod-
no-mešanem svetu od Čabia do Črnomlja, pa od pred vrat Žužemberka tja do Koipe, obstojata v glavnem le dve stranki: koeevar-ska Rauernpartei in pa Narodna radikalna stranka. Obe imata svoje voditelje v Kočevju, živahnem trgovskem in industrijskem središču. o-bdiiiiem <xl 24 iieiiitsko^o-veinskik <'b£iji, in vsaka Izdaja
svoj list (*'0 ott.se he er Zeitung" in *• Radikal "). Pri zadnjih dr-žavnozborskih volitvah sta se pobotali in liauenipartei je nakazala svoje§ pristaše, da glasujejo za radikalno stranko, kar je v sloven sk i javnosti vzdignilo precej prahu. Vse kaže. da se j^ razmerje med kočevskimi radikali in bau-e ni parte »love i v zadnjem času zopet poslabšalo. In to po krivdi bauerrrparteiloveev. Banernpartei kot izrazita nemško-naeijoaialiia stranka zbira namreč v svoji sredi vse nemško-naeijonalne več ali manj pangermansko navdahnjene ljudi, ki jih je vzgojila zadnja tridesetletna seimlvereinska in skidmark ina doba. Ti ljudje imajo odločujoč vpliv v stranki. Stari Ko-čevai ji, vzrasli še ipred to dobo. sknpatizirajo z radikalno stranko, in na stare Koeevarje, katerih vodja je bil pred kratkim umrli Alojzij Tx>v, dajo kočevski kmetje zelo veliko, doeim mladih" z dr. Arkoin na eelu ne smatrajo za preveč resen politimi faktor. Vsled tega so začeli •'mladi'" boj proti 'starim", ki gre tako daleč, da jih skušajo z različnimi zakulisnimi sredstvi še et lo družabno izolirati. To početje na njenih prijateljih radikalna stranka seveda rada ne gleda. j>0 intervenciji radikalne stranke se je nadalje dovolilo Kočevarjem ustanovitev Ge-sangvereina (pevskega društva). Seveda se ga polastili takoj "mladi". Ta prst, ki ga je ponudila radikalna stranka "mladim", pa ti zlorabljajo v čisto navadne politične in nacijotnalne namene: hodijo namreč vsako nedeljo iz mesta na kmete, kjer pojejo nemške naeijonalne in kcee-, varske pesmi, ki privabijo kmeč-ko ljudstvo, ter pade marsikaka beseda ali dvoumen govor, seveda naeijonalno pobarvan, ter skušajo tako navezati stike z ljudstvom in sii mesto starih pridobiti zaupanje. I>a to radikalom ni všeč, je jasno, ker s tem izpodrivajo tudi nje. Naravnost disk reditu j oče pa je postopanje, ki ga dokumentirajo "mladi" v lokalnih vprašanjih mesta Kočevja. Pred vsem so silno proti Dijaškemu Domu. To je slovensko društvo, ki poseduje lepo hišo in posestvo ter bo oskrbovalo do 80 dijakov kočevske realne gimnazije, s čimur je zasigu-ran njen obstoj. Ko je " Mestna premoženjska uprava", ki upravlja kakih 100 milijonov vredno mestno premoženje,, dala renovi-rati gimnazijsko poslopje, ki spada tudi pod njeno upravo, so mladi postali na stare silno novoiljni, eeš, da stari s kočevskim denarjem podpirajo "slovenske" naprave. Ko je duševni vodja mladih, neki Robert Ganglmaver, illicit ara 1 mestno lovišče, je Mestna premoženjska uprava, ki o lieita-eiji še obveščena ni bila, prijavila s^eje lastno lovišče na svojem zemljišču, k^r ima Ganglmayer posebne lovske manire, <ki jih je dokumentiral a* lovišču Mozelj, so padli mladi z vso silo po starih, sklicali svoje pristaše na poseben shod ter zahtevali, da se do 31. julija v "Premoženjsko upravo" razpišejo volitve, češ, sicer se bodo oni uprave kar polastili. Očeta tega "energičnega" in obenem smešnega, a za mlade ev. nevarnega koraka smatrajo G an glina ver ja m dr. Ar-ka, ki je na shodu razlagal juridičuo utemeljenost takega koraka. Seveda se volitve na diktat koeevanakih na-eijonalcev ne bodo raa^isale, a od razpisa pa do volitev je še vedika razdalja; ker bodo ipreje za razčistiti gotova važna volilna vpra-aJHaja. Mladi naeijo«ia3ci gledajo zlasti "Merkantilno banko" v Kočevju po At rani in nič manj jih ne bofi dejstvo, da je velefinanca v rokath združenih "starHi" in Sbveam-, ki zastopajo spravljivo .stališče »kupnega delovanja v blagor vseh- Valeči tega <*> mladi pogrnntaji, da se bodo aknšali čim preje polastiti mestne občine in
ž njo Mestne hranilnice, ki ima m 45 milijonov vlog. Zato form-
rajo vzpostavitev gerecitstva. Po lastiti se hoeejo tadu Mestne premoženjske uprave, ki reprezentira vrednost kakih 100 milijonov zlasti v gozdovih. Oprti na ta dva faktorja upajo vpeljati V Kočevje svojo lastno banko ali zanesljiv* podružnico, da tako dobe velefi-nanee v svoje roke. To je torej mu*rt mladih". To delovanje in razdirali je obstoječega pa kliee vse trezne elemente brez razlike narodnosti v Kočevju na plan. Kaj mladi znajo, so {pokazali pri " Splošnem Nakupovalnem Društvu", ki <50 ga pod vodstvom ve-lebauernpairteiloveev Rama in Clanglmaverja spravili od cveto-eega podjetja na kant. Zadeli ho-sta skupaj dve ideji: ideja mirnega sožitja in sodelovanja v blagor vseh ter ideja nemšškonacijonalne nestrpnosti.
Koliko je napravila toča škode v Sloveniji.
1*0 podatkih kmetijskega ministrstva je toea v mesecu juliju napravila v Sloveniji občutljivo škodo. in aieer: v mariborskem okraju za 2,300,000 Din, v kranjskem okraju za 140,000 Dm, v celjskem okraju za 50 000 Din. v litijskem okraju za 802.000 Din, v ptujskem okraju za 220,000 Din, v -radgonskem takrajii za 50.000 Din, v krškem okraiu za 5,000.000 Din in v brežiškem okraju za 1,331.000 Din. Celotna škoda znaša torej 9 milijonov 893 tisoč dinarjev.
Merrill, Wis.
Iločem zopet malo popisati tu kajšnje razmere. Imeli smo zelo hudo zimo leto«, zato je pa menda tudi precej vroče poletje. Vendar letina je v splošnem zelo dehra. Žito je lepo. posebno oves. in tudi krompir dobro kaže, ker smo dobili dežja, ko je bilo močno suho. V splošnem se pa /. živinorejo največ pečamo. To je se najboQj gotovo in se dobro splača, namreč mlekarstvo. To poletje se plača od 20 do 2le za funt sira. Tudi grah dobr-o obrodi in se izplača. Prinese j od $:>0 do *80 za alcer. Samo za klavno- živino ne dobimo skoro nič. 2 do 4r za funt. Torej delavec vidi, kam gre dobiček.
Bilo bi želeti da bi se še več Slovencev tukaj naselilo, ker je lep kraj, dobra studenčna voda z raz novrstnimi ribami. Ker je š^ precej gozda naokoli, je še tudi dosti divjačine za lovaželjne. Od mesta Merrill je okoli 6 milj. Mesto irna okoli 10.000 stanovalcem*. V njem o raznovrstne tovarne, ponajveč lesena industrija. Pred 35 leti je ■>ila .še samo majhna indijanska naselbina. Danes je Lincoln okraj eden prvovrstnih za mlekarstvo v i cm delu države.
Ako bi kateri želel več pojasnil r> tem okraju, mu radevolje post režem. Pozdrav vsem farmer jem in delavcem sotrpinom!
Leo Hojan.
R 5, Box 72.
To je treba uvaževati.
"Ženska, ki se muči v namenu, tla posrtane osebno bolj privlačna, je gobovo večja nevarnost kot pa ženska, ki zanemarja svoje telo". — je rekel Wimmer, profesor Columbia University v New Yorku. v enem svojih zadnjih govorov. V vseh razvojih svetovne zgodovine, v Egiptu pred 2350 leti. v Rimu pred 900 leti itd. ikl.. so bila lepotila jako v rabi. Mi lahko. priporočimo Trinerjevo Ročno Hazstopino za obraz in roke. in La Triner Combinaiion Compact Faee Powder and Rouge v krasni .kovinasti škatljiei z ogledalom (v vseh vrstah). Vsaika ženska pa mora vedeti, <la je temelj krasne polti red želodca. Ko izčisti Trinerjevo Grenko Vino va|a ere-va ter jih ohrani cista, se tudi vaša polt lepša m lepša, kajti vi ne trpite vsled glavobola, nespečnosti. nervoznosti in podobnih znamenj želodčnega nereda. Vaš lekarnar ali prodajalec zdravil ima Trinerjeva zdravila in nodedke > *alogri. Če jih ne morete dobiti pri njem, pišite naravnost na Joseph Triner Company, 1383 3.
Ashland Ave., Cfeigaco, 111.
Peter Zgaga
Ni je večje nexlkritosrenosti kot je v pisani ali tiskani ijesedi.
Vse je pretirano. Nie naravnega, nič odkritosrčnega.
Sedeš in pišeš pismo prijatelju. Prve besede v pismu so: "Dragi prijatelj".
Le priznaj, če si že kdaj rekel temu prijatelju iz oči v oči besede "dragi prijatelj".
Kdaj je še rekla mati svoji hčeri; "Draga hči"?
Še nikdar ne. Ko ji pa piše. jo vedno tako naziva.
Če govori ?/ijo prijazno, ji kveč-jem reče: Stopi sem, ti bom kaj povedala.
ve je jezna, jo pozdravi z besedami: Sem, pamž zanikarni!
Ce je pS proč od nje. in jo ho-če v pismu resno posvarit i in o-šteti. ne bo nikdar na vrhu vseh oštevanj pozabila zapisati: "Dra-
sa moja hčerka".
* * *
Nekoč sem bil pri rojaku, ki je v potu svojega obraza pisal pismo.
S pogledom sem preletel prve besede ter eital:
"Prečastiti gospod!"
—	Komu pa pišeš? — ga vprašam.
—	O nič, — pe odvrnil. — Farja bom pobaral, kdaj mi bo lahko otroka krstil.
* *
*
Pod vsako žalostinko morajo biti besede "žalujoči ostali".
Ce bi res vladala na svetu odkritosrčnost, bi moralo biti pod vsako drugo ali tretjo žalostinko zapisano: "Radovedni ostali".
Radovedni, kakšen je testament in koliko je komu zapustil pokojnik.
* * *
To se mi je zdelo vredno povedati. pretimo sem dospel do tega odstavka, ki je bil pred kratkim -ohjavljeln v listih.
Poročano je bilo namreč takole:
Mrs. Ford je proti golim kolenom.
Michigamme. Mich.. 22. avg. — Mrs. Henrv Ford je javno ožigosala nekatere ženske, ki hodijo na letovišče v tukajšnjo bližino ter hodijo v hlačah, kažejo kolena ter se po njenem mnenju nespodobno oblačijo.
Iz Chicage je prišlo več deklet v ikempo, kjer tal>ore Fmrl, Edison in Firestone. Prosile so goste, naj se podpišejo v spominske knjige. Mrs. Ford jih je pokorno pogledala rekoč: — Ve ženske in dekleta nimate dobrega okusa. Kako si vendar predrznete priti sem v taki obleki brez kril in ?. golimi koleni?
Ženske so osramočene odšle.
V	resnici je bilo pa tako:
V	gozdni kempi tabore Ford. Ellison in Firestone. Vsi trije so veliki slavni možje, ki pa kljub starosti in učenosti ne podcenjujejo lej»e ženske noge.
Recimo, da so vsi trije sedeli v polmraku in se pogovarjali.
Kar naenkrat pa začno prihajati v šator dekleta, prva lepša od druge, vse v napetih hlačah, golih kolen in še kaj več.
Kamen bi obudila k življenju taka prikazen, pa bi ne pod kožo krvavih mož kot so Ford, Edison in Firestone.
Za gleda u i so se v lepe oblike in požirali sline.
Tedaj pa pridejo Fordova mati iz kuhinje in se začudijo, da jim kar sapa zastane.
Ženska je pa ženska, saj veste.
—	Sram vas bodi, stari norci — jim pravi. — Stran se obrnite. Ve, nesramnice pa ven, takoj ven. ee ne, vas br.m z burkljami na. gnala.
Tako se je zgodilo, ne pa tako kot je poročal easopjis.
3ugnsimtcut*ka
Ustanovljena L 1898
ICatoL 3*iiunta
Inkorporirana L 190*
GLAVNI URAD v ELY, MINN.
J
Glavni odborniki:
Preaednik: RL'DOl .F PERDAN. 9S3 E- 186 S t-, Cleveland. O. Podpredsednik: JLGUIS BA L A N'T. Box 106 Pearl Ave.. Lorain. O. Tajnik: JOSEFH PISHLER, Ely, Minn. Začasni blagajnik LOUIS CHAMPA. Box S61. Ely. Minn. BJacajnlk neizplačanih amruun: JOHN MOYKRN, 413 — 12th At®. KMC, Duluth. Minn.
Vrhovni zdravnik:
Dr. JOB. V. GRAHEK, 303 American State Bank Bid«., »0« Grant St. ft« Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa.
Nadzorni odbor:
ANTON ZBASNIK, Room 206 Bake well Bid*., cor. Diamond and Grftnt
Streets. Pittsburgh. Pa. MOHOR MLADIC. 1334 TV. 18 Street. Chicago, IU. FRAXK S K RAB EC. 4822 Washington Street. Denver, Colo.
Porotni odbor.
LEONARD 6LABODX1K. Box 480. Ely. Minn. GREGOR J. PORENTA, Black Diamond. Wash. PRANK ZOR1CH. 6217 St. Clair Ave.. Cleveland. O.
Združevalni odbor:
VALENTIN F7RC. 780 London Rd., N. E., Cleveland, O.
PAULINE ERMENC. £39 — 3rd Street. La Salle, 111. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, Pueblo, Colo. AXTON CKlARC, 638 Market Street. Waukegan. III.
Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda".
Vse stvari tikajoče se uradnih zadev kakor tudi denarne potlljatve naj se poSiljnJo na glavnega tajnika. Vse pritožbe naj ae poSilja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih članov ln bolnlflka spričevala naj se pošilja na vrhovnega zdravnika.
Jugoslovanska Katoliška Jednota se priporoča vsem Jugoslovanom za obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajniku bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih druStev se pa. obrnite na gl. tejnika. Novo dručtvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami.
Iz Jugoslavije.
Anglija se zanima za Jugoslavijo.
Ulogu sir Young a v Beogradu.
Odličen inozemski diplomat, ki prilpada neki nevtralni državi, je dopisniku " Jutarnjega lwta" v Uiussamii dal neke jako zanimive informacije. Anglija se zadnji can zelo zanima za Jugoslavijo. To je v zvezi z njeno orientsko politike. Anglija vodi danes turkofil-sko politiko. Ona hoče, da ostane rešitev dardanel*kega vprašanja, kakor ga vsebuje lausannska pogodba, vsaj polstoletja v veljavi. S tega razloga želi Anglija močno Turčijo, kateri bi se priključila se Zveza arabskih držav (Mezopotamija, Sirija, Palestina. Transjor-danija. Arabija in eventualno še Egipt). Te države kot prijateljice Anglije zas:guraj<> le-tej varno zvezo z Indijo. K«' pa je Sirija danes v francoskih rokah, je razumljivo, da sra Anglija in Francija danes veliki nasprotnici fp°-ruhraki problem le zgolj simptom tega nasprotstva) in da Francija išče zveze z Rusijo ter Jugoslavijo nagovarja, naj obnovi diplomat-f >-kc stike z Moskvo. Jugoslavija ! pa je enako pri srcu Angliji, ki noče, da bi se na Balkanu vodila politika v smislu Francije. Odtod je razumljiva uloga ?»ir Vounga v Beogradu, o katerem se z vso gotovostjo trdi. da jt- on preprečil aTetaeijo Radiča in izjemno stanje na Hrvatskem. On sicer nikdar ni tvt jih tozadevnih želj izrazil v pozitivni obliki, nego je vsakokrat, kadar je hotel kaj doseči ali preprečiti, načel vprašanje povračila dolgov Angliji. To je pa stvar, zaradi katere Pašič rad vse žrtvuje, da !<' Anglija ne začne resno tir-jali nazaj svoje milijarde. Ker pa bo Anglija svojo orientsko poditi-ko čezdaljebolj akcentuirala, bo Jugoslavija prijšia v čezdaljebolj neprijeten položaj.
Prvi jugoslovanski esperantski kongres.
V nedeljo 2;>. julija je bila v Za-giebu sve<"ana otvoritev I. jugo-slovan«kega esperantskega kongresa. Ol) 9. uri je bila v cerkvi sv. Marka maša. a po tej pridiga, ki jo je imel v esjperantskein jeziku Domač. Cerkev je bila polna zborovaleev. Po sv. ma.Ši so se podali zhorovalci v dvorano hrvatskega sabora. Predsednik kongresnega odbora dr. Maruzzi je v kratkih besedah razložil razvoj espe ran takega gibanja v Jugoslaviji ter nato pozdravil navzoče delegate jn sieer: za državno oblast dr. Bosanca, za cerkveno oblast Škofa PrenHiša, za vojaško oblast polko^niika GjuruSii-a. nadalje če-
škoslovaškcga in nemškega konzula ter ravnatelja statistjčnega livada dr. Sign ara. Po tem }><»zdra-vu je v zastopstvu župana arhitekta Vjekovlava Uemzela, ki je prevzel protektorat nad tem kongresom. otvoril kongres podžupan Kerčelič, ki v svojem nagovoru poudarjal važnosti tega gibanja. Za podžupanom je pozdravil v lepem govoru k« ngris naeekuk oddelka za presveto in vero dr. l>o->.anac tor obljubil, da hoče to pihanje podpirati. Nato so pozdravili kongres različni delegati. Bolgarski delegat Giorgijev je v esjH'-rantskem jeziku pojasnil razvoj esperantskega gibanja v Bolgariji* kjer si- poučuje osperaaito v vseh srednj-h šolali kot neobvezen predmet. Po pozdravih se jc vršila volitev predsedništva kongresa Za predsednika je bil izvoljen zagrebški zdravnik tir. Julij Domač. a za podpredsednike delegati tuzeiuskih in inozemskih esperant-skih društev, med temi izmed Slovencev Herkov. a Bolgarov G-iar-gijev. Popoldne so je vršila seji, na kateri so se obravnavala pravila za Ligo esperantski h društev v Jugoslaviji in druga aktualna vprašanja. Seja se je nadaljevala :!t>. in *>1. julija. Slovenci so bili na tem kongresu zastopani s 15. delegati. Za predsednika Lige je izvoljen dr. Maruzzi iz Zagreba.
Ukinjenje šolskih mas.
Oddelek za prosveto in vere v Zagrebu je v sporazumu s hrvatskim eniskopatom ukinil obvezno obiskovanje šolskih maš. Določeno pa je da se mora šolska mladina na vsak način udeleževati procesije na Tclovo.
Jugoslov. dijaki v inozemstvu.
Iz Beograda p;»r.čajo: Dr. Pro-haska, naš pro>>vet«i hnspoktor v Pragi, j» prispel v Beograd, kjer bo poročal ministrstvu prosvete o položaju našega dijaštva v Pragi in na Dunaju.
Novo Veselje za Izčrpane, — Izmučene, Nervozne Ljndi.
Nuga-Tone Je učinkovita in hitra.
N'upi.Tonc povrne življenje in moč izčrpan i m živcem in mičicam. Napravi rdečo kri. močne umirjene živce n na čudovit način poveča njih moč vzdržljivosti. Daje t>lažilen spanec, dober tek. fino prebavo rede^n .«tol. mnogo navdušenja in ambilije. Če se dobro ne počutite, je vaSa dolžnost, da jo I>oakuFite. Vas nič ne stane, ako vam ne stori dobro. Je prijetna za vlivati ln počutili se boste boljSi takoj. Ce vam Je
ni predpisal viiA zdravnik, potem pojdite takoj v lekarno in kupite Nugra-
Tone. Xe »prejmite nadomestil. V2ivaj-
Xf jo par dni če se ne počutite boljfil
in Ce ne zgledate boljSi, neslte ostalo nazaj lekarnarju, ki vam bo povrnil vaJS denar, lzdelovatelji Nuga-Tone zahtevajo od vseh lekarnarjev, da jamčijo za iato in povrnejo denar, Ce niste zadovoljni. Priporočena. jamČena in na prodaj v vseh leTtarnah.	Adv't.
NA KRVAVIH POLJANAH*
At A&m
>
^P KPLENJE in strahote z bojnih pohodov bivšega j slovenskega planinskega polka.
{ • V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galicije, z Boberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in. o polkovem upora ter njega zakletvi.

nlmje 370 itraoi in 25 ilik U toJoi.
OUUI KAX0D4" 92 OartonM *trmt> Vtm York, N.
Roman s kontrabasom.
—--* i
"	A. Cehov.	;
————. #
Kotitrabasist Hroičhorv je Sel i*f Lepa deklica se je med tem zbu-
mesta na dačo (letno bivališče) ( dila in ker ni videla lednega plav-kneza Bibulova. Tam bi imel ka nad x\h1o, je bitro pcrtegnila vršiti oJb priliki zaroke družabni za palico, meneč, da ujame ribo. ve<"ev r pmibo in plesom. Na hrfc- Palica se je upognila, vendar pa tu mu je počival v usti jat i akatlji pLavek in trnek se nista hotela po-ogromen konlrab*s. Pot je peljala i kazati nad vodo. Najbrže se je Smitkova ob bregu ne ravno ve- šopefc cvetlic v vodi namočil in
liča^tne, vertliar zelo idilične reke.
— Ne bilo bi napak okopaiti se!
— pomisli Stničkov. Brest mlaljne-j?a pom ižl jen ja se slet*e ter potopi i»voje telo v hla<lne valove. Bil J* prekrasen večer. Strne k ova poetična duia m* je hipoma spremenila in ne zlila v harmonijo l«*pe «ko!i-ce. Kakšno čustvo ga je šele navdalo, k<> je zapazil približno kakih *to korakov od sebe lepo deklico, ki je »pala na strmem bregu. .Menda je lovila ribe.
Prenehal je za hip dihati in du-
obležal na dnu.
—	Ali se je ujela velika riba, — je mislila deklica, — ali pa se je trne4c kam zatakni].
Še nekolikokrat je potegnila za palico in prišla končno do prepričanja, da se je trnek zataknil.
—	Kakšna škoda! — je iqislila deklico. — In ravno sedaj na večer, ko se ribe lovijo z najboljšim uspehom. Kaj storiti*
Premetena deklica ni dolgo u-gibala. Vrgla je hitro obleko od sebe in se potopila s svojim čudo-
sa mu je umirala od raznovrstnih j vito lepim telesom v vodo do sa-č n ste v. Sjwmini na mladoat, hre- mih mramornatih pleč. Ni ji bilo
penenje ]mj preteklosti, znova pro* bujijoct ^e ljub<*cm. . . Mislil jc že, da ni vee sposoben ljubiti. Ko je namreč izgubil vero in zaupanje do ljudi (žena mu je zbežala z njegova« prijateljt-m. tovarišem po jw*Wicu>, je zavladalo v njegovem krču čuatvo praznote in postal je mutant rop.
—	Kaj je življenje! — se je večkrat povpraševal. — Čemu živimo! Življenje so same sanje, bajka, prevara.
In ko je tako stal preti spečo lepotico, (ni bilo namreč težko spoznati, da spi), je naenkrat začutil proti lastni volji v prsih nekaj ljubezni podobnega. Dolgo je stal pred njo in jo požiral z očmi.
—	tV* je že, — si je mislil in pri tem globoko vzdihntl. Zbogom, lepa prikazen! Moram iti na bal k Njegovi Svetlosti. . .
Še enkrat se je o*rl na lepo deklico in že je hotel plavati k bregu, ko mu naenkrat šine misel v glavo: moram ji nekaj pustiti za apotnin! Privežero ji šopek cvet-i lic na trnek. To bo iznenadenje od — neznanca.
Smičkov je mirno plaval k bregu, natrgal velik šopek cvetlic, ki so rasle na travniku in ob reki. jih povezal v šojiek in jih privezal na trnek.
Šopek je šel na dno in potegnil za seb»j tudi leseni plavek.
Bilo bi prtmerno, da bi roman končal na tem me*tu. kar bi todf odgovarjalo razumu, zakonom prt-rode in soeijalnwm polofaju našega junaka. Toda ne glede na razmere avtorja, se roman ni končal pri šopku. Kljub zdravemn smislu je moral odigrati ubogi in neznatni kontrahasist v življenju slavne in bogate lepotice važno vlogo.
Kako je bil Smičkov poparjen, ko je priplaval na breg in ni t asm več zapazil svoje obleke. \'kradli so mu jo! Meti tem, ko se je na slajal nad lepoto deklice, so mu odnesli neznani zlikovei vse ra zen kontrabasa in cilindra.
—	Prokleti! — je vzdrhnit Smičkov. — O, zahrbtnost človeška! Nre vznemirja me toliko dejstvo, da nimam več obleke (kajti obleka je itak minljiva), a misel, da bom moral iti odtod popolnoma brez obleke in se pregrešiti proti družabni dostojnosti!
Sedel je na škatljo, v kateri je leial kontrabas in pričel iskaU izhoda iz strašnega položaja.
—	Kako naj vendar grem brez obleke h knezu Bibnlovu! Tam bodo dame. P-c.Ieg tega so mi odnesli tatovi obenem s hlačami tu d i kolofonijo, ki sem jo imel v žepu!
Mudil je dolgo in mučne misli so mu povzročale bol v sencih.
Eh! se domisli, nedaleč od bre ga je moatič, obdan z griiiovjean Tam lahko sedim, dokler se ne stemni; zvečer pa že dospem na kakšen način v temi do prve koee pri teh mislih je pokril ftaiič kov cilinder na glavo, zadel na pleča kontra-bas in se napotil k mostu. V Adamovem kostumu in z glasbenim orodjem na plečih je bil naš Smičkov podoben starogr škemu mitološkemu polbogu.
Pustimo nekoliko časa junaka z njegovimi okrbmi pod mostom m se povrnimo k deklici, ki je loll
lahko osvoboditi trnefca od šopka. Vendar je prišla deklica vesela in srečna iz vode s trnkom v rofcf.
Toda zlobna usoda jo je zasledovala. Neznani zlikovei, ki so malo preje ukradli obleko Smič-
sirni nogami in se šrbil pod bremenom. Gotovo me knez Bibnlov bogato obdari za prisrčno sodelovanje v usodi kneginje.
—	Ali vam je udobno, gospodična? — jo je vprašal z glasom ga lantnega kavalirja, ki vabi plesalko na kvadrilo. — Moja akat Ija vam je vsa na razpolago, in mislite si, da ste pri sebi doma.
Kar naenkrat pa se je galantnemu Smičkovu zazdelo, da vidi pred seboj v mraku dve človeška podobi. Pogledal je še bolj natanč no in se kmalu prepričal, da to ni samo optična prevara: človeški podobi sta šli v resnici po cesti in zdelo se mu je. da imajo podobe rokah ceio nekakšne cule.
—	Morda sta pa to tatova T — se mu je zasvetilo v glavi. — Kaj neki neseta v culah? Najbrže bo najina obleka. —
Smičkov je položil škatljo kraj pota in stekel za podobama.
—	Stoj! — je zakričal. — Stoj! Držite jih! Tatova!
1 Podobi sta se ozrli in ko sta zapazili. da ju nekdo zasleduje, sta zbežali in naenkrat skrivnostne
izginili - — Kneginja je še
dolgo potem čula krike in urne korake, končno pa. je utihnilo vse.
Smičkov se je medtem zelo trudil, da bi dohitel dozdevna tata
kovu, so odnesli sedaj še njeno! in lepa kneginja bi morala najbr-obleko! Pustili so ji samo škat- j že še dolgo ležati na polju kraj
ljieo, v kateri je imela črve.
Kaj naj sedaj storim? je zapla-kala deklica. — Ali naj grem taka domov? Ne, nikdar! Rajše v smrt! Počakam, da se stemni, v ti-nii že dospem do tete Agate in jo pošljem domov po obleko. Sedaj se hitro skrijem pod onile most.
Sramežljivo sključena je bežala naša junakinja po travi k mostu. Ko je zlezla pod most in tamkaj zapazila golega človeka z umetniškimi laMni in poraslimi prsi, je zakričala in se onesvestila.
Smičkov se je tudi sam prestrašil. Mislil je v začetku, da je deklica — najada.
— Morda je pa to vodna sirena ki me je prišla zapeljevat — je mislil godbenik. Ta misel mu je bila všeč. ker si je vedno mnogo domišljeval o svoji zunanjosti. — Ako pa ona ni sirena, ampak zemeljsko bitje, kako naj si vendar razložim to čudno in nenadno iz-premembo? Zakaj je ona tukaj pod mostom? In kaj hoče?
Dočim je on reševal ta vpraša-
pota. da je ni igra usr.de rešila Iz tega položaja. Pripetilo se je. da sta šla ravno ob tem času po isti po* i n& dačo Bib ulova Smiekova tovariša flavtist Žučkov in klarinetist Razmahajkin. Tovariša sta se začudeno spogledala, ko sta se v mraku spodtaknila na škatljo kraj pota.
—	Kontrabas! — je rekel Žučkov. — To je vendar kontrabas našega Smičkova! Kako neki je prišel semkaj?
—	Najbrže se je Smičkovu kaj pripet Ho, — je ugibal Razmahajkin. Mogoče se je napil, ali so ga oropali. — Na noben način ne smeva pustiti kontrabasa tukaj. Vzemiva ga seboj!
Žučkov si je zavalil škatljo na hrbet in tovariša sta nadaljevala svojo pot.
—	Za hudiča! — je mrmral flavtist vso pot — kakšna teža! £a ves svet bi ne hotel igrati na takem maliku. Uf!
Ko srta prišla godbenika na dačo Bibulova, sta položila škatljo na prostor, določen za orkester,
GMS NARODA, 25. AVfl. 1923
Slovenskim prstan društvom v AnorikL
Po dolgem odmoru in brezdelju je nastopila v vrstah naših pevskih društev zdrava reakcija. Naše vrste so se bile zrahljale in neka mlečnost m strankarstvo se je bilo lotilo naših članov. Ta pojav je l il z ene strani naravna posle^ Jiea povojne aktivnosti, a z druge strani pnriTrvod političnega delovanja nekaterih skupin izmed nas*. Del našega drugače zavednega '•lanstva se je dal zavesti v neke lake akcije, ki ne padajo v delokrog pevskih društev, iu hoteli so pronašati to politično obiležje tuli na svoj** pevsko društvo. V te horaatije so jih privedle nekatere >sebe, ki drugače nimajo interesa <a naše petje.
Xihee ne krati svobode političnega mišljenja poedinemu našemu Idami. aH taka mišljenja ne smejo se vmešavati niti staviti ovire v naše delovanje. S vrha naših pev--ikih društev ni ničesar drugega. :iego prosveta in lepa umetnost — •»eseni, ki mi jo želimo razvijati na narodnem temelju. Kdor se s tem ne strinja, .svobodno mu, da se priključi drugim, njegovi ideologiji b¥ižnjiin društvom, ali naj ne vsiljuje svojih političnih nazorov v naša pevska društva, ker so naša društva naeijonalno-kulturna, ie pa politična.
Naša narodna zavest, slovenska, srbska in hrvatska, je bila g-la-vna gonilna sila za ustanovitev nadih
ČLOVEK, KI SE JB DVAJSETKRAT OŽENIL.
na! n o, marveč tudi okrožno — v distriktno: društva bi se morala organizirati v okrožne organizacije, a okrožne organizacije v Zvezo. Glavni odbor Zveze bo kuialu predložil društvom načrt v tem «mis!u. pa bi bilo "želeti, da se v tej «meri začne takoj delovati in da na bodočem obenem zboru (ki se ne more vršiti pred bodočim letom) pridemo na dan s praktičnimi predlogi, ki jih bomo črpali iz izkustva
Z odstopom dosedanjega glavnega tajnika, g. J. Dupina, je predsedništvo v snrsJu pravil spo-polnilo to važno mesto z energičnim in zavednim našim članom, bratom Ivanom Varoga. 5125 Natrona AHev, Pittsburgh. Pa., članom društva 4' Prešern*ki je sprejel to službo. Ker !>o delo veliko in na poni o, zato je predsedništvo smatralo potrebno, da se tajniku prideli pomočnik, in to naicgo je prevzel naš vrli brat pevec Anton Pautr. 2051 Veronica} Street. North Side. Pittsburgh, Pn.. čtlan društva "Javor**. Ona dva lw>sta kmalu »topila v dopisovanje s pocdininii zbori. Glavni odbor upa, da'bodo odgovorni čini tel j i zborov svestno in brez zamude odgovarjali na te dopise, kajti od te«ra je odvisen uspeli naše aikerje.
Po zadnjem poročilu glavnega blagajnika Zveze, brata Ivana lrustev m požrtvovalnost članov, KIariča iz Youngstowna, Ohk>, se Ct Jih JC vzdrževala. Ta ista za-Jv naSi biaettUli liahaja še »vota vest je nas vodila pri ustanovi je-	Mnoffa na^L jruštva dolgu-
iju Zveze Jugoslovanskih Pevskih jejo Zvezi na flauarini, m bi bilo Društev, katere glavna svrha je,	da to račune čim prej ure-
la z združenimi močmi naših zbo-tdljo na naH,in> Ui f-mi je najbolj ^ rov doprma-sa svoj oboi širjenju ffodu. GIavni tainik lx> ^opil v do_ nase pesmi, navduševamju članov lik() 2 (lruitvi in >se prizadeval
unftnost' d°Prbiaža- urediti to stvar	v obče zadovolj-nju nasi narodni glasbi, kar
i si \ o.
•ikupaj predstavlja hvale^edno .. . .	. . . v . ,, .
, . f.	Naprošajo se	tehnični odbori
* ...	. .	, I poeti in i h društev in njihovi pevo-
Mi smo to svojo nalogo vsak ,. , ,, ... ,
___... ...	... , , ... vodje, da predložijo glavnemu pe-
posebej izvajali v avojrth kolonijah	'. , . T .. „
, ... ..	, „ ; .. vovodji, bratu Ignaciju Hude-tu,
po svojih najlioljKuh s:lah. Zaceli .. .	J „ .
. . .	.. , . ( or t land t New \ork Citv,
pa smo jo izvajat j tudi nacijonal-J .	, . . •
rt»-n< I Lkoo v -i olrtirvn i L" mi oort
10, in v to svrlio smo se zdmžili »* Zvezo, ki se je prizadevala izvajati svojo nalrigo. V tem delovanju
Grško vojno sodšče je izdalo tiralico za nekim poročnikom grške armade, ki je obtožen mnogo-ženstva. Ugotovljeno je, da se je za časa vojne 20-krat oženil. Vseh dvajset žen pa je navadno zapustil v dveh ali treh tednih. Večina teh žen se sedaj nahaja v v Atenah in zahteva, da se uvede sodno postopanje proti prebisanemu varal-eu ženskega spola. Svojih porok obtoženec ni sklepal iz materijel-uih vzrokov, ampak se je ženil vedno le iz ljubezni. Nesreča je edina ta, da je imel malo preveliko in preprost rano srce.
Kje je FRANC HVALA! Doma
je iz Prestraneka (Kobilama), -Julijska Henečija. Pred par leti je bil v Clevelandu. Njegova sestra Ludvika, ki biva v nie-*tu Alexandria. E^ypt. bi rada izvedela u\ njegov naslov. Prosim rojake, če kdo ve zanj, da mi piuKx'a, ali naj pa .saau pošlje
svoj na?lov na: Mrs. Martha Brgoč (rojena Rode), 1444 East 5 >rd Street. Cleveland. Ohio.
Kje jc JOŽEF BOŽIČ? Doma je i a Zarečja št. 15 na Primorskem in v Ameriki biva kakih 14 let in sicer nekje v šumi v državi New York. Njegov sin .Jože je prl>el v New York in potrebuje njegovo pomoč, da ne bo vrnjen. Oglasi se takoj na Matija Brad-lej, Box 184. West Ijjic. Pa.
(25-27—S)
io nas ovirali in motili ljudje iz-
svoje preti loge za skupni koncert | tako. da bodi ta naš skupni na<stop | zare:i veren izraz jakosti in važnosti tega prosvetnega podjetja.
ven naš h vrst, ki so se trudili vni- Pozivam dru^Dva' ki ^ada-
jo k Zvez:, da se z navdušenjem
in s pogumom zopet zavzamejo
za svojo skupno organizacijo, ter
apeliram na vse one naše nairodne
zbore, ki se še ne nahajajo v naši
Bibulova. Mnogo denarja dobite,' rotim vas! Ravno sedaj sem raa-vezala v vodi trnek, medtem pa bo mi tatovi ukradli mojo novo obleko, čevlje, vse.
—	Gospodična. — spregovori Smičkov z drhtečim glasom. — tudi meni so ukradli obleko. Poleg tega so mi odnesli s hlačami
njih se nahajajočo kolofonijo. Vsi kontrabasisti in t romb isti so navadno iznajdljivi; naš Smičkov pa je bil prijetna izjema.
Gospodična. — je spregovoril malo pozneje, — vidim .da vas vznemirja moja zunanjost; toda sami vidite, da kakor vam tudi meni ni mogoče iti proč od tod v teh razmerah. Glejte, kakšna misel se je porodila^ v moji glavi! A-li ne bi hoteli leči v tole škatljo in se pokriti s pokrovom? To bi me skrilo pred vami---
Smičkov je potegnil kontrabas iz škatlje. Za hip ga je vznemirila misel, da profanira svetost u-metnosti s tem. da odstopa v take s vrhe škatljo za kontrabas, toda vznemirjenost se je kmalu polegla. Lepa deklica se je sključeno vlegla v škatljo, Smičkov pa je previd|io zaprl pokrov in povezal škatljo z jermeni. Bil je vesel, da ga je narava obdarila s tako iznajdljivostjo.
—	Sedaj, gospodična, me ne vidite več — je mirno izpregovo-ril godbenik. — Ležite brez skrbi in se ne vznemirjajte. Ko se stemni, vas po ne sem v hišo vaših staršev, po kontrabas pa pridem lahko pozneje.
Ko se je zvečerilo je zadel Smičkov škatljo na ramena in se napo-tri k dači Rib ulov a. imel je Bledeči načrt: priti naj preje do prve koče, dobiti tam obleko in potem nadaljevati pot.
—	Ni sreče brez nesreče, — je
nja ,se je deklica polagoma zaved- • sama pa sta šla v buffet, la.	j Na dači so pričeli medtem pri-
Ne ubijte me! — je šepeta-! žigati v dvorani lestence. Lepi, je spregovorila. — f<em kneginja ! simpatični ženin, dvorni svetnik
Lakejič .uradnik železniškega ministrstva, je stal sredi dvorane in se razgovarjal. držeč roke v žepih d grofom sškalikovim.
Razgovarjala sta se o glasbi.
—	V Neapolju sem bil osebno znan — je pravil Lakejič — z vir-tuozom, ki je delal dobesedno čudeže. Ne boste mi verjeli, groi. Na kontrabasu, na čisto navadnem kontrabasu, je proizvajal skladbe s čudovitimi trilčki. Igral je valčke. Straussove.
—	Saj to vendar ni mogoče! — ga je prekinil grof.
—	Verujte mi! Celo Lizstovo rapsodijo je igral na kontrabasu. Stanoval sem namreč ž njim skupaj v hotelu in ker ravno nisem imel drugega dela, sem se celo naučil od njega igrati na kontrabasu omenjeno rapsodijo.
—	Rapsodijo Lrzstovo? Hm! Vi se šalite!
—	Ne, verujete ? — se je zasmejal Lakejič. Takoj vam pokažem. Pojdiva k orkestra!
Ženin in grof sta šla k orkestru. Ko sta prišla h kontrabasu, sta pričela urno od veza vat i jermena in — o strah in groza l
Toda medtem, ko si čitaitelj po svoji prosti volji predstavlja izid glasbenega prepira, se povrnimo zopet k Smičkovu. Revež ni mogel dohiteti tatov in se je vrnil na prostor, kjer je mislil da je pustil škatljo z dragocenim bremenom. Toda škatlje ni bilo več. — Zmeden do skrajnosti je hodil gori in doli po potu-in ko kljub temu ni mogel najti škatlje, je prišel do prepričanja, da se ni vrnil na pravo mesto.
—	To je strašno! — si je mislil si pulil lase in kurja polt ga je oblivala. Saj se mi še zaduši v škatljL Morilec ftevu! —
Do polnoči je hodil Smičkov po
mislil, ko je teptal po praku z bo- potih in iskal &atijo;
"iti Zvezo. To pa se jim ni posrečilo. Radi tega verujem, da .se (bomo sedaj s podvojenimi močmi lo-tili dela, da nadoknadimo, kar m o zamudili.
Z zadovoljstvom moramo reči, da se je precejšnje število naših društev tekom zadnjih let financi-jaluo lepo osknbelo. Tudi z radostjo ugotovljamo, da so naši zbori tudi tehnično napredovali- nekatere spremembe v tehničnem osob-ju so doprinesle zadovoljujoče rezultate. Dolžnost nam je, da v tej ?meri nadailjujemo.
Žalibog naša društva trpe pomanjkanje na pripravnih novih ?l>ornih pesmih, zlasti hrvatskih. To pomanjkanje se jako čuti tudi pri provinc-ijalnih zborih v starem '?raju. V tem pogledu moremo mi nmogo .storiti, m to tako, da si zagotovimo mnogo novih zbornih kladb, da jih izdamo in tako preskrbimo ž njimi naše 4>ore tu in v starem kraju; s tem obogatimo našo glasbeno literaturo in dvig-<\enio večen spomenik svojemu konstruktivnemu delu. Naravno, to vse je mogoče doseči le potom skupne akcije naših zborov v Ameriki.
Za vsako delo je treba žive in delu primerne organizacije. Mi v tej zemlji smo se mogli naučiti, da .je za vsako akcijo potrebna dovršena organizacija. Vsa veličina in jaiko^t Združenih držav obstoja v «--posobnosti njenih sinov, da so znali svoje delo organizirati. Tukaj se vse ustvarja na veliko, in tako moramo tudi mi kreniti v tej smer?, afco želimo doseči svrho, ki smo si jo postavili. Vsled velikih geografskih daljav je potrebno, da se organiziramo ne le naeijo-
sn-di, da pristopijo in ojačijo naše vr te. iz česar bo izvirala le skupna korist.
Pozdravljam v.<*e zavedne naše pevce in delavce na tem polju, k!:črv» j?m prisrčno: "Na svidenj« !**
Ivan Mladineo, predsednik Zveze Jugoslov. Pevskih Društev v Ameriki.
V New Yorku, 23. avgusta 1923.
FABRIKACIJA BANKOVCEV V NEMČIJI.
je onemogel in se vrnil pod mo?t ter sklenil počakati pod mostom še eno noč.
— Karam jo najti! —• je mrmral sam pri sebi, pri tem položil e Hinder poleg sebe ter si nervozno segal venomer v svoje umetni-Ske lase. — Moram jo najti, m če jo »čem vse leto i — — — — —
Be dandanes pripovedujejo kmetje iz krajev, kjer se je vršil nas dogodek, da vidijo včasih hoditi v bHžiof mosta golega, poraslega človeka e cilindrom na giavr. Včasih, se slišijo, »pod mostu tudi
Odšlej je v Nemčiji zaposlenih okoli 60 tiskarn s tiskanjem bankovcev v skupni vrednosti 900 milijard. Pred falzifikati mi strahu, ker je fabrikacija bankovcev izpod 5000 mark dražja kakor vrednost. Berlinska podjetja uporabljajo nižje bankovce, osobito one po 500 mark, za reklamo. Na (prazni strani tiskajo ime svoje tvrdke in jih nato v ogromnih količinah razmetujejo po ulicah. Moč navade je bila spočetka velika in so se ljudje tepli za vabljivi papir. Svrha reklame je bila doseže na. ker je prišla še hajceneje- A zadnje dni se že ne obnese več, ni več "originalna'*.
Sc\t'rowi zdravila v ^<l r / u j ^ j o zor,iv|e v tlruiin.ifi.
Kot Izvrstno zdravilo za prebavo ln grenčec — jemljite
Balzol
(pnj znvt kot ilrfjanaki Hat—>
Priporočen za
C«na SO in 85 centov.
Pozor citate] ji.
Opozorite trgovce in o-brtnike, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljil, da oglašujejo v listu "Glas Naroda". S tem boste ustregli vsem
Uprava "Glas Naroda"
Grozdje je dozorelo!
IN PRIČELI GA BOMO RAZPOŠILJATI
Imamo na izbero vsako vrsto jrrozclje in ca ne prodamo mnnj kot eno celo karo. Po raznih naselbinah imamo svoje zastopnike, ln kjer 5e nismo zastopani želimo stopiti v zvezo « zanesljivo os<»l>o. POSTREŽBA TOČNA IX ZANESLJIVA.	CENE NAJNIŽJE.
Pišite Se danes za vsa pojasnila na:
BAKULICH-PREDOVICH CO.
403 California Fruit Building", Sacramento, C al.
Vsi nasi odjemalci izza prejšnjih let so bili zadovoljni z naSo postrežbo, zato ni dvoma, da boste tudi vi zadovoljili.
Izšla je nova izdaja
'PESMARICA 6LAZBENE MATICE'
Zbori za štiri moške glasove.
Uredil MATEJ HUBAD
Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi
z notami:
I.	Na dan: 2. res oženil bi se: ::. Kazen: 4. Kmečka pesem: ~>. Vasovalee: G. Na tr^n: T. Pesem o lx.'U hišici; 8. Prošnja: O. Dan slovanski: 10. Tihi veter od morja:
II.	Še ena : 1*2. Povejte, ve planine: 1"». Sijaj. solnči<*e; 14. I-ali-konoP: 13. Dekli*-a mila : 10. Slauca : 17. Vabilo: 1*. Pastirček: 10. Rožmarin: 11). Cerkvica: lil. Prošnja: Imel sem ljubi dve: 'SI. Danici: 1M. Savska: 'S~>. Oblaček; 20. Planinska ro'a. I'T. Hercegovska; -S. Ljul>ezen iu imuu-lad: 20. Rožica i slavulj: 30. Naša zvezda: :*1. Lahko noč; ."12. Pod noč: 33. Kaj bi te prašal: 34. P.ože pravde; 35. Na grobih: Nad zvezdami: 37. Vabilo: 3S. I"sliši nas; 30. Na morju: 40. Pastir: 41. Slovenska zemlja: 42. Barčica; 43. oblaček: 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okuo: 40. Clas <;robova : 47. Katrini: 4S- Deklica, ti si jokala : 4f». Jaz bi rad ru-dečih rož: .Ki. Zdraviea; 51. V mraku; 52. I .epa naša domovina: 53. Vigred se jiovme; 54. Vinska: 55. O j dekle, kaj s tak žalostna: ."•(!. Slanica: .TT. Oj. to mlinar: Pojilam v rut*-; 50. Slovenae. Srb. Hrvat; fiO. Naša zvezda: 01. V slovo: 02. Iz-gnhljeni cvet: 03. Sanak spava: f>4. CMejte, kako pmira pravični : 0."». Naprej: GG. Kje dom je moj. G7. Hov Sloveni. 71. Domovini: 72. Sokolska: 73. Jadransko morje: 74. Popotnikova pesem: 7.~. Domovina: 70. Slovenski svet. ti si krasen: 77. T" lioj: 7S. Večer na Savi: 7!K Zrinsko. Frankopanka: SO. što čutiš. Srbine tužni?: SI. Pohratimija: Pomlad in jesen: 84. V tihi noči. 85. Milica: 80. N joj : 87. Njega ni: 8S. Pod oknom: SO. Prva ljul»ezen; I.ahko ni«'; HI. Pri oknu sva molče slonela: Strunam: 03. Slovo: 1>4: Strunam: Prošnja: V ljul»em si ostala kraji: !»7. PimI oknom: 08. I.ju-l»ez«»n in imuiiad: I-ahko noč: lOO. Raztanek; 101. Svra-čanje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja.
Cena s poštnino $3.
^GLAS NARODA'
ft
82 Cortlandt Street
New York
Točna in hitra postrežba, zmerne cene,
to je geslo poslovanja, radi katerega je naš zavod vsestransko poznan in pripoznan med Slovenci v Ameriki.
Naša direktna zveza z JADRANSKO BANKO in vsemi njenimi podružnicami, kot tudi mnogoletna skušnja omogočuje nam izvršitev vseh poslov v popolno zadovoljstvo naših rojakov.
Razun rednih pošiljatev izvršujemo tudi izplačila potom "brzojavnega pisma" in sicer v teku enega tedna, za kar računamo 8 a m o $100.
VLOGE OBRESTUJEMO PO * * /
4% na leto.
Preskrbimo potne listke za v Europo ali iz Europe
v Ameriko.
Frank Sakser State Bank
82 Csrtlaadl St, Nt* Yirk, N. Y.
Glavno zastopstvo Jadranske Banke.
aiiAS NTARODA, 25. avg. 1&23
Spisal Richard Dallas.
Za 4,01as Naroda" poslovenil J. T.
^	(Nadaljevanje.)
Ob vstopu v >tanovanje sem vztrepetal. Stresel sera se ob misli, (Ia bom ugledal truplo moža, s katerim >»e še pred par urami govoril.
Detektiv je to opazil in mi prigovarjal rekoč:
—	Za vršil i»e je umor, gospod Dallas. Toda o boju ni nobenega »ledu. Na žrtvi se nič ne pozna. Človek bi domneval, da spi.
Nekoliko osramočen sem stopil preko praga v sobo. Vse je bilo tako kot smo pustili prešnji večer. Karte so ležale na mizi. med kartami nepomiti kozarci. Stoli so bili tako kot smo jih pustili.
Pogledal sem na naslonjač. Da, White je ležal tam kot da spi. Ležal je oblečen kot utrujen človek, p. desno roko si je zakrival jmlovico obraza, glava mu je bila zdrsnila z blazine.
Sprva se mi je zdelo, da je to velikanska zmota, grozne sanje. Da bi bil White mrtev, se mi je zdelo naravnost nemogoče. Detektiv je pokazal na nekaj, kar je molelo iz Whiteovega hrbta.
Bil je ročaj bodala. Klinja je tičala v telesu.
Prijel s<ni žrtev za roko. Bila je mrzla. Smrt je nastojila naj-br/.e že pred več urami. Hudega boja ni bilo. če se je sploh vršil kak boj. Razen bodala ni bilo nobenega znamenja kakega nasilja. Zlo< •inec je vzel bodalo s stene, kajti nad kaminom je še vedno visela prazna nožnica.
Prišel sem do zaključka, da je bil White umorjen v spanju.
Ker sem bil uslužben pri državnem pravdništvu, se je v meni takoj porodila zavest poklica. Na prvi j>ogled sem opazil, da je v sobi v se tako kot je bilo prvi večer, ko sem zapustil s svojimi .tovariši M»bo.
Ob pogledu na mizo. kjer so ležale karte, sem se pa spomnil denarja. katerega je bil položil van Bult tjakaj. Ko sem odhajal, je bil še tam, s^laj ga pa ni bilo več.
—	Morda je padel na tJa — sem pomislil, pa tudi na tleh ga ni bilo. Nekdo ga je moral vzeti. Morda je pa v žepu umorjenega?
V	onem trenutku se je dvigni Red Davis, katerega ob svojem prihodu nisem bil zapaazil, s tal.
Vpra-sal ine je, kaj mislim o celi zadevi. Odvrnil sem mu. da si ne morem ustvariti zaenkrat še nobenega mnenja. Zatem me je opozoril na važno dejstvo, namreč da je bil prejšnjega večera na stolu White-ov dežni plašč, sedaj ga pa ni več.
Tudi jaz vem se spominjal plašča, pa ga nisem mogel spraviti v noben stik z umrrom. Domneval sem, da je kje v sobi ali pred-t»obi.
Vprašal sem I)avi>a, če je kaj videl Littella aii van Bulta.
—	Ne, nisem ju videl — je odvrnil. — Zbudila me je služabnica nekako ob sedmih ter mi rekla, naj greni pogledat, kaj je spodaj. Oblekel sem se in šel doli.
V	sobi sta bila samo palieist in hišna gospodinja.
Stopil Sem k detektivu, ki je pa še veliko manj vedel kot midva.
Ko sem ga vprašal, ee si je ustvaril kako sodbo, je odvrnil: Se nobene. (ios|XKla so umorili. Zdi se mi .da je to vse.
Detektiva Miloša sem poznal ter vedel, da je izboren detektiv.
(Zatem mi je začel praviti služabnik Benton, da je poslal v hotel |h> Mr. Littella in da je bil v stanovanju pri van Bultu. da se je p« van Bult že zgodaj zjutraj odbijal z vlakom. Njegov sliLŽab-nik mu je rekel, da ne ve, kara je odpotoval.
Ko sem ga vprašal, če je nn poklieal |»olieijo. je prikimal. Ta-k-.j. ko je opazil zločin, je poklieal prvega stražnika z ulice. Nato je tekel na |M)lk*i>ko stražnico, zatem pa k meni.
Medtem je prišel zdravnik ter par časnikarskih poročevalcev.
Po preteku pol ure setn opazil poleg trupla Mr. Littella. Stal je nepremično, globoko zamišljen.
T«-d«j me opazil ter stopil k meni. Žalostno je prikimal z fflavn. Jaz nisem mifjrel niče«^ar odgovoriti.
Zatem je šel k Davisu. ga n a govoril in sra vprašal, kje je Bult. Kn je izvedel, da je odpotoval ni vpraševal več. Kraalo za-tem je rekel policist, da morajo vsi privatniki zapustiti srbo. Littell in Davis sta odšla z ostalimi. .Taz sem ostal, ker sem bil napol uradna oseba.
P' lic >t mi je povodal. la I»o coroner kmalo prišel s porotniki. Ko bodo pregledali |>oložaj, ho policija natančno preiskala stanovanje. Sklenil sem o-tati do konea.
Po preteku desetih minut je vstopil eoroner k porotniki. Porot-nikil so stali presenečeni t«'kn*n cele preiskave, ki je bila pa kmalo končin.j. Ko -.o w porotniki odstranili, sem se globoko oddahnil. Začel sem se posvetovati s policijskim inšpektorjem in detektivom. Stanovanje mi je bilo dobro znano, istotako so bili znani tudi vsi predmeti, ki so se nahajali v njem.
Detektiv je nekaj l»r>kal pod diranom ter privlekel izpod njega suknjeno ka.[K>. To kapo in deževni plašč, ki je izginil, je nosil \V hite ob deževnih dneh.	I 1 "*
Kiipa je ležala na tleh v neposredni bližini Whiteove glave. Najbr/.e mu ji' podla z glave, ko je legel. Nehote sem vzkliknil, kar je obrnilo name ]*ozorno*t detektiva.
Povedal sem mu. da sem videl kapo zadnjič prejšnjega večera. Kapa in plašč sta bila na stolu. Iz tega je jasno razvidno, da je White še enkrat odšel na ulico zatem ko smo se poslovili od njega.
—	Sev»*da je bil zunaj — je odvrnil inšpektor, — in sicer kmalu
za vami.
• - < > je imel to kapo na sebi, kam je pa plašč izginil ?
—	Tega pa ne vemo. Vemo le, da je bil na cesti.
S tem je hila razprava o tej točki končama.
Z sprejemuiee smo m* podali na hodnik, kjer je visela White-ova obleka.	/
Plašča ni bilo med obleko. Tudi v spalnici nismo ničesar opazki, kar bi vbujalo našo pozornost. Soba je bila razkošno opremljena. Postelja je bila nedotaknjena. Dve okni sta gledali na dvorišče ter i»ta bili oddaljeni od tal kakih šest čevljev.
Vrata, vodeča v predsobo so bila tudi zaklenjena in znotraj zapahnjena. O plašču ni bilo nki duha ne sluh«.
Ker nismo ničesar posebnega odkrili, sem pustil uradnika sama ter se odpravil.
Bilo je že polenajatih, jaz pa nisem ee ničesar jedeL Lačen sicer nisem bil, toda nekaj mi je reklo, naj se dobro najem, da mi bo mogoče prenašati napore ostalega dne,
sem v bližnjo restavracijo zajtrkovat, nato sem se pa odpeljal v svojo pisarno.
štirje župani na zatožni klopi.
Morda nezaslišan slučaj se je zgodil v češkem Šamperku: štirje župani so sedeli na zatužni klopi zaradi notuhe, ki S3 jo dali pote-puštvu in beraštvu. A njih krivda je izvirala iz dobrosrčnost i in usmiljenosti!
Prišel je k županu v Bolivikovu mož. ki se je božjastno tresel bi »e komaj držal na nogah. Jeeljaje je povedal, da je invalid, ki ob neznatni renti ne more živeti. Slikal je svojo Ixxlo tako drastično in s solzami v očeh, da mu je dal župan legitimacijo, da sme po občini beračiti. Ko je berač obral vso občino, je odšol v Konmjatko, kjer je zopet poiskal župana, prejel zopet legitimacijo in odšel z novim denarnim uspehom. Nato je prišel v Rudo, posetil župana, prejel legitimacijo, j ;kal in berači! po občini ter odnesel dovolj darov. Končno je prijel v Olšane, kjer ga je župan sprejel z največjim sMučutjemi. mu dal legitimacijo in ga priporočil občinarjetn. Berač je žel obilo. Naslednjega dne je šel olšanski župan k tkrajnemu glavarju in izvedel, da je En gel -bert Eleffant čisto navaden klatež in sleparski berač iz navade. Orožniki so medtem Elefaaita že prijeli ter našli pri njem stari legitimacije za beračenje s podpisi županov. Ker je klatoštvo in l>e-račenje po Češkem prepovedano, so orožnik: ovadili župane zaradi potuhe, ki so jo dali Elefantu. Tako so sedeli preveč dobrosrčni župani na zatožni klopi, kajti tudi :ta Češkem je dobrota sirota. Zupani fo bili v hudih škripcih, a najhuje je bilo. da »o bili vsi štnrje no kfniedijant.skem beraču tako grdo varan L Klatež je namreč povsem zdrav, a zna božjastnike" imenitno posnemati. Končno jih je «*odnik oiprostil z rvstro grajo; Ele-fant pa pride v kratkem na zatožno klop. Zdaj tiči v zaporu. Sodna obravnava proti županom je prinesla eno korist: zdaj vedo vsi /.upani po Češkoslovaški, da morajo 1>eračoiije dosledno in brezobzirno zatreti in klateštvo radikalno iztrebiti. Občine morajo vsaka zase preskrbeti resničnim revežem primerni preži vež in obstoj: sim-.ilante in lenuhe pa je prisiliti z vsemi sredstvi, da delajo kn zaslužijo. Med vojno in po vojni se je navadilo <povs*>d preveč lenuhov živeti na javne stroške. Normalne razmere se vračajo "n ž nj'nvi tudi predvojno ostro n d« sledil o izvajanje zaJvouov.
enkrat pa bi bilo preveč riskant-no. —
Berlinski sovjetski zastopnik je na vse izjave odgovoril, da se glavni dijamantni zaklad sovjetske vlade nahaja še v Moskvi in tehta do 163 kg. Ta zaklad je lastnina ruske komunistične <>tranke in se nahaja pod ključem v Kremlju. Prodal se bo le v skraj
ROYAL MAIL
PMMaUana od Jusoaiovaneke via*«. Hitra, direktna aluZba. msd
New York - Ckerboarf - Hamburg
s norimi, velikimi, valičaatnlmi "O" paniki. Moderni e vaedosirib. — Ptafftatm odpluti*.
"OHIO", "OICA'% "OtDUNA", "OOITA"
V Evropo:	CENE	Is Evrope:
II ni	ii m
$130 ln več $103.60 Ham's H30. lnveC$103.S« 1125 in več S SO.00 Cberb'g $1». in več »100.00
........ »104-35 Zacreb.......... »106.00
Skoziakoz privatne kabine v tretjem razredu. VA2N0!N« issubUate tut t nakupom tiketoe za vabe sorodnike v Evropi. N jva kvota prične 1. .ui.
26 Broadway
New York City
_ _ 1. - • ft] V-	11-- •»"	aavodila vprateite *r> lokalnih siren tih sli »ri
nem slučaju. Ako bi pa i>oljseviki RQYAL HAIL STEAM PACKET COMPANY bili primorani zapustiti Rusijo, pride tudi za mednarodne juve-lirje popolno uničenje. Da to preprečijo. so se mednarodni draguljarji združili in proglasili popoln bojkot sovjetekih dragotin. Ako bo ti kaj izdalo, je seveda odprto vprašanje.
KDO ŽIVI DALJE ČASA, ABSTINENT ALI PIVEC?
jrgr
ca
Kretanje parnikov - Shipping News
POZOR, SLOVENCI!
Proda se tukaj v lepem kraju FARMA 40 ask rov, hiša in štala. okoli 20 akrov prosto štorov, akre zorano, drugo pašnik iti ? 'zd, dos^i drv za domačo porabo ;n za prodati, 6 milj od mesta Merrill, 2 milji do sirarne, dobre ceste. Cena $1000. Polovica takoj in polovica ostane na posestvu. ; Zopet druga 40 akrov .s poslopjem. 4 akre čisto. 2 zoranu^ drugo gozd z drvmi. Cena .4:1700. Poloviea ta-voj. druga lahko ost;«ie. In še več se proda v tej oko-
sploh ne pijejo alkoholnih pijač, ,.
onih, ki jih pijejo zmerno in onfhj Ja za razm' 1>ridelke In za P"*"*-ki prekomerno uživajo alkoholne! pijače. Komisija je prišla do naJ vetuvv za sosede. Pišite na: Leo stopnih velezanimivh rezultatov: j HoJ'm- R r>- lif,x "2. Merrill. ^V* Oni, ki ne pijejo alkoholnih pijač j živi jo povprečno 50 let. oni, ki so zmerni v uživanju alkoholnih pi-| jač, žive povprečno 60 let, pijan-1 ci pa povprečno 57 let. Sklepa si naredi lahko vsak sam: garancije! isti nitost navedenih trditev pa ne prevzamemo.
a. avgusta:	•	14. septembra
RouMiUon, Havre: Mauritania. Cher-' Muenchen. Bremen, bo ur g; Pittsburgh, Cherbourg. Bremen.
15. septembra
avgusta:	j Saxonia. cherbour*. Hamburg; Rooham-
Pres. Polk. Cherbourg: SeldUta. Bra- beau. Havre; President Koaeevelt, Cher-men; Conte Roeao. Genoa.	bourg, Bremen; Ohio. Clierbourg, Ham-
30 avausta:	t>urir; Homeric, Cherbourg; New Amater-
. ' _ .	dam, Boulogne; Conte Verdi. Genoa.
Kroonlnnd, Cherbourg.
18.	septembra
*®P	_ ^	Mauritania. Cherbourg; Suffren Havre;
Laffayette. Havre; George W«!.h|n*ton. Presidr-nt Fillmore. Cherbourg. Bremen; Cherbourg, Premen: Majestic. Cherbourg Reliance, Cherbourg. Hamburg. Volendam. Boulogne.
19.	septembra
4.	septembra	France. Havre; FrepHlent Monroe. Cher-
Berengaria. Cherbourg: Resolut* Cher- bourg, Lapland. Cherbourg.
bourg. Hamburg.	„
20.	septembra
5.	septembra	Hansa, Hamburg; Mongolia, Cherbourg;
President ^nrfield, Cherbourg; Beiges- Hamburg; Bremen, Bremen.
land. Cherbourg; York. Bremen.	121 septembra
America, Genoa.
Neki pariški list prinaša zanimive rezultate angleške anketline
1___. .. . . .	kot. unrera ii
komisije, ki se je bavila s tem, da , M f
določi povprečno starost onih. ki!;1^	"	^
sploh ne pijejo alkoholnih niiačJ [(l * a k rov. NajboJjsa zem-
Ija za razne pridelke in za pašnike. Prodajam, ker l»i rad več Sl<<-
UWOX1X JI EEfeLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnovejša iluatrorana izdaja Vsebuje 809 atrajd. BT Ovna i poštnino 93.—
•LOVENIO PUBUBHZHO 004 8S CorMandt ftnu
w»w Tork aij, m. r.
falBr
PREHLAD MEHURJA
MOŠKI! ZaUHIta mm Proti adainia
N»b»»it» «i najboljšo »tl'itn rR«PREv.BA ia MO^KE Velika tuba 3Sc. Kit (Vs) fl V« Ukana rji alt San-Y-Ki» Dept: B 92 Bee V man St.. New York
Pii i te za okrožnico.
Prav vsakdo—
kdor kaj iiče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo priznava, da imajo Čudovit uspeli —
mali oglasi
v "Glas Naroda".
(Dalje prihodnjič.)
Varšavska "Svoboda" poroča, da je sovjetska vlada letos pooblastila svojepa berlinskepra zastopnika prodati večjo količino njenih dijamantov. "Dragulji, ki so jih prinesli kurirji it. Moskve v posebnih zapečatenih usnjenih torbah so shranjeni v železni omari, katera je bila naročena nalašč za to uporabo. Ključavniee te železne omare so višek sedanje tehnike. V omari se nahaja 12 kg dijamnn-tov. Štirje veščaki so povabljeni. ■1a jih eenijo. V največja svetovna mesta v Pariz. Tendon. New-York in drugje kraje je sovjetski zastopnik v "Berlinu poslal svoje ajrente. da poiščejo kupee. Morajo jih pa pripeljati v Berlin, kjer ^e sklene kupčija. Nekateri dija-manti iz lastnine umorjene carske rodbine so svetovna redkost in bi se lahko prodali samo v Ameriki. Toda v Združene države je zelo težko uvažati dragulje. Radi tepra jih utihotaljajo boljševiki preko Kanade, kjer ni natančne obmejne preiskave. Na ta naein *e pošiljajo seveda le manjši dija-manti in biseri. Za prenos skrbijo posebne plačane žene. ki se vozilo v III. razredu, da ostanejo ne-opažene.
Mednarodni trgovei z zlat niso in juvelb-ji so zelo razburjeni vsled prodaje lako velike količine dijamantov. Strokovnjaki so mnenja, da se lahko prodajo vsi ti dragulji le v .teku desetletij. Evropa je obubožala po vojni in konzumira malo draguljev. Amerika pa zahteva od uvoženega bla-ua silno-t4w>ko earino, katera presega 60-odstotno vredno!* draguljev. Vtihotapiti vse dragulje na-
ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV
po znižani ceni.
Kako sem se jaz likaL Spisal Jakob Alešovec.
Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo.
1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, |L60
Ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, i™« 263 strani,
Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela.
Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljudstv* resnično tako, kakršno je.	•
Knjiga vsebuje 157 strani,	f j§
Juan Miseria. Spisal P. L, Coloma.
Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest.
Vsebuje 170 strani, Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec.
' Povest Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-aestafljen. Vsebuje 239 strani,	.65
Darovana. Spisal Alojzij Dostal.
Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med krščanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 14& strani,	.45
Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela.
Kmečka povest, ki posega do dna y življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po
živo in resnično slikanih domačih značajih. _
Vsebuje 231 strani,	55
Znamenje štirih. Spisal Conan Doyle.
Kriminalni roman. Po vsem svetu znana povest, ki opisuje premetenost tajnega policista
Sherlock Holmesa ter njegova bistroumna pota, kako je prišel na sled skrivnostnim zločinom. Vsebuje 144 strani	.50
Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudakega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani,	.45
Zadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa.
Zgodovinska povest. Slavni pisatelj opisuje, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na cela jim kmečki kralj Matija Gubec, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili soper prevzetne grascake in junaško umirali mueeniške smrti.
Vsebnje 378 strani,	' .75
POŠTNINA PROSTA
"GLAS NARODA"
82 CorUandt St* New York
6. septembra
Albert Ballin. Hamburg; Manchuria. 22- »eptembra Cherbourg. Hamburg.	President Harding. Ch-rbourg. Bremen
8. septembra
| Orbita. Cherbourg. Hamburg: Majestic. t	■ tt	_ „	I Cherbourg; Veendam, Boulogne.
i-a bavole. Havre; Orduna. Cherbourg.
Hamburg: Olympic. Cherbourg: Ryndim. EJoulogne; Marta Washington, Tr»t.
11.septembra
Aquitania. Cherbourg. Bremen: America. Cherbourg; Canopic. CherbourJt Hremen; Colombo, Genoa.
12.	septembra
Tyrrhinia., Cherbourg. Hamburg; Pari* Havre: Sierra Ven tana. Bremen; President Adams, Cherbourg; Zeeland. Cherbourg.
13.	septembra
Thuringia. Hamburg; Finland. Cherbourg. Hamburg.
25.	septembra
Berengaria Cherbourg.
26.	septembra
Laconia. Cherbourg. Hamburg: Pres. Van Buren. Cherbourg Ft. Paul, Cher, bourg: Giulio Ctsare. uinoa.
27.	septembra
Mlnnekahda. Cherbourg. Hamburg.
29. septembra
Albania. Cherbourg: Laffayette. Ham Olympic. Cherlvourg; Rotterdam. Boulogne; Columbus. Bremen.
2. oktobra	i
Pittsburgh. Cherbourg. Bremen.
[DSUWCHUNp
^ Naravnost v Jn^oaJa^j^ V
Edino direktno apomladno odpiutj«
OtvtTitrena \ožms znane« s MARTHA WASH. — 8. sept.; 10. nov. PRES. WILSON — 11. okt.; 30. nov
BELVEDERE ............ 31. oktobra
v Dubrovnik ali Trst. Železr iia v notrmnjuit zmerna. Nobenih vi. »«*»v VtiraA%jte pri bližnjem agentu ali p-i PHELPS BROS. A. CO.. 2 West St.. N. Y.
V'
Najden utopljenec.
Pri P«-dpet-i ji* v I.jul>ljanici • itriill pfiisestnikov sin France Ja-pelj iz Vn an jih Gorle. katerega > » nirtveira pnte«rnili iz v<»*le.
TZPLAČILA v AMERIŠKIH DOURJIH.
V	Jugoslaviji —
«e more Izplavati dolarje le potnikom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega potnega lista in ne reč kot protivrednost od 3.000. — frankov, to je približno $200— za enega potnika.
V el jčaju, da naslovljenec za izplačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali 9am pa na novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih.
Nadalje se nam zdi umestno pripomniti. da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke t Jugoslavijo.
Splofino mnenje vlada, da se čeki. ki se glaRe na dolarje, tudi t dolarjih izplačajo, kar pa ni res, ker, kot že zgoraj omenjeno, je v J ugo-
sla vi jI od vlade pod kaznijo prepovedano izplačevati dolarje.
Tuill pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovino. Ti pa nikakor niso ptipiavm za ljudi na
de4ell. ker so banke oddaljene In Izplačajo take čeke v dinarjih Bele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da ao jim bUl odobrenL
Onim, k! stanujejo na deželi in ne
potujejo v Ameriko, je najbolje ponujati denar navadnim potem v dinarjih. kateri se jim izplačajo na
zadnji poŠti brez neprllik.
Tudi za nabavo potnega Usta ;— (posa) je na jpripravueje poslati dinarje. Dokler nmreč potni list nI potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Ftroške za razne listine in potni list se pa lahko plača tudi z dlnarJL
V	Italiji in zasedenem
ozemlju —
so veljavne povsem drugačne odredbi ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če je
pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje.
Vsled naraščajočih stroškov smo se morali odločiti prevredlti pristojbino za dolarska Izplačila kakor
sledi: Za izplačila do $25. računamo po 75 centov; od f25. naprej po 3%. to Je po 3 centa od vsakega dolarja.
Na nakaznlfl naj b« tUm «• (ene; Izplačati v dolarjih.
Ta pristojbina Je veljavna m dolarska Izplačila v Jugoslaviji in
Italiji
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortland! St, New York City
^......
iirfjli'''
UNITED AMERICAN LINES
JOINT SERVICE. WITH
HAMBURG AMERICAN LINE
Najkrajša pot v vse dele
JUGOSLAVIJE
Odplutja vsak tod#>n s po-ni'la R6- North River. «>b vzr.oiju 45. ulice. New York z na&imi ruzkodnimi parniki "•Resolute", "Reliance"*, "Albert Baltin" "Deutachand" parniki s 1. 2. In 3. razredom
in znani parniki "Mount Clay". Mount Car. roll". Mount Clinton", "Hansa", "Thuringia'' in "Westphalia".
s kabinami in 3- razredom.
T'sppSna. uljudna služba. .zl>orna kuhinja, prijetni in privlalnl prostori. PARNIK MOUNT CLAY 30 avqusti oo opoldne.
United American Line
39 Broadway, New York.N. Y
All katerikoli pooblaščeni
krajevni zastopnik.
POTOVALNI ZASTOPNIKI,
kat»*ri po<>!»lašoe"iii nalnrati r»a-; tWiilim /h	Xaroda
Jc:eph Čeme, Anton Simčič in Joseph Smalzel.
l"pra\mištvo.
Kako se potuje v
stari kraj in nazaj
v Ameriko.
VE LIKU valnoatl aa potnika M
da Je natanko poučen o potnih listih, prtljagi Id druglb stvareh, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne lskuSnje nam je mogoče o t se m tem dati točna pojasnila.
Priporočamo vedno tudi samo najboljše parnlke. ki imajo kabin« v IIL rureds.
Ako ste se namenili potovati v stari kraj. nam pUit« kar ao to v VaAo korist.
Tudi oni. k! km nlao am »ritki drtav.
Ijanl, smejo potovati v atari kraj
na obisk in |lm J« dovoljeno vrn'tl
aa. Na isljo dajemo vsakemu to«
zadevna pojasni a.
Edw teli dobiti eorodnike »U
znance Lz starec» kraja, naj nam pile m navodila, kajti itevllo priseljencev Je opaejeno.
Za potne stroCke lsplaCaje po na-fcm naročilu Jadranska banka tudi
v dolarjih.
Frank Sakser State Banki
n Certlandt Street New York
Glavno uatopatvo Jadranska banka.
DR. LORENZ
642 Penn Ave., PITTSBUBGH, PA.
■DINI ILOVINiM tOVOKIČI ZDRAVNIK leicMALitr mIkin eettzNi. Mela eleeka Js rtrsvijsnjs skutnlK In kronlialll kil—ni.
MS Si le* ter Imaip akušnje v vseh bo I sani h stovanaka. sata vso morem pepolnems razumeti ta ssaaaell Sa vaa ozdravim In vrnem moC In zdravja. Skael n 1st sem SrlSebll so soba b akuinje pri aadravljsnju motkih MoaL Zato ae marata pepsHiems zanesti na Mnt, moja skrb pa je. ša mm. Me eSlaiaJte. ampek pridite CUnpreJe.
Jss saSrsvtai ssetrupljSM kri, maauijs In lias ps teleeu. belesnl « aH«, padanje lae. bslsllna v heoteH. stare rane; oelabeloet. ttvtns ln beieml v jMleSIcebi tetrah, tslodcuj rmsnlco revmatlzem; katar; Mats III«
it T Iianiiljn: ar s ga ta petek Od S. SopoMae So B. v torek. Setrtek ba^eobota jd^t dopoldne Ae I. avaSeri v