Za poduk in kratek čas. Afganistau. Grabljivi Angleži so v Aziji v boj zapleteni; 22. nov. so jihovi vojaki iz Indije v 3 kardelih vdrli v deželo Afganistan, kder zapoveduje mobamedanski vladar: Šir-Ali. Da bodo čestiti bralci ,,Slov. Gosp." poro6ila časnikov v tej zadevi leži razumevali, jim bocemo razmere v srednji Aziji nekoliko pojasniti. Eot najbogatejaa dežela na celem svetu uže od nekdaj slovi izhodnja Indija, ki je pa ravno zarad tega od mnogih roparskih narodov napadena, izropana in tujim strahonjem podvržena. L. 1640. so združeni angleški trgovci od Indijancev kupili 4 vesnice, kder je sedaj veliko mesto Ealkuta, ter so v kratkem močno obogateli, vedno več zemlje pridobivali, vojakov prostovoljcev nabirali in naposled, zvito porabivai razprtije indijskib knezov in podpirani od angleške vlade, pograbili celo Iudijo. L. 1858. bila je družba trgovcev razpuščena in vsa dežela angleškej državi izročena; 1. 1876. se je pa angleaka kraljica dala oklicati za cesarico Indijako. Novo angleško cešarstvo je res velikansko; meri okoli 60.000 Dmilj, na katerih prebiva 200 milijonov Ijudi. Neizmerno bogastvo pridobivajo Angleži iz Indije, vsa kup6ija je v njihovih rokah. Ali to še nije dosti pohlepnim Angležem. Uže grabijo dalje proti izbodu v Birmansko, proti zapadu v Beludžistan, protiseveruzapadu pa sedaj v Afganistan. To je deloma planinska dežela med Indijo, Perzijo in — Rusijo, kajti čvrsti Rusi so zadnja leta prodrli globoko v srednjo Azijo, vzeli Hivo, Taškent, Kokand, Sa- markand, Bubavo, Balb, in se tako mejam angleske Indije približali do 120 milj. Angleži so se tega neizmerno ustrašili. Bojijo se namreč, da jim nebi Ruai 7 Indiji po^rnoli podpore, kateio dajejo Turkom 7 E^ropi augleški sebičniki. Prazen strah to nije. Kajti Iudijanci le posiljeui trpijo angleški jarem in nije nemogoče, da se zopet 7zdignejo, kakor 1. 1858, ako izvedo, da jih utegne kaka 7elika drža^a podpirati, kakoraua je Rusija. Angleži skušajo torej temu uže daleč naprej 7 okom priti in prelaze iz Rusije 7 Indijo skoz Afganistan 7 87ojo oblast dobiti, bodi iz dobra, bodi iz huda. Afganistanaka dežela meri 12.000 Dmilj in ateje kakih 10 milijonov ljudi. Izbodnji in severni del je gorat; nabajajo se ondi planine po 12.000 čre7ijev 7iaoke, južna stran proti Beludžistanu je tudi 7endar ne tako močno gorata; proti zapadu pa je bolj ra^na, ob znožju planin in bribo7 rodo7itna, poteni pa polagoma prebaja 7 7eliko pušča70, ki sega globoko 7 Peizijo. Vsled tega je podnebje različno, 7 planja^ab je neizrečeno toplo, kakor sploh po deželab blizu ravuika, 7 planinah je ra^no tako, kakor deloma na Italijanakem. Zimaje ondi 7 planja^ah sam dež, 7 planinah pa zapade debelo snega meseca decembra, in tedaj potegne 7Čaaib tudi strabo^it miaz. Afgani so Perzijanom sorodni in 7ečjidel vsi mohamedanske 7ere; sploh pa lepi, krepki, s^obodoljubni in pogumni ljudje, pra^o plemstvo med raznimi narodi srednje Azije. Veliko stotin let so ondi naseljeni in so do sedaj 7selej srečno obrauili s^obodo in neod^isnost 87oje dežele, čera^no so bili od Perzijano7 pa tudi uže od Angleže^ 7 sedanjem stoletju napadeni. Sedanji pogla^ar jim je Šir-Ali, ki je 1. 1863. po smrti svojega očeta Dost-Mohameda 7ladarst7o pre^zel. Stoluje 7 meata Kabul, včasib tudi 7 Kandabaru ali pa 7 Heratu. Kandabar je veliko mesto ob beludžistanaki, Heiat pa ob perzijski meji. No, in ra7no ta tri mesta so, po katerib se Angležem sline cedijo. Enkrat so uže po njih trdno hlastnili, a pri tej reči si tako zobe skrhali, da so do letos dosti imeli. Bilo je namreč leta 1838, ko so Augleži boj napo^edali Afganom. Od 2 strani so 1. 1839. plauoli nad uboge planinčanje, od juga skoz Bolausko sotesko 7 Ketab in Kandabar, in od izboda skoz Kiber sotesko 7 Kabul. Napad je bil silen. Afgaui so bili povsod premagani in Angleži so Doat-Mabomeda vlo^ili in se 7 meatih: Ketab, Kandabar in Kabul ugnjezdili. Oficirji in mnogi 7ojaki so k sebi 7zeli 87oje žene in otroke. Toda angleako gospodstvo je uže 2. no7. 1811 nagloma dobilo strašen konec. Akbar, sin ulovljenega Dsst-Mahomeda, je natiboma osno^al pogubuo zaroto zoper Angleže. V noči od 2. do 3. no7. 1841 ao zaiotniki 7sako angleako st^ar ubili, do katere 80 )e priti mogli. V groznem 7remenu se je 26.000 ae živih Angleže7, 7pjako7, žensk in otrok, iz Kabula spustilo na pobeg 7 Indijo in sicer skoz Kurd-Kabul soteake, ki so nekoliko bolj proti jugu od Kiber soteske. Blizu 2 mesenca so bežali; kajti 12. januarja 1842 bilo je ubitib zadnjib 12 mož. Od 26.000 ljudi bil je le eden reaen, 7iačnik dr. Brydon. Ta je arečno odbežal 7 Indijo, vsi drugi so morali smrt stoiiti. Angleži so potem sicer 7eč 7ojake poalali 7 Afganistan, ali ta je imela samo nalog, zaostale Angleže pobrati, iu je deželo po barbarskem puatoaenju zapustila. Augleži so imeli dosti do letoa. Sedaj pa zopet marairajo 7 Afganistan, to pa 7 3 kardelih pod po7eljništ7om generala Brown a. Kardelo gm. Bidulfa prodira iz Ketaha 7 Eandabar z 11.500 7ojaki, med temi je pa samo 3000 e^ropskih, drugi so Indijanci. Kanone mu 7lačijo elefanti in bivoli, katerih je 300, kanono7 pa 40. Zima je precej občutlji^a in je pri 7aakem regimentu po 100 mož bolenih. Angleški regimenti štejejo po 1000 mož. Drugo kardelo pod gm. Robrtom napreduje skoz Kurum-sotesko proti Kabulu z 5700 7ojaki, med temi je 2000 e^ropakib. Tretje kardelo pod gm. Ross-em šteje 16.000 mož, med teoii 7500 e^ropskih in boče skoz Kiberaotesko 7 Kabul. Važna je pa ta 7ojska za celi S7et, ker je mogoče, da trčijo Angleži tukaj na — Ruae! Smešničar 48. Nemšk profeaor, dolgobiadast mustafac, pride pred 7es, kder staiega kmeta sreča. ,,Oče, po^ejte mi, ali nije bil na bribu tukaj na desni nekdaj grad?1' Kmet: bil je res nekdaj ondi grad. Profesor: ,,kaj pa pripo^edujejo ljudje o njem?" Kmet: oj, strašue reči, nije ae dolgo tega, ko sta 2 goapoda iz mesta tje gori ala pa nju nije bilo semkaj 7eč nazaj! Profesor prestraaen : ,,za Boga, kaj se jima je zgodilo, zakaj nista prišla 7eč nazaj?" No, odgo^ori kmet na smeb se držeč, ker sta po uni strani doli šla!"