279 številk«.
Ljibljaia, f sredo 6. decembra 1905.
IIX?ni. leto.
*fšuaja vsa.* *A£ zvečer, šainiil oaaalj* ia praosfra, l*r ralja po poali »raj*m&u m avatro-ograka aazaie t* m lata ta K, aa pml lata tt K, sa SatH lata C K SO a, m* aa a«m a K SO k.   Za Ljubljano a a#&iU*njaik na d»» u I 34 S,  sa aal lata 12 K, sa Satrt laU f S, sa aa mmm S K. K d« hadl asa panj, plača aa       lata t* K, aa >al lata 11 K, aa Satrt lata 6 K 60 h, aa aa 1 K 90 h. — Za tuja daiaia tolik« vaS, kolikor *i»»ra poltnma.
£a -Ar^ika kras litsdabne vaaliljatva naraenina aa »a asira. — Za oznanila aa placajs      »atareatapna aatlt-vrita aa is a, 6a aa st aznaaila tlaka enkrat, pa 10 h, Sa ■« dvakrat, ia pa 8 k, sa aa tlaka trikrat ali  vaSkrat. — Dapb 4« Savni* frsnkavatt — 8skapis:, it a« vracajn, — Uradnlitvo ta lipravnlilvo {• v Knaflavlh aiiaak 8t. b, ta trtaat araaaištv« v 1. aadatrapja, apraToištva pa v pritličja. — UpravnUtra naj aa MagoraUj« pošiljati naročnin«, latAsasasi •
•aaanila, U i. aaaaintotratrvn« stvari,
Posamezne Številke po 10 h. »Narodna tisKarua" telefon St. 85
„slovenski Narod" telefon St, 34.
Po deželnozborskem zasedanju.
m
Razprava deželnega zbora niso napr*viie na pristaše narodno r.spr. stranke posebno dobrega vtiska.
Zdfclo se je, kakor da bi so bilo dcseglu med narodno naprednimi po-slanai in klerikaloi neko sporazum ljenje, katerega vtiska se ni mogel nihče ubraniti, ki ie količkaj pazno sledil razpravam v deželni zbornici.
Kdor količkaj pozna sedanje razpoloženje pretežne vt^jne pristašev Esše stranke, v? dobro, da bo le-ti cdlcčno pro'i vsakemu sporazumu s klerikalc, ker bi tak korak prav nič ne koristil narodno-ncpredni stranki, pač pa bi bil v priseg klerikalcem, ki bi se sporazuma, kakor nsa uči že skušnje, ne držsii ln si vrbu tega de pridobili v svojem delovanju med ljudstvom, ki rodi še sedaj, ko je pod neprestanim nadzorstvom naše strsnke, toliko slabega in pogubf:vgs sadu. popolno akcijsko svobodo.
Po mnenju in po prepričanju pretežne večine v narodno-napredni stranki je vsako sperazsm^jenje s klerikaloi nemegeče in isključeno. S tem »evvda ni rečeno, da bi ne bila mogoča v gotovih stvareh, zlasti v Earcdnih z&devah paralelna akcija od B;uč&j& do slučaja.
Za vzporedne akcije v raznih ^ainib, zlasti nacionalnih vprašanjih je narodno napredna ctranka Vselej
! naSli opore pri svoji stranki, bi se iz tt-g"s brez dvoma rodile pognbonoane posiedice, ki bi lahko povzročile popoln razdor med volilei in med vodstvom stranke.
Prepričani smo sicer, da ni pri zavrženem delelnozborskem zaseda* nju vezal naših poslancev nobeden dogovor s klerikalci, ne moremo se pa ubraniti uverenja, da nastop na-rodno-napredne stranke v deželnem zboru ni bil srečen.
Naši poslanci so nastopali napram klerikalcem preveč z glags-ru-kavioami in jim delali komplimente, kakršnih ni malo ne zaslutijo. Nazivanje »Katoliško-narodna stranka« mesto klerikalna, je bilo preostenta-tivno in apostrctlranje »Čestiti načelnik katoliško-narodne stranke«, je bilo predebelo laskanje človeku, ki si je z žlindro gadno umatai svoje roke.
Takšno komplimentiranje in laskanje ni rooglb nikomur agajati in ni bilo na mestu in to tembolj, ker klerikalci niti najmanje niso prikrivali, da slejkoprej vztrajajo na svojih bojnih pozicijah.
Na naši strani se je pa postopalo take, kakor da bi bilo že zđavn* pokopano bojno kopje, kakor da bi bil med stranicama ponehal boj in bi med njima vladalo najlepše BCglssio. Pri razpravi o zapisniku je bil
Javno bi bilo treba rszkriti to
klerikalno narodnjafitvo, ki nima drugega smotra in namena, kakor izti sniti nzrodno-napr&dno stranko iz njene dosedanje poz cije v deželnem zboru in ji Uko iztrgati vso moč in vpliv iz rok.
To se ni zgodilo in to je bila velika taktična napaka!
Državni zbor.
Na D u naju, 5. dte.
Po.il. C h oo je predlagal reorganizacijo davčnih uradov in ureditev službenih razmer za davčne uradnike. — Posl. P i t a c c o j irierpeliral zaradi zpradbe nove justične palače v Trstu. — Pesi. Lenassi je zahtevaj, naj se državnim uradnikom vštejejo v penzijsko dobo tudi leta službovanja kot diurnistov. — Posl. vit. Vuk ovi ć je interpelira!, naj se naznani sklep zadnje ministrske kon-ferenee gleda direktne žalizsiSke zveze z Dalmacijo.
Potem se je nedaljevala debata o izjavi ministrskega predsednika. — Pesi. Menger je izjavil, da se mera najprej rešiti narodnostno vp^sšanjt* Obenem i s volilno reformo se mora določiti narodnostno pravo. Ako se ne posreči, narodnostni* nasprotja spra-
Posl. grof Sttirgkh je podal v ; parlamenta   K os auth, Lakaos,
imenu   svoje  stranke   daljšo   izjavo ? grof Appocyi in  grof An Jrsssj
zoper     nameravano     volilno j dolgo posvetovanje.   Spoznali so, da
reformo ter očital vladi nedcsled- j je položaj postal kritičen, da je treba
nost, čed, da je še v jeseni baron ! napraviti konec čakanju.
G aut eeh bil proti splošni volilni ? Koalicija.
pravici, sedaj pa se je vlada posta- j       v>„ a - ^ u «
. .      »           .t                     i        Budapešta, o decembra. Vo-vila na čelo takemu gibanju. | , jk__a *
' cilni odbor združene opoz:e»;e se je
Pesi. Zazvorka je izjavil, da so tuđi Češki agrarci sprejeli v svoj program splošno volilno pravico, ki jo zahtevajo za vsakega državljana brez ozira na davke.
Posl. pl Pldček se ja izrekel za splošno volilno pra
zbral danes k sc?ji, da določi svoje
stališče glede splošne volilne pravice
in o taktičnem vedenju v prvi seji
državnega zSora 19. t. m.  Da konČ-
j nih sklepov pffid« šeia v |tttMa$J seji.
i — Baron Fejervarj je naroČil, da icot toda cd.    mu Tg9 8klepe koahc|je ukQ. telefQ-
ločno Be mora zavarovati proti temu,    niAnn ^__... -
,   r.  . , . .        I mono   ali   brzojavno sporoče
da bi vlada b pomočjo te ideje za-
na
viti v zakonite  obliko in preprečiti pravi moment, da bi se klerikalcem j pravo   močnejšega   na   tem polju,
odkrito povedala v brk resnica.
Povedati bi se jim maralo: Na« pripravljena, da bi pa podala kleri- j rodno-napredna stranka, ki sloni na kalcem reko v trajno s pora z um ljenje, l narodnem principu, bo, kakor se s»mo
z drugimi besedami povedalo, da bi med občnaa strankama prišlo do sloge,
ob sebi umeje, glasovala za eamo-slovenski  zapisnik, nagfaš.^  pa, da
ki jo razns jokavi psevdepohtiki žele : prav dobro pozna karte, katerih se
in pričakujejo, o tem nii mere biti govora, to je dccela izključeno!
In denimo,  da bi naši poslanci
poslužujejo klerikalci, in da sprevidi njihovo dvoumno in hinavsko igrc» Klerikalcem bi so mer^io zebr.' na svojo roko sklenili sporszumljenje j siti v obraz.: Poanamo vas dobro, vas s klerikalci. j hinavce, v&rzi se ne gre za etvar, vam
V ten slučaju smo prepričani, j je ležeče samo na tem, da bi m I da bi vclilci določenih punktacij ne j narodno napredne poslanca in med odobrili in da bi se jih tudi ne dr- j veleposestnike rabili klin razdora,
žali. A*o b* poslaroi vztrajali pri j razbili dogovor glede gledališča io j ministrskemu predsedniku globok svojen. sklepu g!?č- s nerazumljeni« i na ta način izolirati narodno-napredno poklon Ur poleroizoval z govorniki s klerikalci, d»  hi torej   oolilai ne I stranko v deželnem zboru. I gosposka zbornice.
tudi volilna reforma ne bo imela za državo in prebivalstvo tis^h koristi, ki se jih pričakuje.
Posl. Herzmansky je rekel, da socialni demokratje ne tvorijo sami avstrijskega prebivalstva in da tuni krovtski sten reklamira svoje nravice. Kretski stan ne zahteva splošne volilne pravice, ker pri sedanjih obupnih političnih in socialnih razmerah si ne obeta od splošne volilne pravice nobenih koristi.
Po?!.  Daszvnski  je napravil
Dunaj.
štrajk crkosiavcev.
Buda peš ta, 5 deoerrbr«. Blizu 1000 delavotv je na sbodu sklenilo, da bodo pričeti bojkot nadaljevali ter ga opustili le teJaj, ako dobe jamstvo, da časopisi ne bodo napadali soc. demokratične stranke in njenih poštenih prizadevanj za splošno volilno pravico Ako pa tega jamstva ne dobe kmala, raztegnejo štrajk n* vse časopise. — Najbrže 89 jutri začne spiošni šttajk Srkostivoev in tiskarjev Kakih 200 sluS&teljev tehnike se je ponudilo Opozlcljcnalnlm itom, dla jim sta vi j'j »n t skajo liste, ako odpovedo stavci dt-l\
Koalicija je izdala z ozirom na na Ogrskem opsziti količkaj ugoden J štrajk na narod manifeat. v katerem preobrat, bo pozvala vlada takoj po- se zelo ostro napadata Pajtrvtf j Blansko zbornico, da izvoli delegacije. — Nemške strank«? so na stališču,
postavila upravičene Češke zahteve, j Nato se je razprava prekinila. Jutri bo zopet seja.
Parlamentarni položaj.
Dunaj, 5 decembra. Proračunski < đ s e k je sklican za jutri zvečer k seji; na dnevnem redu ima proračunski provizorij in zakonski načrt o zvišanju duhovskih plač.
B*rcn G auta oh je imel zadnje dni posvetovanja z voditelji večjih strank. Danes je imel tako posvetovanje s parlamentarno komisijo mla-
dočeškega kluba. Razen o proračunskem provizoriju se je razpravljalo pri tem tudi o volitvah v delegacije. Kakor hitro bo namreč j
da volitve v delegacije v Avstriji toliko časa niso dopustne, dokler niso tudi na Odrskem take volitve isve-dene alt vsaj zagotovljene.
Kriza na Ogrskem.
Kaj   me   zgodi   z državnim zborom ?
Budapešta, 5. decembra. Baron F ej er var y je odpotoval z ministroma V 6' r o s e m nFeilitzschem na Dunaj. ta »eden se mora namreč odločiti, ali se državni zbor razpusti ali odgodi.  — I*lo-
in Kristoffv češ, d» sta nalašč provzročil vs~ sedanje zmešnjave
Konflikt s Turčijo.
Demonstracija broda j«.
Uarigrad, 5. d^cecnbra. Poslaniki velesil so imeli zopet koninonoo ter se je doseglo popolno sp^raium-ijenje. Položaj je zelo resen. Poslaniki eo zahtevah cd velesil izdatno pomnoŽitev demonstracijskega brodovja. Otok Lom-nos je že zased, n. Ztseaeta pa s» še otoka Imbros io Ton e d o s ter oelo nekatera točke turškega ocsmlja v
ČHsno so  imeli  voditelji   ogrskega i Evropi sploh
Slovensko - nemška meja na Štajerskem.
Kulturno zgodovinski in narodopisni doneski. Nabral A. B.
(Daije)
Južno Apač ležeče vaai Plitvica, PlitviŠki vrh in Lomu noše spadajo v slovensko župnijo Sv. Peter pri Radgoni. Pred 40. leti so veljale te tri vasi za izključno Bloveoske, dandanes pa je že precej Nemcev. V Lomanošah (Dentsch (?) Radersdorf) so našteli leta 1880. 171 Slovencev poleg 51 Nemcev, leta 1900. pa 33 Slovencev poleg 205 Nemcev i v Plitvici leta 1880. 357 Slovencev poleg 314 Nemcev; v Plitvi-škem vrhu leta 1880. 170 Slovencev poleg 19 Nemcev, leta 1900. pa 173 Slovencev poleg 9 Nemcev. Ljudsko štetje seveda ni merodajno, ker vsi prebivalci v teh vaseh, kakor v šent-petrski župniji sploh, govore slovensko.
Mesto Radgona je razen služabnikov Že  večinoma ponemčeno. Leta
1880. so našteli še 112 Slovencev poleg 2156 Nemcev, leta 1900. pa že samo 97 Slovencev in 1662 Nemcev. Več Slovencev je še v predmestja I Grez, ki pa spada v šentpetrsko župnijo. Slovenci imajo še v me3tu svojo cerkev (Marijino), kjer so slovenske pridige zaradi slovenskih vasi v Prek-j murju. Duhovniki so Slovenci, šola je popolnoma nemška. Tudi pri uradih navadno nimajo slovenskega uradnika.
Ime mesta je po slovenskem imenu Radigoj, kakor razlaga sam Nemec Zahn v svoji knjigi „Alteste Burgen in Steiermark." Prvotno se je baje mesto imenovalo Radigojina. Dr. Bernbardi izkazuje Radgono še med slovenskimi naselbinami. Tudi dandanes bi tujec ob nedeljah in praznikih ne verjel, da je v nemškem mestu, ker vse govori slovensko.
Zanimivih za folklorista in jezikoslovca je pet slovenskih vasi v Prek-murju, t. j. med mestom Radgono in ogrsko mejo na levem bregu Mure. Mejo proti Ogrski tvori potok Kučenica (Kušernica). Te zanimive vasi (domačini pravijo vasnice) so: Potr na (Laafeld),  Žetinci  (Sicheldorf), Dć
dojnei (Dedenitz) Zćnkovci (Zel-ting) in Gorica (Wiudisch-Gorizen). Te vasi so si obranile nepokvarjen slovenski značaj, svoje posebne šege in navade ter svoje narečje. In sicer se v prvih dveh vaseh ljudsko narečje bistveno razločuje od narečja v poslednjih treh vaseh. Škoda, da se še ni dobil slovenski folklorist, ki bi nam zbral vse posebnosti teh prekmurskih Slovencev, preden izgube tudi te vasi svoje pristno narodno obiiežje. Preblizu so namreč radgonski nemški agitatorji, da ne bi sčasoma tudi teh naših ljudi zavedli. Ia pri tem so ti Slovenci od ostalih Slovencev tako osamljeni, da vemo tako malo o njih, kakor o ogrskih ali benečanskih Slovencih. Podrejeni so nemški škofiji in nemški politični oblasti, zato pa je res pravi Čudež, da so se mogli še tako dolgo obraniti, Pri njih ne velja Šumanova hipoteza, da „ob ravenah je Slovenstvo najdalje nazaj potisneno, n a gorah se najdalje drži.u
Po ljudskem štetju leta 1880. je bilo vPotrni 211 Slovencev in 39 Nemcev (ker se je že začelo radgonsko predmestje semkaj raztezati), v Žetin-
ci h 166 Slovencev, 0 Nemcev, v De-dojnei h 122 Slovencev, 0 Nemcev, v Zenkovcih 120 Slovencev, 3 Nemci in v Goriei 155 Slovencev in 50 Nemcev. Leta 1900. pa so našteli v Potr ni 179 Slovencev in 97 Nemcev, v Žetincih 153 Slovencev, 0 Nemcev, v Dedojncih 113 Slovencev in 5 Nemcev, v Zenkovcih 129 Slovencev in 0 Nemcev in v Gorici 122 Slovencev in 54 Nemcev. V resnici pa v vseh petih vaseh ni pravega Nemca. Ljudstvo je večinoma zavedno ter mnogo čita. Družba sv. Mohorja ima v Radgoni 82 članov, ki so skoraj vsi v teh vaseh. Naletel sem na paši na mladino, ki je imela Mohorjeve knjige v roki. Žal, da sem našel tudi 121etnega fanta in 1-4 let no deklico, ki sta Čitala vsak svoj snopič nemškega roparskega romana, kakršne prodaja radgonski knjigovez za par krajcarjev. To je sad nemškega šolanja. Vseh pet vasi je namreč všolanih v Čisto nemško šolo v Radgoni. Tu bi pač bilo sveto delo, ako bi se pomoglo vasem ustauoviti Bkupno slovensko šolo. Saj bi vašČani gotovo radevolje prevzeli del bremena po svojih močeh. O narodni zavednosti
teh prekmurskih Slovencev pač priča najbolje to, da si sami skrbe za slovenski pouk doma. V vsaki vasi imajo svojo „učiteljice", t. j. dobro izšolano kmečko dekle, ki poučuje ob nedeljah, posebno v zimskem Času, slovensko mladino slovensko Čitati in pisati. Uspehi so prav povoljni, ker ga skoraj ni vašČana, ki bi ne znal z razumevanjem čitati slovenske knjige, dasi se v šoli niso učili besedice slovenske. Mnogo zaslug pri tem imajo tudi slovenski kaplani v Radgoni, ki hodijo vsako nedeljo popoldne poučevat v te vasi slovenski krščanski nauk.
Neka posebnost teh vasi je tudi, da izšolajo toliko duhovnikov, kakor menda nobena druga pokrajina na Slovenskem. So hiše, ki imajo po dva, da, celo po tri duhovnike (Rozman), tako da bi lahko samo te vasi preskrbovale graško skotijo s potrebnimi slovenskimi duhovniki. Žal, da jih najdemo več med trdimi Nemci kot ob jezikovni meji.
Neodpustna slovenska malomarnost bi bila, ako bi prepustili zavedne Prek-murce njihovi usodi, kakor se je to godilo dosedaj. Da^e prih.)
Turčija se vda«
Carigrad, 5. decembra. Danes ■večer je prejel baron C a lio e od turške vlade noto, da sprejme finančno komisijo, toda stavi rasne pogoje, ki pa se najbrže končno premagajo.
Dogodki na Ruskem.
Vojaški punt v Sebastopolju in drugod.
Odesa, 5. decembra. Vodja upornih vojakov, poročnik Sohmidt, je ie ustreljen. — Na povelje nekega generala je Akkerntanov polk streljal na mornarje v morje; tako) so začeli topniČarji streljati na polk.
V R i g i se je spuntal takosvani bataljon podčastnikov. Zahtevali so, da se vojakov ne sme rabiti za policijske namene, da se gnbernatorju odviame pravica, raspolagati z vojaštvom, zvišanje plač, naredniki se naj volijo itd. Puntarjem sta se pridružila dva polka.
Štrajki.
Petrograd, 5. decembra. Na Finskem je zopet izbruhnil štrajk. V Petrogradu se štrajk brzojavnih uradnikov nadaljuje ter se neprestano dc gajajo krvavi spopadi med štrajkuiočimi in takimi, ki bi radi služili. Za brzojavke vojnemu mini-strstvu so uvedli vožnjo z avtomobili.
Ločitev cerkve od države na Francoskem.
Pariz, 5. decembra. Sanat je odobril vse paragrafe tozadevnega zakonskega načrta, kakor ga je sprejela zbornica. S tem je ločitev cerkve od države dognana zadeva.
Pruski prestolni govor.
Beroiin, 5 decembra. Pruski dežeini zbor je bil danes otvorjen s preBtoinim govorom Prestolni govor pravi: »Razna kupovanja posestev v »Ostmsrki« so zbudila opravičeno začudenje. Utr j e van je nemške posesti s stvarao notranjo kolonizacijo je najresnejša skrb državne vlade. Ta naloga pa se da doseči le, ako se nemški posestniki v večji mer; zavedajo svoje narodne dolžnosti kot đ o s e d a j, svojo posest verno in krčevito branijo ter jo ohranijo nemštvu« — Huda mora res presti nemiki stvari v sosedstvu Po ljakov, da se na ta način sgituje celo v prepolnem govoru.
Predsednik Roosevelt o izseljevanju v Ameriko.
London, 5 deceinbr. Predsednik R osevelt je izdal poslanico na kongres. V poslanici se med drugimi I drža?oimi zadevami dotika tudi iz-seljeranja iz Evrope ter pravi, da se mcrajo tozadevni zakoni poostriti. Pradvsom se morajo paro brodne drnžbe, ki se bavijo s prevažanjem iz^einikov, prisiliti, da so drže zakonov, da ne nagovarjajo ali pozivajo ljudi k izseljevanju. Ta zadeva se naj izroči  mednarodni   konferenci. Na
rodnost aH pleme naj ne odločuje pri pripustu izaelnikov; toda anarhi-atom, nasilnim, lenim in propadlim ljudem ss naselitev ne sme dovolili.
Dnevne vesti.
v J        V Ljubljani, 6. decembra.
— Prelevljena klerikalna stranka in Suklje v Iu6i tržaške  »Edinosti". Včerajšnja
»Edinost« priobČuje na uvodnem mesta članek pod naslovom »Slovenska ljudska stranka na Kranjskem — narodno politična pridobitev«. Pisec do-tičnega članka izreka svojo sodbo o spremembi firme »Katoliško narodne stranke*  v »Slov. ljudsko stranko«. S  fino ironijo  nasvetuje klerikalni stranki, naj se pri prvi priliki sopet prelevi, da dobi na zunaj in tudi na znotraj novo lepo kožo. Očividno Člaukar prav nič ne verjame, da bi se bila klerikalna stranka a spremembo imena spremenila  tudi na znotraj in se isnebila svojih pogubnih starih načel, ki ao jo doslej vodili v vsem  njenem  dejanju  in nehanju. Zato ji pisec med vrstami nasvetuje, naj bi se raje prelevila »na znotranjo stran«, mesto da si išče novih imen, in nadaljuje nato doalovno: »Kar ima dosdaj  ta  stranka takoimenovanih »ljudskih« zavodov, ti niso vselej niti dovolj »narodni«, niti dovolj »ljudski«. Omenjamo le »Ljudske posojilnice« v Ljubljani.  Ali je na tem zavodu kaj »ljudskeg««, ali celo »narodnega«? Kakšno barbarično določilo ima v svojih zadolžnicah!  Kdaj daruje kaj v »ljudske« namene?! Mart ni ta zavod zgolj trgovsko podjetje? Poglejmo vse  kranjske  ra-ff -isenske posojilnice! Ali se ne ravnajo one zgolj po navodilih, ki jih dobivajo privatnim potom od vladnih organov,kateri jim jihsipljejo v jasli menda a pogojem, da nobena R a i f f e i a e n o v k a ne sme nič darovati v »narodne« ali »ljudske« namene?!   Sicer je pa »slovenski ljudski  stranki«  že pri krstu njen kum, dvorni svet. Suklje, dal politično klofuto. Že njegova kandidatura, provzroČena na prvem shodu novo k . *^<sne stranke za mesto poslanca, ki je nastalo prazno po smrti Pr. Pakiža  (Kočevje - Ribnica), je v protislovju s firmo te ljudske stranke. Ali so ravno dvorni svetniki možje iz ljudstva? Ia to dvorni svetniki, tako nedoločne politične barve, kakršno ima Suklje! Omenjamo, da je dvorni svetnik Šaklje tisti mož, ki je nastopal   kakor   liberalec prehude vrste, ki je prestopil potem v vladno stranko pod \Vmklerjem, kjer je napadal   takratne   radikalno - narodne j može, m ž  ki je sedaj brezpogojno stopil v konservativno stranko! Ne, tak mož ne more vzbujati takega   zaupanja   v slovenski javnosti, da bi ob njegovem prva-&tvu  mogla no** »ljudska str. ,ka« postati repreze^tantioja volje slovenskega naroda. In res se je ta mol na zaupnem shodu leKočevcem dobro priporočal, ko je hotel na jako okoren
način osmešiti narodno - napredno stranko. V svoji napitnioi je Suklje v aahvalo, da ao ga Slovenci postavili sa kandidata, raitilii narodne Slo-venoe sploh, ko je rekel: Kaj bodo Slovenci počenjali potem,ko jim ne bo treba več braniti narodnosti?!« ča ni bil Šaklje zaslužil prej, da ga je »Oaa« opikala, zaslužil je to aa to svojo napitnieo dne 27. novembra v ljubljanskem hotelu »Uaion«.« — Ali ste čuli to sodbo gospodje klerikalci? Kaj poreč* k avoji obsodbi »hofrat« Šaklje?!
— Arogantnost ljubljanskih Nemcev. Prijatelj našega lista nam piše: V nedeljo, ob ,/212. ari, baš ko se je manifestiralo pred spomenikom našega največjega pesnika, me je privedla pot ob Ljubljanici mimo Majerjeve banke. Za mano so pridrvi troje 15.—16. letnih fantkov, sila glasnih, s knjigami pod pazuho, iz česar sem sklepal, da so trgovski vajenci, ki se vračajo iz Mahrove šole domov. Mimo mene se baŠ zadere eden: Diese dummen Kerle von Sloveuen ! Da bat man vrieder etvras, eine Hetz, von die-ser bela Ljubljana. Die macben wieder einen Pflanz mit diesem Prešeren, als ob er, wer weifi was ware, wenn er die 8cch8 Lieder gedichtet bat! Na to se pa zakrohočejo vsi trije. — Mene je te profanacija našega pesnika-veli-kana, dasi je izšla iz mlečnozobnib švabskih ust, tolikanj zbodla, da sem si Štel v sveto dolžnost, da jo zavrnem. Zagrmel sem nad pritepenim švabčkom ki živi ob slovenskem kruhku, da ga bom prijel za njegova mokra nemška ušesa in ga pošteno preuhljal. Seveda so jo pobje kot poparjeni psi takoj od-kurili. Zdravo bi bilo, da bi se vsakega sramotile a naše narodnosti in naših najboljših mož pošteno okrcalo, potem bi ne bilo toliko tega izzivanja.
— V obrambo slovenske nevarnosti na Spodnjem Štajerskem so imeli včerfj v Gradcu velik shod. Obrekovanja, zavijanja, laži in sličnih lepih lastnosti spod n ješ t j1 jurskih ranegatov se je kar kadilo. Prišlo je več poslancev, kakor Stallner, 0 r n i g , Lenko. It Ljubljane je Šel ščuvat na shod dr Eger. Nijnearsm-tejše s';a govorila krevljaati dr. Mravlag in neki G ti r 11 e r. Morda se Še spomnimo teh nemških pomij.
— Kaj Je smešno? »Fme Siimmen« imenujejo smešno, da so postaje na Koroškem zaznamovane
poleg nemških tudi s slovenskimi imeni, češ, da S r<venoi ne morejo izgovarjati slovenskih imen, ker so jim nemška, bij po voiji in okusu. Naj Nemci vedo, da je smešna le njihova trditev, ki je le pobožna n ,ih a i 'j* Slovenska imena na Koroškem so bila v stoletjih, ko še nobenega N^mca ni bilo tam in Slovenci so si jih sami dali po avoji volji in okuau. Da so sedanjim Nemcem in nemškatsrjVm slovenska imena neprebavljiva zgolj zaradi tega, ker jih vkljub vs&m sredstvom ne morejo odpravit', je seveda hudo,
• nepobitno dejatvo je, da bedo alo-venaka imena ostala, pa naj si naši nasprotniki rasbijejo butioe zaradi tega.
— Imenovanja v sodni
Stroki.   G. kr. avakultant dr.
tomir Dolenc je premeščen ia Kobarida v Sesano. V Kobarid pride avskultant dr. Peter Ganeva. Sodni pristav v Sežani dr. B i a s o 11 o je upokojen.
— Slovensko gledališče.
K naši aadnji kritiki o predstavi Bozdeohove veseloigre »Sveta vladar v š k r i o i h« ae nam piše od pristojne strani Pripomniti je še, da je g. Lier spričo igranja svojih tovarišev storil svojo dolžnost in dostojno rešil svojo vlogo. G. Lier je igro tudi sam, in sicer prav čedno preložil ter s tem dokazal, da obvladuje slovenščino docela. Iu to dejstvo nas je pri vsej ponesrečeni predstavi še naibolj veselilo.
— „Sokolov11 Miklavžev večer. Po dolgem času je »Soko!« letos zopet priredil prejšnja leta toli priljubljeni Miklavžev večer. Velika Sokolova dvorana je bila do zadnjega kotička polna. Rnume se samo ob sebi. da so pretežno veČino tvorili otroci, ki so z napeto nestrpnostjo pričakovali priboda Miklavža in njegovega spremstva V osad'.u dvorane )e bil postavljen oder aa Miklavža in njegovo spremstvo, na desni strani je bil kabinet za sv. Antona, na levi strani bo pa švigali peklenski plameni, v katerih so ae pod našelatvom Luoifrovim greli rasni peklenščki in parklji. Ob določeni ari so ugasnile v dvorani luči, zastor se je dvignil in na bdru smo zazrli krasno, čarobno razsvetljeno živo sliko,predstavltajcčo Miklavža, sadečega na prestolu iu obkoljenega s množico divn h, krilatih angelov. Strmečim otrokom se ie isvil pri tem prizoru is prsi ob čudovalen »ah« in se ktr niso mogli dovolj načuditi nebeški prelesti svet-nikovi. Miklavž jih je nato vzpodbujal k ubogljivosti in marljivosti ter jel deliti med nje bogate darove, ki so bili zanje nakopičeni za odrom. Ko ao bili ti razdeljeni, je šel Miklavž s svojim spremstvom od mize do mize in je bogato obdaroval deco z nebeškimi svojimi darovi. Bil je to lep večer, katerega je zlasti uživala naša nežna mladina. Ves večer je prav pridno svirala »Društvena godba«, in sicer večinoma same slovenske in sloranske kcm&de, kar omenjamo s posebno pohvalo K&kor smo že omenili, je bil ta Miklavžev večer izredno dobro poseČen, kar je jasen dokaz, da uživa »Sokol« posebne simpatije med našim občinstvom.
— Izobraževalni tečaj za ljudske učitelje sa  bode vrčil
10. do 29. dne meseca januarja 1906 na c. kr. učiteljišču v Ljubljani. Udeležba ;e prostovoljna ter se je oglašati potom ckr&jnih šolskih svetov nemudoma. Tečaj se bode bavil z novejšimi učnimi metodami.
— Uradnikom in uslužbencem avtonomnih uradov. Mnogo let se žc bjrijo pritatui urad niki za dosego preskrbijenja za starost in dosegli so. da je vlada pred ložila tozadevni zakonski načrt državnemu zboru. Akoravno so se ravno tako, kakor drugi privatni uradniki, uradniki in uslužbenci avtonomnih uradov potegovali za starostno preakrbljenje, se navzlic temu v tem zakonskem načrtu ne ozira na nja. Naša dolžnost je sedaj opozoriti vlado na to in zahtevati, da ae potrebno ukrene tudi za uradnike
in   uslužbenca   avtonomnih uradov,' kojih delovanje je največjega pomena aa napešno in redno poslovanje državnih  uradov.   Da  pa  bode vlada videla, da ja to  zahteva  nas vaeh, je potrebno, da oposorimo potom peticij naše   gospode  poslanoe, da se krepko zavzamejo za naa!   V ta namen naj sleherni uradnik in uslužbenec    avtonomnih   uradov pošlje sledečo peticijo svojemu državnemu poslancu ali pa »Društvu avtonomnih uradnikov za slovenske pokrajine v Velenju«, katero bode peticije poslalo državnim poslancem! (Sicer se  pa  te ugotovljene  peticije pri društvu lahko zahtevalo.) P-4!oija saj ae glasi: »Velerodni gospod! V kratkem se predloži  državnemu zboru načrt za starostno preskrbljenje privatnih uradnikov.   Ker pa se v t*m načrtu ne jemlje ozir na uradnike pri občinah ia okrajnih zastop h, prosim, da blagovolite takrat, ko se bo o tem načrtu sklepalo v državnem -boru, zahtevati, da se tudi uradniki občin   in  okrajnih   zastopov v tem zako u uvažujtj). O gmotnem položaju uradnikov  avtonomnih uradov se je že veliko pisalo in  govorilo v javnih zastopih;  od raznih strani se je poudarjala  potreba  izboljšati njihov položaj, predložile so ae tadi žo tozadevno razne peticija državnemu zboru; ker pa ravno uradniki avto-ncmuih uradov med privatnimi uradniki največ atore za državo, jo opravičena zahteva, da država skrbi za starostno  preskrbljenje   teh uradnikov. V nadi, da bodete to opravičeno zahtevo o priliki razprave  v državnem zboru podpirali,  beležim z naj-ndličnejšim spoš.ovanjem « (Podpis) Umestno bi tudi bilo, da enake vloge napravijo okrajni in občinski odbori, ker gotovo bode zboljšanje stanovskih razmer le v največjo korist nj h samih. Delati moramo z vsemi sredstvi in združeno, da dosežemo sedaj oue  pravice,  kakor  drugi privatni uradniki,  ker pozneje  ne bodemo osamljeni ničesar dosegli Vsak uradnik in  uslažbenec avtonomnih uradov na,  uvažuje v svojem lastnem interesu ta peziv in Laj nemudoma odpošlje navedeno peticijo. — Odbor.
— Slovenski učitelj v Bel-
gradu. V zadnji številki »Slovenskega Juga«, ki izhaja v Bat-gradu, čitamo: »Te dni so jo mudil v Belgradu eden izmed uglednejšia slovenskih učiteljev. N*ki prijatelj našega lista je imel priliko, se dlje časa razgovarjati z bratom Slovencem; v tem razgovoru sta se seveda dotaknila tudi jugoslovanske ideje. Pri ti priložnosti ja alovenaki učitelj napram nasema prijatelju naglasa i, da lahko učitelji store za zbližan je Jugoslovanov več kakor katerikoli drogi stan; povedal je, da imajo slovenski učitelji vsako leto spomladi svojo skupščino, po kateri navadno prirede še sZupni izlet. Omenil je, da ima on in mnogo njegovih tovarišev namen, da bodo stav li na bodoči skupščini predlog, naj slovenski učitelji prthoduj* poletje obiščejo Srbijo. Pozdravljamo to mi*el brata Slovenca in io priporo Samo poiornosti našega »Ućiteijskega združenia«.«
— Srebrno poroko je praz noval  21.  novembra v Novem mestu gosp. dr. K a r e 1 Slane.
— Razstava sl;k v Litiji.
Piše se nam ia Litije: Tukajšuj fotograf g R a ž u n je v gostilni prt Oblaku razstavil v ned». ljo krasne siise lepe naše domovine, kakršna je bila pred sto in eto leti io kakur-šna je danes. G. Ražun je zanimivo
Na devinski skali.
Zgodovinska povest. Peti del. (Dalje.)
Časih tudi najtrdnejša volja ni kos telesnim slabostim. Katarina in Hema Bta kmalu spoznal), da nista v stanu,  vzdržati se  dlje časa na nogah, kaj še korakati čez ostro kamenje, morda vso noč, tiho in previdno, da bi ju  nihče ne zapazil. A'i ni jima preostalo nič druzega, kakor da gresta naprej. Hema je hodila a nadejo, da vendar še najde kako aavetiŠče,   kjer bi lahko ostala in se odpočila. Katarina pa je hodila s strahom v srcu, da obleži na potu in da ji ne  bo mogoče rešiti Jurja. Io prav ta strah ji je dajal Čeznarav-nih muči,  da  je  premagovala svoje slabost; in mestoma z Viaaiom celo noaiia Hemo.
Ž d jo bila noč legla na zemljo, ko je Vidal, ki je vedno hodil pred Katarino in pred Hamo, zagledal gost dim, ki se je izza griča dvigal proti lunojasnemu nebu. Splazil se je s svojima  spremljevalkama na
grič in zagledali ao v mali dolini velikanski ogenj, ki je razsvetljeval vso dolino tako, da so se jasno raz ločili tamkaj taboreči vojščaki a kadar je plamen udaril posebno visoko kvišku, tedaj so se v daljavi nad dolino pokazali medli obrisi de vinskega gradu.
Po širnem Krasti je vladala nočna thota tako, da bi pač nihče ne bil Bluti), da je tukaj zbrana armada treh tisoč mož. Katarino je obšla slutnja, da je to tihota pred viharjem; uganila je, da se pripravlja armada za naskok in da ae mora požuriti kar le mogoče, aieer pride prepozno.
Pred vsem je Petru Vidalu morala dopovedati, da njo in Hemo popelje po skrivni poti do Devina. V to avrho je najprej pojaanila blaznemu pevcu, da so v armadi najhujši sovražniki njegovi in pottm vzbudila v njem mnenje, da stori znamenito delo, ako se mu posreči vtihotapiti sebe in avoji spremljevalki v Devin. Lahko to ni bilo.
»Spominjaj se, Peter Vidal,« je končno rekla Katarina, hoteč podpreti
svojo prešnjo, »da te je Juri Davin-ski rešil smrti, ko so te psi gospe Jote pl. Marhland hoteli raztrgati in da te je na svojih rokah nesel iz razbojniškega gradu ter te oićl strsšnemu koncu«.
»Ah, to ni bil Jurij DevinBk;,« je odgovoril bl&ini pevec, to je bil j moj prijatelj Ofjej. Jaz nisem Jurju Devmskemu nikake hvale dolžan. Toda vas in vašo prijateljico popeljem varno in sigurno v Devin — v to zastavim svojo glavo — in jutri bom z zidu Devinskega grada oznanil svojim sovražnikom, da so tepci. O, to bo krasen trene tek«
Ia zdaj so šli vsi trije dalje. Plazili so se zopet čez kamenje. Hemi in Katarini so krvavele noge in roke; večkrat je katera obležala, a premagala je vs- bolečine in nadaljevala pot. Nihče ni govoril besede, kar se je bilo bati, da stoje kje straže. DoBtikrat so se morali vsi trije uleČi na zemljo in se plaziti, kajti vaak čas je bilo v bližini ali-šati rožljanje orožja in človeške korake.
Oddahnili so se šele, ko so vi-
deli, da ao srečno prišli okrog doline, v kateri je gorel cgenj inkosopr^d seboj ugledali luči.
»Tu je Devin,« je dejal Vidal, ki se je zdaj prvič uatavil. »Kmalu bođemo v varnosti.«
Š;i eo dalje in prišli do nasipa »Ta nasip eo gotovo napravili j oblegane«, da Isglje odbijajo sovražne napade,« je menila Katarina. »Kako pridemo čez nasip?«
»Le idite za menoj,« je dejal Vidal. »Pripeljem vas sigurno v grad « Vidal je šel naprej in se je smelo splazil čtz nasip, dočim je Katarina od strahu skoro onemogla, videč, da nasip ni zastražen. PreŠi nila jo je strašna mise), da je patrijarhova armada že zavzela Devin, in da stoji okrog grada samega ako ni vdrla Že v grad.
»Vidal,« je tiho zaklicala Katarin«, »Vidal !c
»La idit« za menoj, v gradu nas čakajo in pripravljena je sijajna večerja,« je odgovoril blazni pevec in šel naprej ter izginil v temi, dočim sta Katarina in Hema c stali na nasipu in se ihte stiskali   druga k
drugi Jasno jima je bilo, da v oble-ganem kraju ne more vladati tak mir, kakršen je vladal v hišah, ki so ležalo pred njima in v katerih ni gorela nobena luč, dočim je bilo v gradu več oken razsveljenib, a neverjetno se jima je tudi zdelo, da bi vladala taka tišina v kraju, ki so ga j sovražniki že zavzeli. Ta negotovost je še pomnoževala njiju bojazen, tako, da se nista upali storiti kak korak, nego se usedli ca notranje ■nožje iz kraškega kamenja napravljenega nasipa in tiho jokajo čakali, kaj da jima nakloni usoda.
Noč je bila dolga, ali tudi, ko se je začelo daniti, ni prenehala grozna tihota. Nikjer ni bilo slišati niti najmanjšega šuma, nikjer ae ni prikazalo človeško bitje Trepetajo strahu sta ae plazili ob nasipu od Devina v stran, ker se nista upali v vas in se skrili ca nekem vrtu, hoteč tu počaktti, da se prikažejo ljudje. Minile so ure — a smrtna tihota Še ni nehala, še ni bilo videti nikogar.
Končno se je prikazala is hiše stara žena, ki je prestrašena vzklik-
predaval o tem, kar prikazujejo njegove slike in poslušalci ao se m ob-Sudovanjem komsj ločili od tega predavanja. 6 R»iun je i veaetjem »prejel aplošno sahtevanje, da svoje sliko Se enkrat rasstavi, kar ae bode shodita v petek v gostilni »Na pcšli«. Ker ao slike zares nekaj kresnega, pričakovati je iz bližnjih krajev v petek obilo občinstva. Slik se bode razstavilo okel u 130.
— Narodna čitalnica v Kamniku uprizori v petek, dne 3 grudca t. 1. F S Finigarjevega »D:v/#»or» lovca«. Začetek ob 7. ari zvečer. Riagtjna »s odpre ob polu 7. uri.    Po predstavi   prosta zabava.
— Nad čim se vse naši
velecastiti spotikajo ? P:še ae naflS z B'eda: V neko tukajšnjo prodajalno ja prišel duhovnik ter zahteval od trgovca neko razglednic > m izložba. Trgovec mu pev^, d& ima takih še dosti v zalogi, a duhovnik se je kapriciral na ono v izložbi in jo je naposled tudi dobil ter odrinil srroš zanjo. Nato jo je pa v^s rdeč vretrgal in jezno dejal: Takih reči ne smete prodajati, še manj pa razstavljati. Na vprašanje trgovčevo, zskaj da ne, gospod ni dal odgovera, ampak jo molče odfcurii menda proti Bohinju. Kaj misUtej da je predstavljala dotična razglednica? Pri ckensu gleda punčka kakih štirih let, na n*ko lesrs ob hiš 01 se pa op'ra fan-tiČek, tudi pri štirih letih, in hoče dati dekletcu — čujtv! — poljub ček. V tem tiči grozen greh in po hajšanje, in razglednice s tako po hujšljivimi podobami bi se ne smele razstavljati in prodajati! Ne moremo reči dragega kot: Bog daj norcem pamet!
— V Mokronogu je pošel petrolej. V sedanjih Geževnm večerih s- razprostira po trga pravcat« afri-kan?ka tema. N«ka} svetilk sicer ža-lostno visi na hišnih vogalih, priži-galec jih tudi pridno snaži, prižgati j h pa ob časa le noče ali pa ne sme. Kdor noče telebsti v kak oster vogal, ali s? noče polomiti svojega rojstva kosti na kaki kopici gramoza mora pri n*s iti s aurami spat. Vozniki oa ravno tako! Nobeden nima « noči pri vozu svetilke, najtežji tovorni vozovi so po tukajšnjih ozkih, pastah brez vsake luai. C. kr orož ; istvo naj bi vend&r napravilo tuka) red. Ali ae naj dogodi šel* kaka nesreča? V trgu pa malo več luči — drugače bode treba zopet malo »posvetiti«.
— Ustanovni občni zbor pevskega društva 9Postojnai
j> sedaj definitivno določen na dan 10. t m. Kakor vse kaž*», bode zbor Bijajno u*oei; priglašenih is do^edaj le blizo 50 pevoev, ki se po.i vodstvom g. kapelnika Kubišta že tudi pridno ?adijo. Te dni bode krožiia poia z vabil?. Pričakujemo, da bodete vsi zavedni sicvenski PostojnČani pr J stopili našemu preiotrebnemu društvu, ki je namenjeno Vam vsem. — Pripravljalni odbor.
— Požar iz nesreče ali hudobnosti? V ponedeljek zvečer je spal postopač Andrej Tomić s Hrvatskega pod kozolcem Franca Taborskega iz Rateža. Po noči je baje izgubil klobuk in delavsko knjižico, vsled česar je z užigalicami svetil, da bi našel iz gubljeno. Bil je pa tako neroden, da je zažgal kozolec, ki je do tal pogorel. Tomić se je nato sam javil orožnikom.
— 'Mta&ai propada nem« štvo na Spodnjem Štajerskem? Uč^fu Neme. so si že ve hkokrat ubijali ffl»vo, odkod pride, da nemštvo riaSpcdnjem Štajerskem ^ prodira ved tako zmagonosno kot nekdsj. Tc\ vprašanje je rešila »daj
&iia, videč onemogli de klici. Spravila jU je v htšo io jim* povedala, da je patrijarhova  *rmsda   po tridnevnih
naskokih živela Devin in B&cro vso prcDi?aiatvf) pomorila. Pri življenju so ustali le tisti, ki so bili pravočasno zbežali v grad.
»Ia gradu nieo zavzeli?« je tresoč se« po vsem živetu vprašala Katrina.
»Ddvineke   skale   ne zavzame nt ben sovražnik, je z nekim ponosom rvkla s Krka.   »Že  stoletja  se z&ga-oglejski patrij*rhi   v  to skalo, a nikdar niso zmrgaii «
»In gospodar in Juri Devin»ki«
»Ta je v Senožečah.«  je odgo-zenica. »Ta je p«*6 pustil ve6ji
svoje armade, ali ker ve, da je devinska skala nepremagljiva, je odšel v Senožeče.«
»Katarina — ali pcjdeva v Se tožeče?« je sprašaJ* Hema.
»Da, v Senožeče pojdeva,« je ' ]g-v r.la Katarina, a komaj je iz-prtgovorila te besede, se je od prevelikega napura zgrudila skoro brez l&Vesti poleg svoje n»pol mrtve P'i;&teljice. (Dalje prib.)
• ilarburgerioa«, ko piše, d« ie nemški IIibel preveč ponižen. V Vojniku pri Calju »o vkljub opetovanim pritožbam nastavili na nemški šoli slovenskega kateheta, in ondotui nemški šolski svet se je sam prostovoljno rasŠel. »Kje ostane tukaj moč nale nemške deželnosborske večine ?« idi-h«<e om-ntent list. »Na Češkem bi nemška dežđlnosborska veČina v ena kern slučaju napravila prebito kratek račun.« Li ne toliko jadikovanja zaradi enega slovenskega kateheta!
— Slovanska čitalnica in bralno društvo „Maribor11 v Mariboru priredita v nedeljo, dne 10 decembra t i. v veliki dvorani »Narodn&ga doma« v Mariboru predstavo narodne igre »Rofcovnjaci«. Blagajna se odpre ob 6 uri ave&er. Začetek točno ob polu 8 uri. Posebna vabila »a ne rnzpoštliuio.
— Nogo so odrezali v goriški bolnici železniškemu delavcu To mažu D o 1 j a n u od Sv. Lucije na Goriškem, ker mu je padel kamen na prste, mu jih zmečkal in ae Dcljan ni zmenil za bolečine ter osem dni še naprej delal, da mu je vsa noga otekla.
— Cerkveni tatovi. V noči od nedelje na ponedeljek so neznani tatovi vlomili v cerkev sv. Ivana v Gorici. Pri kipu matere Božje so vzeli dva uhana, na kar so prižgali 17 sveč, odprli s silo tabernakelj, vzeli iz monstrance sv. hostijo, jo pojedli ter nadomestili s križem. Vrh tega so ponesnažili Še cerkev.
— Malopridnež« Pri 751et-nem Andreju Boškinu in njegovi ženi 731etni Magdaleni v Girici je živel neki Pater Medved, mlad človek, ki noče delat1, ampak bi le rad dobro žive! in pohajkoval K > mu pretekli petek stara Magdalena ni hotela dati 80 krajcariev, da bi šel pit, začel jo je Medvod pretepati, pozneje je pa obema Boskinoma grozil, da ju ubijo. O *sem t*m je zvedela policija ki j* aretovala Medveda. Kdo je kriv t*kih malopridnih ljudi, Če ne večinoma starši, ki pusti svojim otrokom vse storiti, kar naon hočejo in jih nikoli nočejo navaditi na delavno življenje!
— „Oijaško podporno društvo10 v Trstu j't izvolijo na naftnem zboru za upravoo leto 1905 06 *'adeČ odbor: Predsednik: g. J a k o b Gomilšak, c. kr. profesor v pok.; namestnik: g. dr. Lud. C i kovic, ces kr. profesor; tajnik: g. Mirko Protner, vodja c. *r nripr. srednje : le; ^blagajnik: g. dr. J os Abrum, odvetnik; odbornik: g. Pran G listin, mustni k*pUn; Namestnika: gg, dr. Josip W i i f a n , edvet krmo. in dr. Vlad mir P?rtot, e. fcr. fi• nančei k no.; precrSedovaici računov: gg Jr. Gustav Gre gor in, odvetnik, Graojsn St^pančič, vele-tržec in Josip Ko k a! j. c fer. fin. uradnik. — Društvo je tudi razširilo svoj delokrog in premenilo pravil* v
k:o, de pndpir« po mogočnosti tudi dijak.) drug h srednjih šol Primorske in one uboge dijake Primorske, ki se slučajno uče tudi na drugih srednjih šoUh izven Primorske.
— Laška brezsrcnost. V tržsško bolnico je pr.'Srfi Brb Gjorgie Mihajiović, kateremu se j* na obrazu poznalo, da je bolan, in prost! sprejema v bolnico. Preskrbljen je b<l z vsemi potrebnimi listinami. Tod« ker je govoril srbsfto in ne Isško, ga niso hrteli sprejeti na noben način. Mihajlovć se je obrnil na konzulat za posredovanje. To je že skrajni fanatizem!
— Ponarejevalci avstrijskih bankovcev. V Kotaru so, kakor poročajo nemški listi, prijeli nekega Črnogorea Seknlića, ki je kupil vola z 240 K ponarejenega av-fctrijskega dsnarjn. Pri hišni preiskavi so našli ponarejenih avstrijskih bankovcev 6Vi kg in teh bankovcev m bilo nič mtn\ nege zs 5 milijonov K. K&kor se čaje, so v Crni gori zaplenili že okoli poldrugi milijon ponarejenega denarja. Nemški listi se odlikujejo, da znajo vsako stvar, posebno če |e naperjena proti Slovanom, siino napihniti. Da bi pa na tej ravnokar omenjeni zadevi b>lo kaj resnice, bi jo bili že iivedeli trotovo drugod in bi ne bilo treba »Frankfurter Ztg.«, ki je prva prinesla to laž, ki kajpak silno indoonira prosvitljenim Nemcem.
— Mednarodna panorama. Na n>.s slovanski )ug nas vabi ta teden Mednarodna panorama. Prepotu* jem'! najlepšo pokrajine po Bosni, Hercegovini, črni gori ter so vrnemo v B/so k morju. Sirija je tako, velela* ijlmi*«, da se gledalec, ki ima ko Hčkaj zmiala aa naravne lepote- za slovanske br*tt», nj>h noša in ooiČaje, res ne more loČit>. Posebno nazorno se uau> pokaže Crna gora. V Bosni si ogledim > razen Sarajeva veličastne vodopade pri J*jcu, v Hercegovini pa razen Mostara romantične soteske, po katerih drvi Neretva. Prihodnji teden se rasstavi romantična dolina A are z mestom Bonnom.
— Lep cvet je Dalmatince Iv. Brnas Navedenuc je prišel predvčerajšnjim odgonskim potom v Ljub-
ljano. Ko je bil oddan jeisrju, je zahteval, da ae mu da takoj jest*, kar se pa ob dotični ari ni moglo zgoditi, ampak je moral odgnaneo ta čas čakati v zapora. Ta no je pa šinila v glavo vsa njegova dalmatinska kri in začel je ■ priznam! tako razbijat*, da ao ga morali dati v disciplinarno celico. Ko ae je bilo dragi dan treba odpeljati z »lelenim« vozom zopet dalje, se je naredil bolnega in ko to tudi ni nič pomagalo, je začel suvati jetničarja in stražnike tako hudo. da ao ga komaj ukrotili. Ker je pa ■ tem storil hudodelstvo javne žile, bode moral vročekrvni Brnas pokušati par mesecev Še rieet in šele potem bode še) lahko pit rujnega Dalmatinca.
— Kap je zadala včeraj popoldne mizarjevo vdovo in hišno po* sestuioo v Fiorianskih ulicab št. 38, gospo Marijo Rsgalijevo. Ko ao jo našli hišni stanovalci v veži ležati, so takoj poklicali adravnika g. dr pl. Fo1 iransberga, ki je pa m .>g*i kon-Štatovati le še smrt Pokojnici je tekla iz uiea kri in je tudi mogoče, da ie na stoi*njic»h p^dla in ae ubiia.
— Miklavže* večer so morali obhajati v zaporu vlačuga Ana Pečnikovs, Miha Vojska in Jera Slap škova. Z*daja dva individua imata prepovedan povratek ca mesto. Hoteli so uživati veselja Miklavževega večera v Ljubljani, a jih ie zasačila roka pravice in odvedla v »Špehovko«.
— Mica Kovačeva se> je biia snoči pojavila v osebi delavca Janeza L-.vr.ča iz Loškega potoka v neki gostilni na Dunajski cesti. »Piva« je za 76 vin., a ker je hotela oditi ne da bi »pvačsva«, je morala iti neprostovoljno v brezplačno »prenočišča«.
— Tatvina« Hišnemu posestniku g. Franu Dovču je bil včeraj na Pokopališki cesti št. 29 ukrčd^n 8 K vreden pur$u.
— Delavsko gibanje. Včeraj ae je odpeljalo s južnega kolodvora v Amtriko 70 Slovencev, 58 Hrvatov, 41 Dalm&tinoev in 32 Črnogorcev. 15 Hrvatov je šlo na Prusko, 138 jih ie pa prišlo nazaj.
— Izgubljene in najdene reči- Slazfcinja Marija Fortur>ova je izgub'la denarnico, v kateri ie imela do 10 K deosrja. — Neka r.- r-.;.«* je izgubila srebrno zapestnico, vredno 10 kron
— Koncerti „ŠoStanjske narodne godbe11. Opozarjamo na koncerte, ti jih priredi sioveča »Šošt?Djska narodna godba* v hotelu »Ilirija« Prvi koncert bo jutri ob polu 8 zvečer, dragi v petek dopoldne, tretji pa v petek zvečer. Spe* red godbt*nih  točk  pHne^Bmo jutri.
— šramel-godba koncer*oj9 jutri zvečer v kavarni »Prešeren«. Začetek ob 9. uri. Vstopnina prosta.
— Jugoslovanske vesti. Zakaj toži državno pravd-n i 11 v o poslanca Vin kovica, HarambaŠića in TuŠkana radi veleizdaje? V seji hrvatskega sabora v Četrtek je govoril 3tareevi6anec Tomae, ki je v svojem govoru ljuto napadal Srbe in reško resolucijo V svojem govoru je zatrjeval, o a Madjari delujejo na to da razrušijo Avstrijo. Ns to so ostali poslanci dr. V i n k o v i o , dr Ha rambašić in Tuškanin iijavili, da so baš zbog t» ga podpisali reško resolucijo. Dr. Bažo Vinković j<? kli-
i cal: »M i hočemo, da pade d u jalizem, mi hočemo, d a p o -I gine   monarhifa;   z & t o bo-demo    podpirali    M a d i a r e I proti vsakemu, ako treba, I tudi p r i« t i  kralju    To je in-f m o.   kako   postopa  država proti nam!«  Dr.  H^rambaŠć ji zafcl;c*): »Ta   država  je   pravi monstrum!«   Df Vinkovi6:   »Ta država je beštija.«  Poslanec Tu-škan Bć< je pridružil Vinkovićevi izjavi. — Ta dogodek v saboru je dal državnemu pravdništvu subatrakt za obtožbo radi veleitdaje.
— Gledališke razmere v Zagrebu. V zadnjem času se mnogo govori o tem, da dobi gledišče novega intendanta. Vlada je sklicala posebno etiketo, ki proučuje vprašanje, da-li bi ne kisalo zopet oživotvoriti v Zagrebu opero. Ta anketa se bavi tuđi z reorganizaoijo dosedanjega gledališkega sistema. Vse te zadeve se kolikor toliko tičejo, bi mislili, tuli igralcev. A vendar sd je te pri enketi popolnoma prezrlo. Z ozirom na to je ga R u -žiČka-6trozzi te dni sklicala igralce in igralke na sestanek, na katerem se je sklenilo, poslati banu posebno spometvco, v kateri se bi ga prosilo, naj bi se vodstvo gledišča poverilo kakšnemu domaČemu umetniku - s+<rokovnj»ku. To spome-nioo hi imeli izročiti banu 4 igrale in 3 igralke. Določilo se je, da ae v končno redakcijo spomenice skliče pos•. b n sestanek v mali gieditiki dvorani. Toda do tega sestanka ni prišlo, ker se je od gotove strani prepovedal! — Čudno, da se prepove takšna nedolžna stvar. Ali so tudi pri gledišču ie zavladale »hrvatske« razmere?
— »Katoliška« stranka na Hrvatskem se namerava Še letos osnovati. Pašman, Stigeriehmidt in Silavik, te znsne klerikalne korifeja na Hrvatskem, so izdali te dni proglas na narod, n*j ae osnuje — katoliška stranka. Hrvatje torej dobe »katoliško« stranko v času, ko so ae naii »katoliški« že jeli ■ rimovati katoliškega imena, ki ao ga valed tega izbrisali iz oficijalnega naslova s v j 4 stranke.
— Zakon o advokatih na Srbskem Srbska vlada je izdelala nov odvetniški zakon, ki med d u gim tudi določuje, da se imajo na Srbskem osnovati odvetoiške zbornice. Državni svet je ta zakonski načrt že odobril.
— Narodna ftanka, po-«§ p e š e v a t e i j i a<* umetnosti. Narodna benka v B^igradu je dala svojo veliko dvorano umetniško okrasiti. Umetniška dela ie izročila slikarjema: S bu Vučetiou in Hrvatu Inohi o atriju N*j bi naši denarni eav'dt  posnemal    t» zgled!
— Avstrija se pripravlja. Srbskim listom se poroča, da se Avstrija v Novem pazaru silno obo-rožuje in pripravlja na vse eventu-valnosti. Z M.kre gore javljajo, da so avstrijski agentje te dni ponoči pripeljali v Sanico, kjer se nahaja avstrijska posadka, 150 vozov pušk. Ako je to poročilo resnično, dokazuje, da niso neutemeljene vesti, da misli Avstrija na okupacijo Mace-donije.
— Bolgarsko časnikarsko društvo. Bolgarski Časnikarji v Sofiji so imeii te dni zborovanje, na katerem so sklenili, da si osnu jejo svoje društvo. Itvolili so odbor 3 Članov, ki bo izdelal pravila in izvrši nameravano organizacijo.
* Najnovejše novice. —
Grški kralj je prišel na Dunaj.
— Veliko povodenj imajo v Slavoniji. V Ganji so našli v vodi štiri mrtva trania in tri zibelke z utopljenimi dojenčki.
— Vsa Sc b war zenbergo va posestva na Gor. Štajerskem ie kupila dunajska tvrdka Soho -ler i. dr.
— Med Lujizo Koburško in njenim možem se baje doseže sporatumljenje, ker Lujiza ni mogla doseči, da bi se sodišče v Jeni proglasilo za nekompetentno.
— Tudi postiijoDJ groze s pasivno resistenco, ako se jih ne sprejme v državno služ.So.
— Za 4 milijone frankov ponarejenega denarja je razkrila narodna barks v B us u
— Solo sa izdelovanje bomb je imel v Ženevi neki Biliette. Vsaki dan je pcučovai po 12 ruskih dijakov V njegovem stanovanju se je dobilo toliko bomo in rasstreijiva, da bi zadostovalo za poruienje pol mesta.
Književnost
— Knjižnica za mladino.
Knjiga 30 Vsrcaglobini. Po vest. Syist»l Ivo T r u S t. IHaia in založila »Goriška tiskarna« A G«-bršček v Go?iol 1905 — Gg. E. GangtinlvoTrost, ki urejujeta to knjižn oo, sta si prtdobla za slovensko mtediesko literaturo velike usluga e tem, da skrbita naši mladini za primarno Čtivo, ki ga zlasti nam Slovencem tako zelo nedostaje. Zjasti marliiv je v Um oziru gosp Ivo Tre št, ki jo s^i^al tali pričujočo mično povest sa mladino »V aro* globini«, ki se zlasti odlikuje p«> svojem domoljubnem ozadju. Priporočamo to knjižico šolam, kakor tudi starš;-m v nakup. Kuiiž-ci stane 1 K. CMoletna naročnina na »Knjižnico za mladino« pa znaša 3 K 20 vin.
Telefona^«* in uzoja?sa poračila.
Dunaj 6. decembra. V seji načelnikov državnozborskih klu bov se je določilo, da bo parla ment najprvo razpravljal o nujnih predlogih, nato se pa prične debata o proračunskem provizoriju. Gautsch je izjavil, da de-legacijske volitve ne pridejo na dnevni red tekočega zasedanja, ker minister Goluchovvski tega ni zahteval. Božične počitnice se prično med 16 in 20 t m. Parlament se ne odgodi. Po novem letu bo sklican moravski deželni zbor na 8 do 10 dni, potem se pa takoj zopet sestane državni zbor.
Dunaj 6. decembra. Češki poslanci izdajo manifest na narod, v katerem obsojajo kampanjo nemških poslancev protiPragi inčeškemu
narodu in naglašajo, da bodo vkljub temu brezobzirno nadaljevali boj za pravice svojega naroda
Dunaj 6 decembra V proračunskem odseku, ki ima danes svojo sejo, bo podal ministrski predsednik baron Gautsch posebno izjavo, k: se bo tikala vnanje vladne politika
Dunaj 6 decembra Češki klub je imel sejo, v kateri se je konstatiralo, da je klub v vseh vprašanjih složan. Ko se reši vprašanje volilne reforme, bo klub vse moči zastavil, da se usta-novivBrnu češka univerza in da se uvede češki notranji jezik v češke urade.
Dunaj 6 decembra Na nekem krščansko-socialuem shodu je imel dr Lueger strasten govor. Rekel je, da se je gibanje proč od Rima uprizorilo le zategadelj, da sa pripravi priklopljenje obmejnih avstrijskih pokrajin Nemčiji. Žide je svaril, naj ne hodijo s socialnimi demokrati, sicer se jim zgodi podobno, kakor na Ruskem
Dunaj 6. decembra. Današnja seja drž. zbora je bila zaključena že ob tri četrt na tri. Debata o izjavi ministrskega predsednika, oziroma o volilni reformi je končana. Danes so govorili vsenem-ški poslanec dr. Herold, ki je zlasti hudo napadel socijalne demokrate, Češki radikalec Klofač in kot glavni govornik grof Sternberg.
Dunaj 6. decembra. Car je sprejel v dvourni avdijenci barona Fejervarvja, ki mu je izročil več predlogov. Ako jih resar ne sprejme, namerava baje Fejervarv odstopiti.
Praga 6. decembra Na češkem vseučilišču je bil včeraj umeščen za rektorja profesor bogoslovja Vrestal. Češki napredni in socialno demokratični dijaki so hrupno demonstrirali: „Proč z rektorjem! Teologična fakulteta ni znanstveni del vseučilišča! Ne potrebujemo katoliškega vseučilišča! Vseučilišče m ra biti svobodno!" Zapustili so dvorano ter s hodnika s kričanjem motili novega rektorja pri predavanju
Budimpešta 6 decembra. Občinski svet je imel danes sejo, v kateri se je z ozirom na postopanje poliCfje pri zadnjih dogodkih sklenilo, da se osnuje v varstvo meščanstva posebna garda, da se pošlje kralju adresa radi anarhističnega položaja v deželi in da se zbriše v mestnem proračunu kvota za policijo«
Petrograd 6. decembra. Ministrski svet je razpravljal o dveh načrtih, tičočih se ureditve volilnega reda za gosudarstveno dumo. Eien temelji na BuS ginovem tozadevnem načrtu, drugi pa sioni na splošni volilni pravici ter do-leča, da se ima pridržati posebno zastopstvo za kmete. Vlada je na klocjena zadnje imenovanemu načrtu, docim mu je časopisje nasprotno
Petrograd 6. decembra. Na kongresu veleposestnikov v Moskvi so razni govorniki ostro napadali grota V i 11 e j a, dolžeč ga, da pod njegovo vlado jadra Rusija v pogubo.
Chicago 6 decembra. Včeraj je pogorela tovarna društva „Illinois Steel Company". Šiode je več nego en milijon dolarjev.
Tokijo 6 decembra. Med naučnim ministrom in med vseučiliščem v Tokiju je nastal hud razpor. Osem vseučiiiških profesorjev je podalo demisijo. Med prebivalstvom je zavladala silna nevolja proti vladi, ki najbrže morala odstopiti.
Ceneno domače zdravilo. Za uravnavo Id ohranitev dobrega prebavljanja sc priporoča raba mnogo desetletij dobro znanoga, pristnega „MolTovega Seidlita-praaka", ki se dobi za nizko ceno, in kateri vpliva najbolj trajno na vse težkoCe prebavljenja. Originalna fckatljica 2 K. Po postnem po vzetju razpošilja ta pra&ek vsak dan lekarnar A. MOLL, c. in kr. dvorni zalagateli na DUNAJ1, Tuchlauben 9. V lekarnah na deželi je izrecno zahtevati MOLL-ov preparat, zaznamovan z varnostno znamko in podpisom, i 7—17
Listnica uredništva.
Dopisniku iz Vrtojbe. Vaš dopis je nam nerazumljiv. Kdo je uradnik »visoke postave ?*
Darila.
Upravništvu našega lista so poslali :
Družbi sv. Cirila (n Metoda : Gospod Karel Lapajne trgovski pomočnik iz Cerknice 1C*11 K nabral v veseli družbi pri g. Stergulcu v Begunjah cb priliki 0 letnice službovanja pri tvrdki Werli. — Gdč. Kristina Grebene iz Velikih Lašč 6 K nabranih v veseli družbi v gostilni gospođa Franc Grebenca. — Skupaj 16 K 11 vin. Srčna hvala! Živeli darovalci in nabiralci!
Bonna poročila«
^Kreditna banka" v LJubljani
D:sdc1 ktfrsi dan, bers* 6. decembra S 905.
acajevs renta .   . , •rebrna renta . . ivgt?. kronska rente .   alata -
A9/
4°:,
4%
i  .  o^rs-k* kronska
„     zlata       „   ,   . .
M/s posojilo deželo K?in! .
»Vi0/! P°POjilc mesta Spile.t .
W%fi 9 w Zadat . §t/a«    l-fkit.-her«. žel, po*. 1S0S
»    Ž. 6. .
lati Bbnai gal. a, bip. b p«8t,   koza, ko« 10*/a pr..       ... -o&at aiMra ianarst. hr.
„     „    agrske cen. »1e£. br. . . .
z. pis. ogr. kip. bar. ebl.   ogr.  lokalnih 5e-
lasaii 8. dr.....
obi, česk« irni, bankt .
Trst-Poro^ lok. f*l
* 's it
* rs i
* ri 'o
* s /o
4*/j prior 4c/r Drior. dol. Žel. i«       ,    Saš. lel. kep. V,!/, IVi'/a POS  M 8*1. 8- 0.
vrečk*
&3Gkt #Q L 1860»/, .   . -1864     .   . .
B
*e*r.
kred. I egr. hi?, bauka .
5     srbske h frs. tOO* -
tarŠks.....«
fcasiiika araSke . .
5?aditBt ,      . .
'uomoške
5Crako»ek-.:
ivet, rod. kriia B Qgr, r
S&£oifOT« 3
Dalefcmlkz «
Ds»*a)akc k«-«. „
Jk&s* ialetaiaa
Ehršavaa islaiwes . .
.4vstr.-ogrske oio^e
a.**tr, kreditu* bark>
Qg"k*
Sircoat^asko a Freiuogokop ▼ Mest* (Bršsr) . Alniitak« ssonUm Pi-aske Čel. tndr. dr. ... . Si3ic-.iSiir.4Dyf ,
Ifefeo'-fiskft pr»'i^:, U*or>>-A-vstr. orožne tow. droSba . Safta »ladko'f/io craSbe
0. kr. aakiu . K franki . .
80 iaarko t • 3*ver«igTas , , iarka «   *   • ,   . .
Laiki ban«*?*:
Sfibiji......«...
Defc-aJK   . , .....
£9*70 99 6 I 99*»55 li7-6ft
95- -
113-40 99'ftO 100-60
10O-— ICO 30 9s7b 99'75 10046
a**
99 90 99 80 99*86 11785
95 20 113 60 101' —
101*60
ion —
101-30 100*— 10-101'45
100*10 107*10
tOO-SO! «01 «60
99 9^1 -00*— 100-—i 100-20
M 60 10 BO
100251 3012)
99-90J
90B0 10o-—
S15.-j 317 —
tr0 70 101-70
j
88—' 190 —
ž90—. 292 —
167 fO, 3 59 90
296 —• 801 —
297 —
267--I
ico —i
303-50 '62 50 • 07 —
142-čO   '.43 50
24 40
471— 79 —
91- -64 -52-
.-■2 30-72*—
26 —
2640 482-— 84 — S8 — 70 — 54'-34 60 64 — 78 — 637 —
1 6 I sif>2 1831
660
176 846
652 &03 «445 513 278 553 4?
- 117-
— 868*— - 1641 —
—j  661 —
—■ 7*7-25 V46 75 —i 658'— 75! 604 75 _ I486-— 5 514 50 -: 282 — —j 557 -r>0 151'—
1 34 19- 3 23 53 ¥398
117*62 9B70
163 25 4-64!
11 38 19*16 23*58 i4*04
U7-82 9V90
J54-— b —
Zltn& cene v Budim^o^tL
Ds* 6. decembra 1906.
rš*ci«a »a april 1906      . n 100 n      . oktober  .   .   .  „ 100 . april ....
Rž igrata Oves
., maj 1906 , , april  .   .   .   . „
Vzdržno.
100
100
100
17-18 1674 14 18 13 70 14-26
astesraiogičae poročile
T\Mz* umu. morlsia 806*
Dec		Stanj 5 bare* -? riim	J- **" t > li	Vetrovi	
5	S. Zr?	740*0	26	si. Bvzhod	obiačoc
6		,?40 1	26	si. jzah.	oblačuo
i		740 1	41	si. aever	jasno
^1 lfc^f^l..^^.^L^^ J^j-^tLi^^^^u^^-^^^o-
n
Jutri, v četrtek, 7. t. m
„Šoštanjske
narodne godbe".
Zadetek ob polu 8. zvečer.
Za mnogobrojni obisk proBi
3898 Fric Novak.
rjlobus -
to
CM
O
Gospodična
s trgovskim kurzom in prakso, nemščine in slovenščine popolnoma vešča, išče službe. — Dopisi se prosijo pod Sreča 55" poste restante Ljubljana.
88»-1
Spretnega
akuiziterjo
iŠČe pod ugodnimi pogoji na Kranjskem Že dolgo poslujoča zavarovalnica za življenje in zoper nezgode.
Več pove upravništvo „ Slovenskega Naroda". 3811—9
Sode
vinske od 620 do 650 litrov vsebine proda po nizki ceni 2681 31
........ n
Dr. Grandi
zdravnik in kirurg v Tuenna pri Tridenta potrjuje, da je zapisoval proti ramim boleznim prebavnih organov vselej z dobrim uspehom III       učinkujočo   37291
želodčno tinkturo
G. Piccolija
lekarnarja
v Ljubljani, Dunajska cesta.
I   stekleuica velja 20 vin. in se vnanja naročila izvršujejo z obratno pošto.
spisal državni mlekarski nadzornik
J. Legvart. 3790-8
Prepotrebni roEni zapisnik za slov. kmet« podružnice, posestnike, trgovce, mlekarje itd.
o
ri:<.
Izvir moči za vse,
o
ki se čutijo bedne in onemogle nervozne in malo energične, je
4a    atoge $il ^
ki ga je sijajno ocenilo nad 2000 zdravnikov vseh dežela, dobiva se po lekarnah in drogerijah  Brošuro | pošilja gratis in franko Bauer & Cie, Berlin  ^ Y * S W. 48  Generalni zastopnik za Avstro-Ogrsko C. Brady, Dunaj, L FieiscbmarfcC 1. ^
VSEBINA:
Koledar za 1. 1906 ŽivinozdravniStvo. Poštne določbe.        Važne postave. Živinoreja. Zapisnik za knji
Mlekarstvo. govodstvo. Vinoreja. Zapisnik   za be-
Kletarstvo. ležke. Sadjereja.
Gena močno v platno vezane knjižice  z   žepnicama  1   K  80   h, s pošto 2 K.
j Pri naročila od 10 komadov višje se razj ožilja poštnine prosto, na kar opozarjam posebno kmet. podružnice.
NaroČi se pri založništvu
Iv. Bonai v Ljubljani.
1 ali 1 učenca
krepka, ne pod 14 let stara, zmožne tudi nemškega jezika in s primerno šolsko izobrazbo, sprejme v trgovino z mešanim blagom J. Razboršek v Šmartnu pri Litiji. 3896 1
Prostnrna Disarna"
in  nfjfar .-,   odvetnike,  trtroice al. b«nk> so odda t stavbi
DEGENGHI, Dalmatinove ulice
v pvitiHML 32*26-18
*   A • • - •
Jutri, 7 decembra t. 1.
■
„šramel"-godbe
Začetek ob 9. uri.   Vstopni,a prosta.
Qe$* kr. avstrijska
državna železnice
C kr, nnriiUrStro dri. šeleznice v Belj&kn«
Xtx^yo^X iz ^osrr-.eg'a reda.
Veliaven o*i dne i. oktobra J005. teta.
ODHOD IZ UTOBUANE jui. kol PROGA NA TRBIŽ. Ob ari *4 m profil osebij w\&k i Trbiž, Beljak, Celovec,. Mali Glodnitz, Franzensfeste, Inomost, Mosakovo. Ljubno, £em Self-thai v Anasec^ Solnagrad, Cei Klein-Seifling v St8*fr. v Line, na Dunaj   via Amstetten
— Ob 7. uri 6 ir »intrpj osobni vlak v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovec, Morau, Mantemdorf.
Fransensfestc, Ljabno, Dunaj, če a SelrtŽLs' v Solnograd, I no m os t, Cez Klein-Keifling v Steyer 4 Line, Bndejeviee, Plaen, Matijiue vare, Heb, Princo*?c vare, Prago, Lipako. če« Amstetten na Dunaj. — Ob 11. ari 44 m dopoldne osebn vlak v Trbiž; Pontabel, Beljak, Celovec, Mali Glodnitz, Ljubno, Selzthal, Solnograd, Bad Gastein, Zeli ob jezeru, Iaomost, Bregenc Curich, Že* ceva, Pariz, čez Aastetten na Dui*ai. — Ob 3. *iri 6^ m popoldne osobni ri&k ♦» Trbii. Šmobor, Beljak, Ceiovec, Fransensfeste, Inomost, Monakovo, Ljubno, čez Klein fteining v Steyr* Line, Bndej"j*jice, Plzen, Marijina vare, Heb. Prancove vare, Karlove vare4 Prago, (v Prago di
rektni 'foa I. ia II. razr.) Lipsko, aa Dnnaj čez Amst9tten. — Ob 10. nri poaofii osobr
?\ak v   Trbis, beljak,   Fransensfeste, Inomoat,   Monakovo   (Trst-Monakovo direktni   voss I m
II  razreda). — PROGA V   NOVO MESTO IN KOČEVJE.   Osebni   vlaki. Ob 7.  uri 17* iz
ziutraj  osebni vlak * Novo  mesto, Strafo. Toplice,   Kceevio,  ob 1 uri 5 m pop. istoiako
- Ob 7.
PROGA IZ t Mcnakovo-Trst
Aurjsee, Ljubno, Celovec, Mali Glodnitz, Beljak. Ob 7. uri tS m ajutraf oiobni riak i* Trbiža. —- Ob 11. ari 10 m dopoldne osobni viak c Dnu^ja  čez   Amstetten. Lipsko, Prago (iz Prage d-.rsktni   voz   I.   in   H.   razreda), Francove vare, Karlove vare, Heb,   Marijne vare. Plztsa. Bndejevice,    Line,   Stcyrt   ?ar;^   ženeva,   Curib.   Bregen«,    Inomost,   Zeli  ob ježevo, Bad Gastein.  Solnograd, Ljubito,  Celovec,  Šmobor PnatiboL — Ob 4. ox 29 m  popoldne osebni Diuiaja, Ljubca Se zthala, Beljaka Celovci*, Malega Glodnitza, Mcnako^ega, In. mosta. Franacnefesta, Poatabla. — Ob 8. nri 06 -s zvečer o*ohi»f viai s Dunaja, Ljuboa, Beljaka, Murnua Malega   GlSdnica,  Celovca,   Pontabla   čez SelzThal  od Inomosta  in Solnograda,  čez Klein Reiflirg iz  Steyra Linca, Budejevic, Plana, Marijinih varov, Heba, Francovvih  varov, PragA Lipskega. — t ROGA 12 NOVEGA JfiESTA IN KOČEVJA. Osobni viaki: Ob 3. uri 44 m ^utraj osobni vlak iz Novega mesta iz Kočevja, ob 2. uri a2 m popoldne iz Straže, Topiic, Novef-mesta, Kočevja is ob 8. uri 35 k  svecer istoiako. — ODHOD IZ LJUBLJANE drž. kol \* KAMNIK.   Mešani vlaki: Ob 7. far: 28 m zjutraj, ob  2. uri  v m popoldne, ob  7. ari 10 ne zvečer. — Ob 10. ar J 4r. m poaafl  samo   ob nedeljah in pr.iznikJb in le v oktobru. — PRU HOD  V  LTTJBLJANO drž.  koL JZ   KAMNIKA. MeSani viabi: Ob 6. nri 49 m ajutraj, ofe 10, ari bi^ na dopoldne, ob 6. nri 10 m avecei Ob 9. uri 65 oi ponoći sam  oo itdeljah praznikih in le v oktobru.  —  Srednleevrop&ki   las ka za š min. pred krajevnimi časom * L -     ■ . ? u
Oddaja ribolova v zakup.
Ribarenje v ribarskih okrajih reda nemških vitezov: Lipe-Išca. mesto Ljubljana in Ljubljana-Vevče se odda v zakup od 1. januvarja 1906 naprej za deset let 3?71
Pismene ponudbe sprejme oskrbništvo (pisarna dr. Frana Voka, c. kr. notarja v Ljubljani) do 15 grudna 1905
Nova volilna reforma.
Vsaka varčna gospodinja naj voli pri nakupovanju tiste testenine, ki jih spozna za dobre, ne pozabi naj pa, da so ljubljanske testenine pripoznano najboljše, najizdatnejše, vsled tega tudi najcenejše. 3839-3
Tovaroa testenin
EcL Zelenka v Ljubljani.
leinoscheg ♦ ♦ ♦ >-Derby sec
l napravljen iz francoskega vina
leinoscheg m imM d'or
S89f>—1 X
napravljen iz tuzemskega vina.
-—   Dobi se povsod! -
Pozor!    IO dni! Pozor!
Izredno cena
od 1. do 10. decembra.
Moške srajce, belo, moške srajce, barvaste, ovratniki, manšete, kravate, moške nogavice, životniki, dam. srajce, hlače, korzeti, nočne srajce, krila s čipkami, krila z vezeninami, ženske nogavice, bluze, juponi.
Prodajalo se bo samo izborno blap.
Anton k, Sf. Petra cesta št 8.
6
8. decembra bo trgovina dopoldne odprta.
3845-4
Sprejema zavarovanja Siovečfcoga 2iv ljofijk po r-ajrazncvrstnojSih kombinat cijah pod tako agodnimi pogoji, ko nobena dr-iga zavarovalnica. Zlasti ia ugodno savarovanjfe aa do2ivot;,e in smrt z Kmanjftnjočimi se vplaciJi.
Vsak dan ima po preteka petih tet
pravico do dividende
Jak V E ■ T*'*w*
Ret. fondi: 31,865.386*80 K. (zplačan«i odškodnine in kapitaiijtt: 82,737.159-57 Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica naše države
s vBenBtiozt ttlovMKirtko m narodu« opravo. 5—141 Ceneral^E ml op m L|aib(|@iriift ^ib^rae so v i&sn^ banšnet hiši
MM
-  : . ?, ^remiCnine pr
poSam^n %»oc!**rs      najnižjih cen:. Škode ceoiiije takoj in najknUuitne . OSiva najboljši ftJjveb, koder poslu
Dovoljuje iz Cisccga dubička izd t Podpore v narodne in obcnokoribtt
namene
Udaiaieši b> ,G«ovonil arednik; D t. Ivan l*v<«r.
•kMtniaa m tiak ^jkaruiiaa &akamae«
EL
37
^.+0A
11