36
Pogreb
opotovala je po železnici vesela družba, a posebno se je nek gospodič zabaval z odlično gospo, ki je sedela njemu nasproti. Vsi so uprli svoje oči v to dvojico in slišali sledeči razgovor:
Gospodič: »Jaz sem bil in bodem vedno velik sovražnik vseh cerkvenih obredov, in kadar umrjem, želel bi, da me pokopljejo brez vsakega cerkvenega obreda." —
Gospa reče: BLep6, videla sem tudi vže sama tak pogreb in tega še ni dolgo." —
Gospodič zelo radoveden, seže ji takoj v besedo, rekoč: nGospa. da veste kako me to zaniraa; prosim vas torej, povejte mi ves dogodek."  —
BDobro," reče gospa, »poslušajte torej, povedati vam hočera vse."
BBila sem pretečeni teden obiskat svojo prijateljico, ki živi na kmetih. Prija-teljica mi pripoveduje, da je v biši zbolel jeden njenih hišnih prebivalcev. Vsi so bili žalostni. posebno pa otroci, ki so bolnika zelo radi imeli in se z njira prav po-gostoma zabavali. Približal se je konec njegovemu življenju."  —
Gospodič naglo vpraša: rAli niso poslali po duhovnaV"
Gospa: BNe; bolnik ni nikdar občeval z nobenim duhovnom, pa ga tudi ni potreboval."
BIn kakšen je bil pogreb ?" vpraša radovedno gospodič.
Gospa: BLep, prav lep! Vsa družina je bila za pogrebom, in ko so pokojnika položili v jamo, pristopil je hišni gospodar in žalostno vzdihnil: Oh, ubogi moj Hektor! bil si mi vedno zvest pes pri hiši, in zdaj je tudi tebe nestalo. Počivaj mirno pod tem drevesom na našem vrtu!"
Ko je gospa svoj govor končala, zakrohotala se je vesela družba na ves glas, a naš gospodič se je osramočen pomaknil v kot.                                     B.