OB 60-LETNICI ING. FRIDERI KA DEGNA Kje drugod, če ne v domu slovenskih planincev, v •Zlatorogu" sem go ·za• držal po seji. Njegova planinsko bio• grofijo je no krotko takole: Rodil se je 17. julija 1906 v Sv. Petru pod Svetimi Gorami. V njegovem let• niku na klasični gimnaziji v Mariboru - tedaj je bil ravnatelj dr. Josip To­ minšek - je bil 1923 ustanovljen pla­ ninski dijaški klub •Skuto•. Tokrat so bile veliko modo Savinjske Alpe. Kot sedmošolec j e postal član mariborske podružnice SPD, to je pred 31 leti. Odbornik podružnice SPD Maribor je postal leto 1939. Po vojni je opravljal funkcije tajnika. blagajnika, gospo• dorjo in celih 12 let funkcijo pred­ sednika. V PZS je zdaj član GO in predsednik nadzornega odbora. Je tudi član NO PSJ. Ing. Degen spada med najvidnejše povojne planinske funkci• Ing. Friderik Degen onorje, med tiste, ki mu za planinstvo nikoli ni manjkalo ne časa ne ener­ gije. - Najin razgovor je bil nekako takle: V čem vidiš bistvene naloge osrednje planinske organixacije in močnejših društevf Vrhovno orgnlzocijo v našem planinstvu je bolj potrebno kakor v drugih or­ ganizacijah. Planinstvo ima neomejeno področje in tokorekoč sega delokrog PZS od enega konca Slovenije do dru­ gega. Toko je nujno, do skrbi PZS za pravilno Ideološko vzgojo in zlasti. do veča in čuva sedanjo materialno bazo, noše koče, brez katerih ni moč razvi­ jati planinstvo. PZS moro budno ču­ vati. da se ohrani planinski videz na­ ših domov. Močnejšo PD noj bi bilo vzor in mentor manjšim društvom. Katere naloge šteješ - za l eto turizma - za nojvoinejše, oz. :z:o najbolj pe­ rečel Planinstvo omogoča planinski turizem. Pogoje zo to je ustvarilo planinsko organizacijo s svojo obsežno mrežo planinskih domov in prav bi bilo, do bi turistične organizacije bolj čisla le vlogo planinstvo v turizmu. V jubilej­ Mem letu turizma morajo nošo PD po­ kazati, da cenijo turizem kot pospe­ ševalca planinstvo, vendar pa tako, do se ohrani planinski značaj planinskih domov. TZS noj bi kok prospekt po­ svetila zgolj planinskemu turizmu. Najljubšo turof Najlepši nedeljski li­ letf Kočo, ki je najbolj v reduf Se iz gimnazijskih časov se spomnim, s kakšnim užitkom smo brali v nemški čitanki dr. J. Tominška spis o izletu no Ojstrico. 2e tokrat sem vzljubil Savinjske Alpe. V najlepšem spominu imam prekrasno turo od Rogovllco v Robanov kot, odtod no Korošico in Ojstrico posebno zato, ker je tokrat komaj desetletno hčerko prvič obču­ tilo lepoto goro. Nedeljski Izlet no Boč je vedno lepo doživetje zame in moje prijatelje. Včasih je bilo najbolj ure­ j eno kočo Ribniško kočo. Kaj ti najbolj leii no srcu pri delu za p loninstvof V letu 1967 bomo morali Izvršiti v pla­ n inskem gospodarstvu več korektur, če nočemo, do nos čas prehiti. Bistveno moramo spremeniti planinski zakup koč In go vsaj prlbllžno poenotiti. V planinskem gospodarstvu bo sploh treba več enotnosti, PD po bodo mo­ rale voditi tako gospodarstvo, ki ustre­ za krajevnim razmeram. Dobro planin­ sko ime je odvisno tudi od dobrega gospodarjenja. Kot predsednik PD Maribor si si pri­ dobil glos kot nenavadno uspešen plo· ninski gospodarstvenik. Koko gledaš kot tok no gospodarjenje v plonlnstvuf Kako sodiš o planinstvu kot sestavini turizmaf Predvsem mislim, noj bi v naših do­ movih zopet zavladalo planinsko vzduŠ• je. Planinci smo navadno veseli ljudje1 vendar moramo vedeti, do nos ni pri­ peljal v gore zgolj materialistični he- DRUŠTVENE NOVICE donizem, ampak željo, uživati lepote gorske prirode, željo po estetskih uilt­ klh. če hočemo planinske probleme kompleksno reševati - In to moramo - je nujno, do PD popravijo svoj odnos do svoje vrhovne organizacije. Pred­ vsem po želim, do v bodoče ne bi bilo treba govoriti o finančni nediscl­ pl ini PD, nič manj srčno želja pa je, do bi noš Planinski Vestnik izhajal kot do sedaj in do bi družbeni organi pravilno vrednotili njegovo vrednost za slovensko kulturo. RUDI KAVC:I C: - 60-LETNIK Noj nam jubilant ne zameri, če mu čestitamo z majhno zamudo. Tov. Rudi Kavčič, širom po Sloveniji znan gospo­ darski izvedenec PZS, je začel že kot nižješolec zahajati v planine, in to večinoma peš iz Ljubljane v Kamniške planine in Julijske Alpe. Kot četrto­ šolec je leto 1922 pomagal skalašem markirati novo pot no Pohorje. Po osvoboditvi leto 1946 kot finančni strokovnjak začel delovati v planinskem gospodarstvu. Bil je vseskozi do danes član gospodarske komisije PZS, vmes po nekaj let tudi načelnik te komisije. Pisal je navodilo in kontne plane za društvo, obiskoval je postojanke In društvo kot inšpektor in kontrolor. Vodil je posvete gospodarjev in razne tečaje za planinske knjigovodje. S tem je po• stavil temelje za smotrno gospodarjenje v planinski organizaciji. Za to svoje delo je bil odlikovan s srebrnim zna­ kom PZS, kot dolgoletni član nadzor­ nega odbora PSJ po z zlatim znakom, Pri Izvrševanju teh nalog je hodil po hribih sam, podojol se je no pot ob vsakem vremenu, češ po dežju bo prav gotovo zasijalo sonce. Morsikoj ve po­ vedati o teh samotnih potih. no ko• terih je spoznal skoraj vse noše pla• ninske postojanke. lani je dol slovo svojemu službenemu mestu, ni po prenehal delovati pri raznih organizacijah. Vedno svež In poln življenja še vedno pomaga go­ spodarski komisiji PZS. Odborniki, ki so se po vojni zvrstili v UO PZS, cenijo delo tov. Kavčiča, njegovo tovarištvo In prijetno družabnost, s katero je znal vselej ogrevati poslovnost planin­ skih potov. DR. ANTON MELIK Osmega junija 1966 je neizprosno smrt nenadoma pretrgalo življenjsko pot aka­ demiku, univerzitetnemu profesorj u In 39 DRUŠTVENE NOVICE javnemu delavcu dr. Antonu Meliku. Sredi načrtov in ustvarjalnega sno• vonja je za vedno omahnilo roko, ki je spretno in uspešno sukalo pero pol• nih 55 let. Kot mnogi razumniki nje­ gove generacije je začel najprej z beletristiko, In tako je že leto 1911, komaj 21 let star, stopil v javnost, skrit za psevdonimi. To pot je ubiral do leto 1917, ko je začel s publiciranjem strokovnih del, najprej kot zgodovinar, od leto 1921 dalje pa kot geograf. Geografiji je ostal zvest do konca. Bil je med osnovotelji slovenske znanstve­ ne geografije, po letu 1928 nje mentor in po tej dobi učitelj skoraj vsem slovenskim geografom, ki jih je kor lepo število. Ni naš namen v planinskem glasilu govoriti o dr. Antonu Meliku kot geo­ grafu znostveniku in javnem delavcu. To so že in še bodo storili drugi. Mi želimo poiskati okvire, v katerih bi doli pokojniku priznanje, ki mu ne- Dr. Anton M elik dvomno gre tudi v slovenskem pla­ ninstvu. Dr. Antona Melika, v tradicionalnem smislu besede, ne moremo šteti med planinske pisatelje. Med sotrudniki na­ šega glasilo njegovega imena, žal, ne zasledimo. Mislim po, do mu kljub temu gre mesto v slovenskem planin­ stvu. Zakaj? Pokojnik je poleg d rugega avtor ob­ sežnega geografskega opusa o noši ožji domovini pod naslovom „ slovenijo, geografski opis•, ki je izšel pri Slo­ venski matici v petih zajetnih knjigah. 40 Leto 1935 je bil objavljen prvi, splošni, del, med leti 1954 In 1960 po še štiri knjige z opisom posameznih slovenskih pokrajin (Slovenski alpski svet; štajer­ sko s Prekmurjem in Mežiško dolino: Posavsko Slovenijo; Slovensko Pri mor• je); leto 1963 je izšlo drugo, prede­ lano izdajo splošnega delo Slovenije. Knjige so pisane strokovno, s kom­ pleksnim pogledom, o poljudno, zato so vsakomur razumljive, in prav to je odliko Melikovega pisanja. V knji­ gah o Sloveniji, ki zajemo etnično ozemlje, je obseženo vse, kar noj za­ jemo sodobni, genetični geografski opis, ki mu je osnovo v iskanju zvez med človekom in naravo. In zato tudi planinci rodi segajo po Melikovih knji• gah o Sloveniji, ne samo po tistih, ki opisujejo slovenski alpski svet, mar­ več tudi po drugih, soj je domeno plo• nincev tudi prostrani predalpski In di­ narski svet in ne nazadnje tudi gri­ čevnato panonsko in jadransko obrobje. Kdor želi pobliže spoznati katerokoli slovensko pokrajino, mora vzeti v roko • Melikovo Slovenijo• i in ker so pla­ ninci vneti občudovalci in obiskovalci narave in človeka v njej, jim bodo Melikova dognanja pokrajino, ki jim je manj znano, bol j približala in pri­ ljubilo. še no dve pomembni Melikovi deli želimo planince posebej opozoriti, to je na knjigo »Planine v Julijskih Alpah• , ki je Izšlo leto 1950 pri Slovenski aka­ demiji znanosti in umetnosti, In no monografijo •Bovec in Bovško• , izšlo v Geografskem zborniku VII iz leta 1962. Pokojnik je bil vnet ljubitelj In velik poznavalec slovenskega alpskega sveto, še posebej Julijskih Alp. Lefo za letom je preživljal dopust v Planici, v Ukancu in po vojni nekajkrat tudi v Bovcu. Njemu po dopust ni bi I počitek, marveč ga je v miru, stran od mest­ nega trušča in v čudovitem gorskem svetu izrabil za še intenzivnejše delo. Hodil je na lažje in težje ture, o ne zgolj kot turist, marveč vedno z be­ ležnico, svinčnikom in fotografskim apa­ ratom v rokah, in s prodornimi očmi geografa. Vse, kor mu je bilo novo, je zapisal, in retultot terenskih zopažanj in znanih virov sta tudi omenjeni deli. V knjigi • Planine v Julijskih A lpah• ni obravnaval samo planin, marveč je nasloni I nanje proučitev celotne nase­ litve, primerjal z bohinjskimi planinami vso slovensko planinsko področja in ob njih načel zelo zanimivo in aktualno problematiko vsega našega planinskega gospodarjenja, s posebnim ozirom no možnosti uveljavljanja tega v moder• nem socia lističnem gospodarstvu. Mislim, da se ne motim, če rečem, do je bil pokojni prof. Melik eden naj­ večjih, če ne največji kompleksni po­ znavalec slovenske zemlje. Slovenijo je velikokrat prekrižaril podolgem In po­ čez, največ peš in s kolesom, vedno z željo po novih spoznonjih. Ni bilo ko­ tička noše domovine, ki go ne bi po­ znal. Neštetokrat je nos študente in kasneje diplomante presenetil z drob­ nim poznavanjem pokrajine, v katero nos je pošiljal no specialno prouče­ vanja. Ko je bil po drugi vojni no obisku pri slovenskih izseljencih v ZDA, so ga vsi, s katerimi je govoril. imeli za rojaka, skorajda sosedo, soj jim je naštel v.se vosi in vasice v soseski, iz katere so izhajali. Zato ni čudno. da je Melikovo zapuščino o noši zem­ lji tako velika, soj obsega skoraj 20 knjig in čez 100 razprav in člankov. Z Melikovo smrtjo smo Slovenci, tudi planinci, veliko izgubili, čeprav pokoj• nika ne moremo uvrščati med planinske pisce. Ostalo pa nom je po njem trdna osnovo, mimo in preko katere ne bo mogel nihče, ki bo obravnaval po~ somezne slovenske pokrajine ali ce- lotno našo domovino. D. M. V SPOMIN Kruta usodo je zopet iztrgalo iz naših vrst dva tovariša, ki sto kar skozi več desetletij nesebično in s posebno vne­ mo opravljala v naši planinski orga­ nizaciji izredno zaslužno delo. Prav j e, do se ju hvaležno spomnimo vsaj z nekaj vrsticami tudi v našem planin­ skem glasilu. JOZE JERETINA (roj. 14. 3. 1892, umrl 30. 3. 1966) je že v svoji mladosti vzlju­ bil planine. Soj je l. 1908 postal član SPD In smo ga zato pred leti šteli med redke tovariše, ki so bili odlikovani z diplomo in zlatim častnim znakom več kot 50-letnega nepretrganega članstvo v naši planinski orgc,nizociji. leto 1920 je bil izvoljen v odbor osrednjega dru• štva SPD v Ljubljani, kjer je kosneje skozi dolgo vrsto let do reorganizacije društvo po drugi svetovni vojni oprav­ ljal funkcijo Izvoljenega blogojnlko. Starejšo planinsko generacijo se še dobro spominja, da je bil no naših društvenih legitimocijoh tudi podpis blagajnika Jeretine. Ob tej odgovorni in nehonoriranl funk­ ciji, ki je zahtevalo vsakodnevno delo in navzočnost v društveni pisarni ter stalno udeležbo na vsakotedenskih se-