Protivja
Anton   Debeljak
Na prstu v parku sem sinico nosil. „Zagrabi, zame!" Jaz pa duše čiste sem pustil ptico med zelene liste. Zaman  me je  možak  usluge  prosil.
Gredoč naprej momlja: „Oh, kakšen osel!
Ta spada res med idiote tiste,
ki zove svet jih rad idealiste.
Ta strada, kjer lahko bi bujno kosil!"
Tega, prijatelj, kriva je Narava, ki vse na svetu belem izravnava: razumnik cesto z bedo se otepa,
ko tumpec v izobilju zlatem pluje. Mladenka lepa je duhovno slepa, ko grbec iskre duhovite kuje.
331