Dopisi. Iz Št. Jurja ob juž. žel. (Sadjereja.) Cesarjevič Radolfovo sadjerejsko društvo za Spod. Štajar je imelo na belo aedeljo popoldne po večeraicah svoj spomladaaski občai zbor. A šolska soba, v katerej so se udeležaiki zbrali je bila kmalu preaapolnjeaa; dobra polovica poslušalcev pa je bila še od zuaaj, ker niso več mogli v sobo. Med udeležaiki je bilo maogo sadjarjev ia prijateljev sadjarstva od blizo ia daleč. Tudi ravaatelj vino- ia sadjerejske šole, g. H. Kalmaa iz Maribora je društvo počastil s svojim pobodom. Kaj torej storiti, da bi se vsi poduka željai zborovaaja udeležiti mogli ? Predsedaik^g. dr. Ipavic povabi aavzočne aa prosto, aa Craovšekov travaik, kjer so bile v ta aaaien že razae priprave za praktičao podučevaaje v obrezovaaji, sajeaji — jama, kol, vez itd. Tukaj je torej aastopil pred maogoštevilao zbranim poslašalstvom potovalni učitelj, g. Matijašič iz Maribora; razlagal je pri= dobitev ia pomnožeaje sadaega drevja. Praktičao je kazal, kako ia kedaj jame kopati, kje je zemlja ugodaa; vsadil ia obrezal je potem eao drevo. Ljudstvo je prav pazljivo gledalo ajegovo delo ia poslašalo ajegovo pojasajevaaje. G. predsedaik je potem med aavzočae razdelil ,,Poročilo o drastveaem delovaaji". Tudi divjakov ia cepičev se je, kakor vsako leto ob tem času, med udeležaike razdelilo lepo število. Potovalai učitelj g. Matijašič pa je bil že prej aekaj dni tukaj. Vsak daa ga je g. dr. Ipavic v spremstvu še dragih gospodov peljal v kak drag kraj. Tu so se zbrali aiožje ia faatje ter so gledali ia poslašali g. Matijašiča, ki je kazal, obrezovaaje, sajeaje, cepljeaje. snažeaje dreves itd. ter jim aa razaa vprašaaja odgovarjal temeljito ia prav prijazao. Posebae vredaosti za aaše ljudstvo je to, da gosp. Matijašič vsako opravilo tudi praktičao sam zvrši v ajih aavzočaosti. bodi si z aoženi, lopato, motiko, žago itd. ia da to pojasnjaje v ljadstvu umevaem čistem sloveaskem jeziku. Eao prednašaaje in praktioao obravaavo o cepljeaji ia splob o vzgoji sadaega drevja imel je tadi v šoli, kjer so bili zbraai dečki iz viših treh razredov. Zdaj, ko smo dobili potovalaega učitelja, se je še posebao močao jelo gibaaje ia zaaimaaje za umao sadjarstvo. Za potovalaega uHtelja pa prosijo razae občiae ter se žel6 od njega pouuiti, tako Šmarje, Sevaica, Mozirje itd. ia prav tako. Omeniti mi je še da je potovalai učitelj praktičea sadjar, poatrežljiv ia prijazen gospod. Hvala mu! V. Jarc. Iz Sevnice ob Savi. (Spomlad.) DovoIjujem si tudi jaz aekaj sporočiti iz aaše Sevniške okolice. Zime, kakor se tudi od drugih krajev sliši, smo imeli letos dovolj, pa .še prav trdo zimo ia še zdaj se ai amirilo. Dae 23. m. m. smo imeli saeg. dae 31. pa točo, da je je bilo vse belo po tleb. Dae 7. t. m. dobili smo zopet aekaj saega. Skode zdaj ai aapravil ae saeg, ae toča. Bog daj, da bi le posehmal ae videli aobeaega teb dveb! Zima se pozna po goricab, pa bolj po aizkih goricab je zlo trs pozebel, posebao pa tam, kjer se je bil lani osmodil. Sadje prav lepo kaže in se pripravlja k cvetju, ako nam ga dobrotljivi Bog obvaruje imamo upanje, boljše, kakor pa v viaogradib. Iz Ljutomera. (Poso jilaica.) Iz društveaega račuaa Ljutomerske založaice za 1887, kteri je bil v glavai seji dae 8. aprila odobrea, vidi se, da je imelo društvo koacem leta 1887 332 udov, ter da jib je v teku račaaskega leta 20 izstopilo a 27 priatopilo, po tem takem je društvo od 1886. leta za 7 udov aaraslo. Po letaib priaeakib aa opravilaib deležih aarasel je zavarovalni foad do koaca leta 1887 za 23.143 gld. 82 kr., med tem ko je izstopivšim udom 1774 gld. 64 kr. izplačaao, a od ostalih in priatopivšib pa 1736 gld. 72 kr. yplačaao. Letaega prometa bilo je vkupaj 163.210 gld. 74 kr. — Kakor bilanca kaže, imelo je društvo na koacu leta 1887 imetja 160.958 gld. 12 kr. in dolgov 159.770 gld. 99 kr., med kterimi je tudi rezervai foad vkupaj v izaeaku od 11.482 gld. 71 kr. zapopadea. — Prigospodarilo si je društvo v tem letu 277 gld. 84 kr. ia zbor je skleail, da ae ta izaeaek aopet k rezervaemu foadu pripiše. Iz Brezovec pri Polenšaku. (Pot. učitelj.) Po večeraicab aa Jožefovo je bil pri naa potovalai učitelj za aadjerejo iz viaorejske šole pri Mariboru g. Fraac Hatjašič. Bili smo v-g. Lovrečevi gostilai. Prišlo je toliko ljudi poalušat in se učit, da aiso imeli v biši prostora, morali smo okaa odpreti, da so zuaaj stoječi izvrstea aauk sliaali. Čuli smo maogo koristaega, zaaimivega, kako? — kedaj? — kje? je sadao drevje saditi, cepiti, obrezavati, čistiti, gnojiti, mladiti, zajcev, goseac varovati, drevesaice zasajevati, katera plemeaa saditi in kako sadje spravljati, v korist obračati, trgati, pošiljati, sušiti, shraajevati ia še več, čeaar prej aismo vedeli. Povedaao ae aam je pozaej v saduaosaiku g. Lovrec-a tudi pokazalo. Cepili amo drevje malo, mlado, ataro, drobno, debelo, tudi trto — aa razae sorte, — obrezavali i. t. d. — Ljudje so rekli: Radi smo, da smo čuli, ali še bolj, da smo videli, kako se mora napraviti. Hvala tedaj javaa g. učitelju za ajegov trud! Ob eaem pa priporočujemo tudi drugim občiaam, aaj slavao ravaateljstvo viaorejake šole za-aj proaijo. To prošajo aaj aaredi občiasko predatojaištvo, brez koleka, kakor so aavadao druge uradae prošaje. Zapomaiti je samo pri tej prošnji, da se mora na celo polo pisati, ae pa aa kakšai zamazaai koaček papirja. Učitelju ni treba poti, ne vozaika, ae aauka, ae jeati, ne piti, ae staaovaaja plačati, sploh pri tem ai nikakšaega plačila. ker je potovalai učitelj za to aastavljea, da ljudem koristi, ia ai prizadeva jim veaelje do sadjereje buditi. — Valed tega so se zdaj naši Ijudje za aadao drevje bolj navdušili ia oživili, ia kaj tudi ne bi, kaj smo laai ediae peneze za sadje dobili. Dobili bomo jih še pa pribodnjič večkrat. Kupci bodo pre sopet prišli, ker so zavarali, da zori v naši, bolj južai Štajarski deželi okusniše sadje, kakor v severaem obnebji.