>KŽAV V NAŠI DRŽAVI. Bedno zasedanje narodne skupščine prične 20. oktobra. Glede za JBZ zmagovitih občinskih volitev v moravski banovini izjavljajo nasprotniki sami, da so doživeli zelo hud poraz. Treba namreč pomisliti, da so bile te volitve v primeri z onimi, katere je izvedla JNS leta 1933, popolnoma svobodne. Vsaka politična skupina je lahko nemoteno postavila svoje liste in zanje agitirala. Naš ministrski predsednik o novi trgovinski pogodbi z Italijo. Trgovinski dogovor z Italijo, ki je bil sklenjen 26. septembra t. 1., je stopil v veljavo 1. oktobra. Ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič je povdaril o novi pogodbi, da so z njo vpostavljeni med našo državo in Ita- lijo trgovinski odnošaji, kakor so obstojali pred sankcijami. Konec je kratke in neprijetne dobe popolnega zastoja medsebojne trgovine. Konča se nepogodbeno stanje. Gospodarski činitelj, ki je imel raed obema državama svoj posebni pomen, dobi ponovno svojo veljavo. Vsi naši gospodarski krogi bodo sprejeli z zadovoljstvom novo obnovo trgovinskega razmerja s sosedno Italijo. Za izvozno blago iz naše države v Italijo so uvedeni polletni kontingenti. V prihodnjih šestih mesecih bomo izvozili v Italijo: pšenice ea 10 milijonov lir, koruze za 10 milijonov, mehkega lesa za 14 milijonov in ravno za toliko trdega lesa, perutnine za 3 milijone lir. K temu še pridejo: meso, jajca, premog in več drugega blaga v vrednosti 1 milijona lir. V DRUGIH DRŽAVAH. Razvrednotenje čehoslovaške krone. —• Radi znižanja vrednosti denarja v Franciji, v Švici in na Nizozemskem bode po sklepu ministrskega sveta padla tudi vrednost češke krone za 16% sedanje vrednosti. Za Nemčijo ter Avstrijo še Madžarska. Na zadnjem zasedanju Društva narodov v Zenevi je nastopil madžarski odposlanec z zahtevo, da se mora dovoliti tudi Madžarski svobodno oboroževanje. Po mirovni pogodbi se Madžari očitno ne smejo oboroževati po svoji volji in tudi sedaj je Mala zveza nastopila proti ti najnovejši madžarski zahtevi. Madžari bodo pa6 kar na lastno pest posneli oboroževalni vzgled Nemčije in Avstrije. Nov protižidovski zaJkon na vldiku v Nemčiji. Nemški državni zbor ali rajhstag se bo sestal enkrat proti sredini tega meseca. Ob tej priliki bo govoril kancler Hitler o načrtih vlade za zimsko preskrbo in pomoč v letu 1937. Državnemu zboru bo predložen zakon, ki bo onemogočal židom nakup posestev v mejah nemške države. Slabo gospodarijo levičarji na Francoskem. S kako zmagovitim bobnanjem v širni svet so se lotili levičarji vladnih pobIov pod predsedstvom Bluma na Francoskem. Napovedovali so, kako bodo povzdignili gospodarstvo in bodo popolnoma preosnovali francoske eocijalne raztnere. Iz vsega tega prerokovanega tamtama se je pa izcimilo skrajno slabo gospodarstvo, porast cen in neprestane delavske stavke. Vsa povojna leta se je stekalo zlato v Pariz in držalo francoski frank na izredni vlšini. Kakor hitro so se pa oprijeli francoskih državnih financ levičarji, se je razbežalo nakopičeno zlato iz deŽele in Blumovi vladi ni preostalo drugega, kakor da je razvrednotila frank. Vlada je stopila pred zbornico in senat z eakonskim načrtom o razvrednotenju franka. V zbprnici je bil načrt sprejet 1. oktobra s kompromisno rešitvijo senata s 304 glasovi proti 217. Za bodoče je Blum v parlamentu obljubil, da njegova vlada ne bo več dopustila, da zasede delavstvo tovarne in podjetja. Kakor povsod, kjer so se še dokopali socijalisti do vlade, so jo tudi v par mesecih v Frandji polomili v gospodarskem in eocijalnem oziru. Slabo gospodarstvo Blumove vlade In neprestano štrajkovno gibanje sta zelo slabo odjeknlla med ljudskimi množicami, ki so se skraja tako navdušeno oklenile »ljudske fronte«. Pred kratkem so se vršile v dveh okrajih nadomestne volitve v parlament. Oba ta okraja sta veljala za trdnjavi >ljudske fronte«, a sta propadla v obeh levičarska kanditata in sta odnesla zmago desničarja. Bazvoj krvavih dogodkov na Španskem. 2e zadnjič smo poročali, da je uspela nadjonalističnim četam zasedba mesta Toledo In osvobodltev oblegancev, kl so se aad en mesec z največjim junaštvom braflili v skoro člsto razstreljeni trdnjaviAleazar proti rdeči druhali. — Dne zadnjefa. septembra je došlo do pomorske bitke p<ri Cadlxu. Dve španski vladni križarki Bta se nenadoma pojavili pred veliko kriEarko, kl je v rokah upornikov, In sta jo pričeli obstreljevati. Napadena uporniška ladja je odgovorila z naglim streljanjem (z evojih najtežjih topov. Eden vladnl ru(ttlec je bil tako poškodovan, da se je potopil ki je reaila mornarje na pomoč pokllcana francoska lad.ia. Tudi druga vlad- ga bojna ladja je bila z zadetki tolikanj oslabljena, da je izbruhnil na njej požar in se je morala umakniti iz boja. — V Madridu, krog katerega se vedno bolj zožuje krog nacijonalističnih čet, vladajo anarhisti. Predsednik republike Azana je podal ostavko in bi bil rad pobegnil iz prestolice, a mu anarhisti branijo, da bi odfrčal v letalu. Tudi vlada ne sme zapustiti Madrida. Ministri so si dali za svojimi palačami zgraditi letališče, s katerega bi bili v letalih pobegnili za slučaj nevarnosti. Anarhisti so jim uničili načrt za umik in je vlada ujetnica pocestne druhali. — V Madridu so vpoklicali ženske od 18. do 50. leta, da bodo opravljale razna utrjevalna dela krog mesta in bodo skrbele za dovoz živil braniteljem. Da je prehrana Madrida skrajno pičla, dokazuje dejstvo, da so odpremili iz prestolice v Valencijo in druga obmorska mesta elabotne ženske z deco. — Radi vednih porazov so se začeli med seboj grizti levičarji, anarhisti in komunisti. Anarhisti očitno grozijo predsedniku vlade Largu Caballeru in se že imenuje njegov naslednik v osebi skrajno komunističnega poslanca Hozdijaza. — Poveljnik nacijonalistov general Franco je prevzel naslov začasnega državnega poglavarja in je podpisal več odredb o ureditvi vrhovne državne uprave in o občinskih odborih. — Uporoiki so že nekaj dni popolni gospodarjl gibraltarske morske ožine, ker so vse vladne ladje zapustile gibraltarsko mor« je radi pomanjkanja oficirjev in tehničnC Izobraženega moštva. Važne spranembe v sovjetski Rnsiji na vodilnih mestih. Italijanski listi so razglasili vest, da se bo sovjetska vlada preselila iz Moskve v Omsk v Sibirijo. — Važnejše nego ta vest so spremembe na vodilnih mestih. Dosedanji komisar za notrajne zadeve in nekdanji šef boljševiško čeke ali tajne policije žid Jagoda ter komisar za pošte in nekdanji predsednik sovjeta narodnih komisarjev Rykov sta odstavljena od svojih službenih raest. Jagoda je imenovan za novega poštnega komisarja, za notrajnega ljudskega komisarja pa pride tajnik komunistične stranke Ježov, kl je po rodu čistokrven Rus. Jagoda, ki je 35 let star žid in je bil največji krvolok v vodstvu Ceke, se je moral umakniti na zahtevo maršala Vorošilova, ki hoče odstraniti od vodstva države vse žide in ga preosnovati v nacijonalno rusko ustanovo. Ježov spada v ožji krog Stalinovih in Vorošilovih zaupnikov. Bil je že pomočnik komisarja za poljedelstvo in je v vrhovnem izvršilnem odboru komunistične stranke.