654. štev.
V Ljubljani, sobota dne 18. oktobra 1913.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
„DAN“ izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah fn praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znašaš v Ljubljani v upravništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20*—, polletno K 10’—, četrtletno K 5’—, mesečno K 1’70. — Za inozemstvo celoletno K 80’—. — Naročnina so nt	pošilja upravništvu.	J«
Telefon številka 118.
r*<4fe
9**
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
m	Uredništvo in upravnlštvor	~|
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglasa se plačaš petit vrsta 15 v, osmrtnice, poslana in zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanju pota pust. — Za odgovor je priložiti znamko, at
Telefon številka 118.	«
ta
m
Četrta balkanska vojska.
PISMO IZ BELGRADA
Bel grad, 1. (14.) okt.
Prevažanje čet.
Ni še izteklo mnogo Save v Dornavo, ko so srbski heroji, ovenčani s slavo dveh vojn, hiteli na srbsko-albanske mejo, da uduše umetno napravljen plamenček novih nemirov med Albanci, že zopet jih kliče že Četrtič domovine glas na branik v boi za svojega zaveznika Grka.
Te dni sta bila iz Niša poslana dva dolga vojaška vlaka samih konj proti Solunu in dva vlaka topov v isto smer.
Rekrutacija novih državljanov v Macedoniji. Sandžaku in Stari Srbiji se vrši v redu, dasi delajo »buga-raši« srbskim oblastim vsemogoče težkoče.
Translokacija srbskih čet se vrši po načrtu tako. da bo vsak nemir bodisi kjerkoli, takoj zadušen. V Šti-pu vlada — takorekoč — obsedno stanje, tudi v drugih večjih krajih kar mrgoli vojaštva.
Srbska vojska je zasedla v Albaniji vse strategične točke precej globoko v notranjost »bodoče albanske države«, iz katere se bo umaknila le tedaj, ako bo Albanija tudi faktično eksistirala kot država.
Po vseh zasedenih krajih Alba-banije so uvedene srbske vojne oblasti.
Tudi Grška se pripravlja na vse eventualnosti, vendar je razpoloženje v Belgradu precej optimistično In Je upati, da ne pride do resnega konflikta s Turčijo.
Komplikacije, ki bi lahko nastale Iz grško-srbske-turške .vojne so ne-'dogledne.
Bolgarska bi ne mogla ostati nevtralna, ker je — glasom pogodbe — dolžna pustiti Turčiji prost prehod po njenem ozemlju na grško - srbsko mejo. S tem pa bi kompromitirala sebe, ker bi grške in srbske čete brez-Hvomno zasedle — v slučaju zmage — novo bolgarsko ozemlje in podile turško armado na njen teritorij.
Tako bi bila tudi Bolgarska zapletena v novo vojno, v kateri bi brezdvomno doživela svoj Sedan, ker bi Rumunija — kot grško - srbska zaveznica ne mogla gledati bolgarsko armado v pohodu proti Srbom in Grkom in to radi principa ravnotežja na Balkanu.
Ta vojna pa bi tudi izzvala oboroženo intervencijo kake velesile in predpogoj za evropsko vojno imamo na dlani.
Vsled tega je težko verjeti, da bi se vojno stanje na Balkanu zavlačevalo, ker potrebujejo vse balkan-
ske države absolutnega miru za ureditev svojih notranjih zadev.
Skupštlnske seje.
Narodna skupština deluje le počasi in po štirih sejah se je končno doseglo, da se je vendar izvršila volitev v predsedništvo skupštine. ki je ostalo neizpremenjeno, namesto od-stopivšega tajnika posl. Velizara Jankoviča pa ie izvoljen posl. Pera Jovanovič.
Sedaj se je pričel reševati zakonski načrt za gradbo novih želez- ' niških tirov, kateri se začno graditi spomladi. Med prvimi projektiranimi progami pridejo v poštev: Belgrad-Šabac, Kragujevac - Kruševac in Po-žarevac - Gradište - Prahovo. Danes so se otvorile gradbene ponudbe v ministrstvu za gornje proge.
Pašičev kabinet se nahaja sedaj v krizi in danes so poslanski klubi imeli tozadevne seje radi stališča napram vladi in novi njeni formaciji.
Vsled tega bo tudi državni proračun, dasi je predidoči že davno izčrpan, šele proti koncu t. m. prišel v razpravo, ako se med tem časom posreči rešiti sedanjo ministrsko krizo.
Po sedanjem razpoloženju sodeč. bo nova vlada obstojala iz koalicije staro in mlado radikalne stranke, v katero (koalicijo) bo pozvana tudi naprednjaška stranka.
Goriški deželni zbor odgoden.
Po par sejah nas je iznenadila včeraj vest. da je goriški deželni zbor odgoden do meseca decembra.
Za zborovanje je bilo časa za vsaj 5 dni in vsaj 2 seji bi se bili lahko vršili. A prišlo je tako. da se je deželnemu glavarju Faiduttiju zdelo boljše, da plenum do zime počiva.
KdOr le Opazoval čudoviti konglomerat, ki je 16 dni brez večjih ra-buk zboroval v Gorici, ta se ne bo čudil, da je Faidutti iskal časa, da reši viseča nasprotia in nesporazumlje-rja. Stranka ni zaupala stranki, pa tudi v strankah samih so se pisano in nezaupno spogledovali novi tovariši. Kompromisov po znani ponesrečeni goriški ožji volitvi ni bilo. Torej tudi ni bilo več večine, ki bi vladala. In take večine niti danes ni! Dokler pa večine s trdno završenim delovnim programom ni, je upanje v vspe šno delo v goriški deželni hiši nemo-žno.
Priznati se mora, da je kratko zasedanje brez večine še dosti dobro in brez večjih nesreč minulo. Seveda ni bilo še posebno važnega vprašanja. Stranke so glasovale, kakor se jim je zdelo.
Najzanimivejše glasovanje je pač bilo glasovanje o napotenju veri-
fikacij v odseke. Izpodbijane so samo volitve v laških mestih in v laškem veleposestvu. Obe volitvi sta se vršili tako, da bi ju moral deželni zbor razveljaviti, kajti le nasilstvo in volilna sleparija sta dovedla laške klerikalce do zmage v veleposesti, liberalce pa v mestih. Slovenci, kojih mandati so čisti, niso imeli interesa, da pogrinjajo plašč usmiljenja čez laške sleparije. Glasovali so torej enotno v smislu, da naj se volilni akt dobro preišče ter eventualno počaka razsodbe upravne sodnije. Naivno pa je predlagal laški liberalec Bombig, da naj odsek brez ozira na upravno sodnijo verificira. Kdo ie bil tega bolj vesel, kot laški klerikalci! Zato so vsi Italijani glasovali za to, da mora odsek v 8 dneh poročati, in glavar Faidutti je dirimiral za laško stališče. Komaj pa so laški liberalci videli Slovence glasovati, že jim je bilo bridko žal. Vsaj bi bili, če so glasovali s Slovenci, zadali strašen udarec laškim klerikalcem. Zato so spremenili svoje stališče.
Sedaj imamo znova pojasnilo, zakaj je deželni zbor odgoden na zimo: Laški klerikalci preplašeni vsled odločnega stališča Slovencev v verifikacijskem vprašanju, so potisnjeni znova pred odločilno vprašanje: ali s pošteno točno pogodbo stvorijo večino, odgovorno večino z delovnim načrtom brez postranskih ljubezni, ali pa...?
Taka večina je neizogibna. Ob volitvah smo io že videli, a se je razbila nad slovensko nediscipliniranostjo. A potreba po večini traja, sicer je deželni zbor nezmožen za delo in zrel za razpust.
Ob sebi umljivo, da brez zagotovitve minimalnih slovenskih eksistenčnih zahtev večina ni mogoča. Ravnopravnost Slovencev z Italijani, a ne na papirji. — izražena v dejanjih, to more biti podlaga stvoritvi večine.
Naravno, da za take stvari treba časa. Sramoti, da sklep o verifikaciji volitev izpade drugače, kakor želi laška klerikalna stranka, se je glavar
Faidutti ognil z odgodenjem deželnega zbora. A pozimi ne bo boljše, če tačas ne pride do jasne pogodbe, ki vsakemu da pošteno, kar mu gre.
Bitka pri Lipskem od 16. do 18. oktobra 1813.
Tretji dan bitke. — Grozen boj. — Negotova zmaga. — Napoleon da povelje za odhod. — Noč.
Dne 18. okt. se je na vse zgodaj razvnel boj. Prejšnji dan je bil dež in megle so se vlačile preko bojišča. Cel dan so se neprestano na vseh straneh ponavljali napadi, ki jih ie spremljalo neugnano grmenje topov. »Bilo je hujše nego pri Boro-dinu«, piše Miloradovič, zrak se je napolnil z dimom, smrad dima je plaval nizko nad planjavo in ie ob grmenji topov popolnoma omamil bojujoče se utrujene čete. da so šle na boj kakor na veselo zabavo. Naskok za naskokom se je ponavljal zdaj na tem zdaj na onem griču, zdaj so' zmagovali zavezniki, zdaj Francozi. Grozen Je bil ta boj. ki je bil enak zma-gonosni pesmi smrti. 1500 topov je grmelo na obeh straneh — četa se je bojevala s četo — zaveznikov je bilo še enkrat več nego Francozov — in zmaga se ni naklonila niti na to niti na drugo stran. Najhujše je divjal boj na jugu pri Probstheide, kjer je zapovedoval Napoleon sam. Vpričo velikega svojega cesarja so francoske čete pokazale, kako so priprav-
ljene za njega iti v smrt. Z mrzlim resnim obrazom ie gledal Napoleon napade svojih hrabrih čet — vede) je, da je zmaga nemogoča. Grozen boj se je razvnel popoldne pri Scho-nefeldu, kjer sta gen. Marmont in Ney osemkrat odbila ruski napad. Branila sta točko, ki Je bila ključ za lipska vrata. Rusi so tu zbrali vse svoje moči — naskočili so s kozaki — toda generala sta vzdrževala do večera. Na t. zv. »griču monarhov«, severno od Liebertwolkwitza so ona-zovali trije vladarji: ruski car. avstrijski cesar in pruski kralj. Do večera so obdržale francoske čete svoje pozicije — toda bile so zelo oslabljene, ker so zavezniki dobivali vedno novih sil. Napoleon ie spoznal, da se ne more več vzdržati. Na tistem mestu, kier stoji sedai t. zv. Napoleonov kamen, je zvečer Napoleon izdal ukaz. naj se čete začno umikati. S sklonjenimi glavami so šli voiakl mimo njega. Napoleon je sedel na lesenem stolcu in je gledal svoje zveste bojevnike. Dolge vrste so šle mimo. Nazadnje ie Napoleon utrujen zaspal in se je zbudil šele, ko se ie pred njim razletela granata, ki ie padla v ogenj, ki je gorel pred njim.
H. Suttner, Ljubljana, Mestni trg 25,
Samo! K 4*10.
Samo! K 4*10.
Št. 410 Nikel ank. rem. Rosk. jako dobro idoča samo K 4*10.
Najbogatejša zaloga vseh vrst ur kakor tudi na j večja izbera zlatnine in srebrnine ——	po jako nizkih cenah.
Zahtevajte cenik, kateri se razpošilja zastonj in poštnine prosto.
Lastna prot. tovarna ur v Švici.
: ; Tovarniška znamka „1K0“. : : Zastopstvo tovarne ur „ZEN1TH“.
LISTEK
PAVEL BERTNE:
Otrok ljubezni.
(Dalje.)
Toda umaknil se je oprezno:
»Mogoče, je. zelo mogoče; naposled le res ne poznam dovolj, da bi mogel vedeti...«
»Kako pa jo poznate prav za prav?«
»Iz konservatorija. Tam je bila prijateljica nekega dekleta, ki se je imenovalo tiste čase Mihelina Robertova in gledalo na življenje še takrat z lahkomiselne strani.«
»Pa sta bili hudo prijateljici?« le vprašal Zak s trepetom v glasu, ki ga je Pjerfit kaj dobro opazil.
»Ne, samo tovarišici sta bili v razredu,« je odgovoril; Zak se mu le skoraj zasmilil v svoji bojazni.
Trenotno molčanje je nastopilo med možema, ki sta si imela povedati toliko in toliko povprašati drug drugega, a sta se obotavljala pred negotovim skokom na polje, ki Je bilo temu preveč delikatno, onemu pa — priznaval je sam pri sebi — preveč opasno.
»Kal neki ve o meni mala Le-metrova?« je premišljal Pjerfit. »Morda prav malo, . rda pa mno^ go. Treba je torej pred vsem. da li nataknem nagobčnik. Kidim. sla
imajo v tei hiši krepko vero v njeno čednost, kar daie sklepati na prav površno poznanje njenih stikov s punicami pri »Sto Norostih« in s pa-glavko Bobeto. To naj bo tudi moje orožje proti njej.«
Med tem pa se je polnilo Zako-vo srce z mučnim, bolestnim in vznemirjajočim čuvstvom:
»Ta človek govori o Gilberti in njenih bivših odnošajih z lahkomiselnostjo, v kateri se skriva več kakor preziranje...«
Iz te misli se je dvignila neposredno druga:
»Ali mi je nemara kaj prikrila iz svojega življenja? ... Ah. če bi vedel, kar je hotel ta človek povedati in o čemer zdaj molči...«
Da bi mu razvezal jezik, je nadaljeval:
»Torej niste potovali po inozemstvu, ko je bila ona na Konservatoriju?«
Napad je bil mnogo opasnejši, nego je slutil sam. Toda Pjerfit je takoi prestregel udarec:
»Seznanil sem se z njo po svojem povratku. Tri leta bo od tega.«
»Ali... Takrat vendar že ni bila več na Konservatoriju.«
»Bilo je pri njeni prijateljici.«
»Torej je hodila k njej še vedno?«
»Gotovo; drugače je ne bi bil srečal tam.«
»To so bile nemara... majhne družbice?...*
»Oho!« je menil Pjerfit sam pri sebi. »Ne izvabiš mi še vsega, ne.«
Odgovoril je z vso dobrodušnostjo. ki je ie bil zmožen:
»O, ne. Prihajala je samo zjutraj, dajat ji repeticije v petju. Ona je hodila tja le kot učiteljica, ne drugače.«
Spričo teh odgovorov se je izpraševal Žak ves osupel:
»Ali govori zdaj resnico... ali jo je govoril prej?«
Pjerfit pa je modroval sam pri sebi:
»Veš, fant, preden razložim pred teboi svojo robo, moram govoriti s tem ljubeznivim detetom. Ako imaš z njo stike, ki jih slutim in o katerih se po tem takem markizi niti sanja ne, potem vas imam zdajle vse v svoji roki.«
»Torej stanuje gospodična Le-metrova pri moji sestrični Rošegij-ski?«
»To ravno ne. Ona stanuje še vedno pri svojem starem očetu v ulici Ešikje; k njemu se vrne vsak večer po večerji.«
»In vsako Jutro se vrne v Va-rensko ulico?«
»Vsako jutro, da.«
In nihče izmed njiju ni dodal tega, kar je prišlo na um obema:
»Torej je prosta od osmih zvečer do drugega dne.«
K temu je dodal Pjerfit sam pri sebi:
»Najslabšega časa v dnevu si torej ni izbrala.«
A Žak:
»Res pa je nazadnje le, da mi je dobra polovica njenega življenja popolnoma neznana!«
Toda še tisti hip se mu je uprla ostudnost porajajoče se sumnje;
»Kako globoko se ponižujem v svojih mislih!«
In ker sta stopila baš takrat na klubovo dvorišče, sta morala prekiniti pogovor o dekletu, ki sta ga bila srečala med vhodom dvorca v ulici Varen — o Gilberti Lemetrovi, ki je šla svojo vsakdanjo pot k markizi Rošegijski.
Ah, kolikšna je bila tudi zmedenost Gilbertina po tem srečanju! Žakov spremljevalec je bil resnično tisti Pjerfit, ki ga je poznala ona.
In že je govorila sama pri sebi:
»Ne smem se več obotavljati Opozoriti moram grofa d’Ormoa. Toda preden storim to, moram izvedeti vse... natanko.«
In preračunala je naglo:
»Tu sem zaposlena do večera. Danes torej ne morem poizkusiti ničesar! ... Sicer pa niti več ne vem, kje stanuje Bobeta... Ako se ne motim, je prodala svoj dvorec in si dala postaviti drugega, samo Bog vedi, kje. Očka mi pove to zvečer. Za jutri pa si najdem izgovor, izmislim si kar koli, a videti moram Bobeto... govoriti moram z njo, in potem... Ka-kor ie .volja božia.«
XLII1.
Predlagana kupčija.
Pjerfit. ki se je bil med tem iznebil Zaka de Rošegi. predstavivši ga gospodu, katerega ie imenoval nespoštljivo očeta Boamorana, je umo-val sam s seboj:
»Vsaka zamuda je zdai odveč. Še nocoj, kakor hitro udari ura osem, je treba govoriti z malo Lemetrovo. Pomni, Franc, in ne odlašai na jutri. Nevarnost je tu — nevarnost, ki se lahko izpremeni, ako jo izigram dobro, v nepričakovano srečo. Torej Franc, igraj, zberi svoje sile, da dobiš partijo — in kakšno partijo!«
Kakor hitro se je zmračilo tisti večer, ie korakal nekdo peš po troto-arju Varenske ulice. Zavihani ovratnik njegovega kožuha mu je skrival ves obraz, njegove oči pa so opazovale iz svoje sence pozorno portal Rošegijskega dvorca.
Po dobri pol ure takšnega samotnega izprehajanja ke mu Je izvil poluzadušen vzklik.
»Vendar!...«
In diskretno, v precejšnji daljavi, je začel slediti mladi ženski, ki jo je bil videl stopiti iz dvorca.
Spešeč polagoma korake, se le približal svoji zasledovanki. A baš v, trenotku, ko je hotel stopiti k njej, se je pripeljal omnibus.
Mlada ženska se le prožno povzpela nanj,
(DaUe.)
Francoska armada se umika. — Boj za Lipsko. — Prehod čez Elstero. — Most se razleti.
Zvečer dne 18. okt. zavezniki niso vedeli, pri čem da so; po Krožnem dnevu je padla na zemljo mrzla jesenska noč, ki je bila enaka velikemu vzdihu, kajti povsod po polju so ležali ranjeni vojaki in prosili pomoči. Nihče ni zapazil, da se francoske čete umikajo, kajti nad celo planjavo je ležala težka z dimom napolnjena megla. Šele drugi dan zjutraj, ko so se megle dvignile, so zavezniki zapazili. da se ie Napoleon umaknil in knez Schwarzenberg je trem vladarjem naznanil, da ie zmaga dobljena.
Tako se je sešel vojni svet in se je posvetovalo o tem. ail nai se sovražnika zasleduje ali ne. Sklenilo se je. da se bežečemu sovražniku pri umikanju napravi kar največ škode. Zato so zavezniki od vseh strani drli proti mestu.
Čez Elstero ie vodil en edini most pri Lindenau. Ker Napoleon ni mislil na to, da se bo moral umakniti, ni dal napraviti več mostov. On, ki je znal še preteklo leto tako krasno priboriti si prehod čez Berezino — ni bil sedaj več isti. Celo noč so šle čete čez most in celo jutro 19. oktobra. Okoli poldne so začeli sovražniki pritiskati na mesto. V mestu je nastala velikanska gnječa. Napoleon sam si je s svojo stražo komaj pribora izhod pri mestnih vratih, da je prišel čez reko. Vojska je le polagoma prehajala na drugo stran. Prehod so varovali gen. Poniatowski, Mac-donald in Lauriston. ki so celo dopoldne junaško branili zaveznikom vhod v mesto, da je mogla vojska nemoteno prehajati čez most. Kmalu popoldne pa je pretresla ozračje grozna detonacija. Most čez Elstero se je razletel. Neki kaprol je imel nalogo. da podžge mino, kakorhitro bo cela francoska vojska na drugi strani reke. Med tem pa so se od av. strani približali kozaki in so začeli sHovito napadati francoske čete od zadaj. — Kaprol je mislil, da je prišel pravi Čas, in je prezgodaj podžgal mino. Z groznim pokom se je most razletel in pokopal vojake pod seboj. Med onimi, ki so se vrgli v reko. da bi jo preplavali, je utonil tudi vrli Poljak, knez Poniatovvski, ki ima sedaš na tem mestu svoj spomenik. Neka! dni potem so našli njegovo truplo v reki. 12.000 Francozov je prišlo na ta način zaveznikom v roke. Boi za predmestja je bil končan im vladarji so zmagoslavno jahali v mesto. Laški kralj, preje Napoleonov zaveznik, se je prikazal na oknu, da pozdravi zmagovalce, avstrijski cesar mu je prijazno pokimal, ruski car pa je prezirljivo jezdil mimo in tako je šla cela armada mimo kraljeve palače. Kralj se je seveda takoj skril.
Posledice bitke, — Število mrtvih. Zasledovanje. — Prehod čez Ren.
Tako ie bila torej končana velika bitka narodov. Zaveznike ie stala
52.000 mrtvih in ranjenih, Franco-eov je padlo 30.000, mnogo je bilo zajetih in ranjenih. (Po drugih podatkih je bilo 40.000 Francozov mrtvih in ranjenih, 23.000 bolnih. 20.000 vjetih. Avstrijcev je padlo 14.541 med temi 419 oficirjev.)
Med tem pa se je Napoleon umikal za Elstero. Imel je še vedno
100.000 mož. Zavezniki so se posvetovali, ali nai mu slede, ali ne. sklenilo se je. da se zavezna armada odpočije. le manjši oddelki so šli naprej in so nadlegovali Francoze brez posebnih uspehov. Napoleon je bil namreč tudi na begu junak. Ko ga je bavarski general Wrede pri Hanavu hotel ovirati ga je pognal Napoleon v beg.
Južna avstr, armada je dobila nalogo hitro oditi preko Bavarske na sever in zagraditi Napoleonu pot. Dne 30. oktobra je Napoleon nad Bavarci in Avstrijci sijajno zmagal in Je z 80-000 mož prestopil Ren pri Mainzu.
Zavezniki so se posvetovali, kaj storiti z zmago. .Zmagal le nasvet gpn. Radeckega, da se vojna nadaljuje na francoskih tieh.
Pomen bitke. — Zavezniki. — Vest v Parizu. — Konec.
Velika ie bila bitka, ki se je vršila danes sto let. Dobila je naslov: bitka narodov in stoji kakor mejnik na razdobju dveh dob. Vendar morebiti ni imela napak ona služkinja, o kateri piše Heine, da je prišla svoji gospej poročat o zmagi, ko je videla, 'da se francoske čete umikajo in je rekla; »Der Adel hat gesiegt.« — (Plemstvo je zmagalo.) Zmaga je bila res na strani zaveznikov, toda Napoleon še ni bil premagan. Nabral je novih 300.000 mlade vojske in je pokazal se vedno, da je znal izbojevati zmage. Ko bi bil Napoleon sprejel one avstrijske pogoje med premirjem, kdo ve, kako bi se bila razvila •(rodovina, kajti Metternichovo geslo le bilo; »Ali ga premagamo z orožjem, ali pa se združimo z zmagovalcem.« Napoleon oa je rekel na
one zahteve; »Avstrijska nesramnost ne pozna meje.« Zato pogojev ni mogel sprejeti — in se je rajše spustil v boj s tremi vladarji. Na praškem kongresu ie rekel Metterni-chu: »Vaši vladarji, ki so rojeni na prestolu, so lahko desetkrat premagani in se morejo zopet vrniti v svoje prestolice. — Jaz pa sem sin sreče in ne morem tega storiti. Moja moč bo prenehala tisti dan. ko ne bom več močan in se me ne bodo več bali.« Sprejeti one pogoje je smatral za nečastno. Zato je rekel: »Ali hočete, da izgubimo svojo čast? Nikoli!« Zato je rajše sprejel poraz na odprtem polju.
O porazu so izvedeli v Parizu šele koncem meseca oktobra. Bilo je splošno presenečenje. Izdan ie bil poseben buletin, ki je pojasnjeval bitko tako: »Ob treh popoldne je bila zmaga naša. V tem trenotku pa je prešla saška armada na sovražnikovo plat.« Parižani so bili vajeni zmag. Neradi so brali to poročilo. Kmalu se je čitalo o posameznih slučajih. Narod je posebno žaloval za Ponia-towskim. ki je utonil .v Elsteri. Enako je utonil grof Lauriston. Macdo-nald je plaval na drugo stran.
Toda Pariz ni obupal. Veroval je še v svojega cesarja.
Napoleon je bil v bitki pri Lip-skem zelo nemiren. Vsled dežja se je prehladil in je bil slabe volje. To je uplivalo tudi na to, da je zagrešil par napak. Manjkalo mu je posebno prejšnje mladostne odločnosti. Drugi pravijo, da ga je na poti v Rusijo zapustila zvezda sreče. Vrhunec je bil dosežen. Solnce njegove slave se je nagibalo k zatonu.
Sokolova jubilejna
javna telovadba
se ponovi v nedeljo, dne 19. t. m.
ob 8. uri zvečer :: pri znižani vstopnini. ::
Štajersko.
Maribor. (Nemčurska nesramnost.) Rcnegatska podivjanost gre že tako daleč, da uporablja v svoji brezmejni zagrizenosti celo dobrodelnost v svoje strankarske namene. Dne 5. t. m. je priredilo društvo »Un-terlandner« na Glavnem trgu veliko ljudsko tombolo. Da privabijo čim največ udeležencev, niso poskrbeli le za par dobrih dobitkov, marveč slepili javnost tudi s tem, da so dejali, da bo ves čisti dobiček šel v dobrodelne namene. Govorilo se je. da pojde v korist kuhinji, ki nai daje obed ubogim otrokom. Zlasti v zimskem času. Na ta način so dosegli, da se je prodalo nad 12.000 komadov kart. Seveda so tudi naši lahkoverni in milosrčni rojaki kupovali, dasi se jim je odsvetovalo. No. kdor takrat ni verjel, se pač danes lahko prepriča. Zadnje sobote »Marburger Ztg.« piše čisto neženirano. da se ustanovi kuhinja za otroke — nemških staršev! Kai hoče s tem reči? Vendar samo: »Ce boš lačen in boš hotel jesti, boš moral reči, da si nemških staršev sim ...« Vprašamo vse one. ki zaznajo o tem: Ali ste že slišali o sramotnejšem poskusu ponemčevanja kot le ta? Prepričani smo, da kaj takega niti Mažari proti Slovakom ne uporabljajo.
»Akademija podravske Prosvete«. K notici pod tem naslovom v številki z dne 15. oktobra t. 1. blagovolite priobčiti pojasnilo, da prireditev ni bila namenjena »ekskluzivnim krogom. (Izraz je tudi sicer nejasen.) Ustmeno se je naglašalo že pred prireditvijo in v časopisih se je izrecno vabilo vse Slovence brez razlike.
Y8akerou svoje J V »Dnevu« od l 14. t. m. se nekdo pritožuje, da se di-jaštvo na 1. državni gimnaziji premalo zanima za opisno geometrijo. Dasi ie to žalostno, — če je res, --mi je vendar nerazumljivo, zakai bi se moralo zglasiti za predmet najmanj 30 dijakov. Letno poročilo mariborske gimnazije jih izkazuje za leto 1912 le 13. za 1911 15, za 1910 16. za 1909 zopet le 13 in za 1908 celo le 10, ki so obiskovali ta predmet. In kljub temu se je poučeval! Ali pa smo morda že tako daleč, (ker nemške!) gimnazije še komaj 2 dijaka, oziroma celo še le 3 ljubljanske (ker slovenske!) gimnazije?! — Štajerski tovariš.
Zahvala. Odbor »Podravske podružnice Prosvete« se tem potom Iskreno zahvaljuje vsem onim. ki so sodelovali pri akademiji dne 11. vinotoka 1913. Osobito se zahvaljujemo gg. učitelju Franu Serajniku, dirigentu. M, UngerJu ter gospodični
L. Schreinerjevi. ki so v prvi vrsti in največ pripomogli k uspehu naše prireditve, nadalje gg. ozir. tt. dijakom, ki so drage volje sodelovali v pevskem zboru in v orkestru. Sr.čna hvala vsem velecenjenim damam in gospodom, ki so prispevali z darovi za bufet in kavarno, predvsem gospem Marinovi. Dr. Rosinovi, Dr. Voušekovi. A. Vrtnikovi in gdč. hčerkam Vlasti in Ljubici, ter gospe Dr. Dolarjevi. — Hvala »Slovanski Čitalnici«. g. restavraterju Starovaš-niku. onim gospodom, ki so preplačali vstopnino in sploh vsem, ki so nam izkazali svojo naklonjenost kakorkoli. — Odbor.
Goriško.
Porotno zasedanje v Gorici se
začne prihodnji teden. Vršila se bode le ena razprava proti vlomilcem v Červinjanu. Decembersko zasedanje utegne pa biti zanimivejše, ker pridejo na vrsto ponarejalci denarja, ki so jih zasačili v Gorici, razun tega pa bodeta razpravi v tiskovnih pravdah proti urednikom »Novega časa« vsled tožb poslancev Miklavič in Kovač.
Sodni svetnik Dominko v Komnu, ki je izvoljen za deželnega odbornika. je dobil dopust in se preseli v Gorico. Bivši deželni odbornik Stepančič je nastopil ^ službo pri okrožni sodniji v Gorici.
C. kr. sodnik A. Medveš v Ajdovščini, ki je imel afere z oficirji, je vpokojen. Sedai je Avstrija in vsa njena Justica rešena!
Policijski nadkomisar Casapic-cola v Gorici ie zaprosil za premestitev. Zdaj se je tudi »Soča« začela zanimati za njegovo veliko ljubav do slovenščine in tako vse kaže, da javnost izve. kako in kje se je mož učil slovenščine. Naučil se ni prav nič, ker je Tirolec, a stvar je imela drugačne posledice. G. Casapiccola. ali nas res ne razumete?
Dnevni pregled.
Prof. dr. Alfred Jensen, znan prijatelj Jugoslovanov, ki je prevel že več slovenskih pesmi na švedski jezik in je ravno letos izdal švedski prevod »Smrt Smail-age-Čengiča« — »Gorski vjenac« in Penčo Slaveji-kova »Krvava pesem«, se je zadnji čas mudil na Balkanu, da se osebno prepriča, kake razmere so nastale po vojni. Na svoiem povratku se le prof. Jensen ustavil v Zagrebu in je v »Obzoru« napisal svoje mnenje kot objektiven opazovalec. Prof. Jensen pravi, da je z veseljem opazil, da je splošni položaj mnogo boljši nego si je predstavljal V Sofiji je prišlo vsakdanje življenje v svoj tek in se govori z resignacijo o sedanjem stanju. Vse gre z nova na delo, da se počasi popravi nesreča, ki so jo zakrivili diplomati. Zemlja le bogata, bolgarski narod je vstrajen in energičen in bo Po letih zopet dosegel ono moč. ki jo je imel pred brato^ morno vojno. — Enako — pravi prof. Jensen — nisem opazil v Bel-gradu nikakega šovinizma in sovraštva proti Bolgarom — nasprotno povsod se kaže volja za prijateljstvo in za skupno delo. — Glede Macedo-niie ie Po mnenju prof. Jensena ves prepir odveč — glavna stvar je. da je Macedonija rešena turške sužno-sti. Srbski in bolgarski učitelji so enako izborni, in ni nikaka nesreča na tem ali so srbski ali bulgarskl. Napačno ie — pravi prof. Jensen — očitati Bolgarom, da so barbari ali celo Huni. ker bi se ravno tako ne moglo reči. da so Grki Heleni, oz. Rumuni — Romani. »Zame ie sporazum med Srbijo In Bolgarijo najvažnejši problem bodočnosti balkanskega polotoka. Jugoslovansko Ime je vsled druge balkanske voine mnogo Izgubilo v Javnem mnenju Evrope, In sploh v kulturnem svetu.« Želeti bi bilo. da bi ta glas prijatelja Jugoslovanstva slišali v vseh jugoslovanskih zemljah in da bi z ljubeznijo do skup-I I)e domovine zidali lepšo bodočnost jugoslovanskega naroda.
Kako sodi naš narod o Francozih. V splošnem so ostali Francozi pri nas v zelo dobrem spominu. Naravno je. da v 4. letih (1809—1813) niso mogli vsega izvršiti in da se v nemirnih časih kulturno delo ni moglo takoj razviti. Vendar se pomen »Ilirije« za nas ne more dovoli oceniti. 2e samo ime Ilirija je imelo velik upliv na razvoi slovenske in jugoslovanske misli. Res ie> da so bjk »fronki« tako veliki, da se je do danes že v samem imenu ohranil nanje spomin. V splošnem pa se je med ljudstvom ohranilo najboljše mnenje o Francozih. Tako se govori n. pr. da so Francozi popolnoma iztrebili tatinske bande, pod njih vlado je bilo imetje Ilircev varno. Ce ie kdo kaj izgubil, je gotovo našel na istem mestu, ker ie bil kaznovan .tisti, kdor je kaj našel na cesti. Francozi so bili v tem brezobzirni in so napravili
red v deželi. Pospeševali so Kulturo in šolo. Zanimivo je, n. pr. da je nam te dni pisala neka ženska, ki je čitala naše članke, da so Francozi pregnali Turke iz dežele in da je njen stari oče vedel zelo pohvalne stvari o Francozih. To ie gotovo najlepše spričevalo za francosko dobo.
Štajerski renegat na delu za de-nunciranje. Na Reki se ie zgodil te dni slučaj, ki kaže, kako daleč sega štajersko renegatstvo. V neki kavarni na Reki je nastala pred par dnevi neka rabuka. Povod prepiru je dal neki Virand, doma iz Štajerske. Prisedel je namreč k neki mizi in je začel s svojo švabščino štenkati poštene Hrvate. Pri mizi je sedel tudi neki Franjo Vičevič, Amerikanec, ki se je pred kratkim vrnil v domovino. Vičevič ni mogel prenesti spakedra-ne švabščine slovenskega renegata in ie prosil Viranda, naj se odstrani. Virand pa ie le tiščal v Amerikanca in ga izzival. Prijatelji so Viranda spravili k drugi mizi in Amerikanec je plačal potem dve črni kavi, da ne bo zamere in je hotel piti skupaj z Virandom. Virand pa je odšel iz kavarne in je prvemu policaju denunci-ral Vičeviča, češ da je govoril proti cesarju m proti Avstriji. Vičeviča so takoi aretirali. Zavzel se je zanj ameriški konzulat, ker je Vičevič ameriški državljan. Zaslišane priče so izpovedale, da Vičevič ni rekel nič takega, kar bi se moglo smatrati za razžaljenje Veličanstva. Vičeviča bodo baje odpeljati v Budimpešto, kjer pride pred sodišče (Mažari imajo o takih stvareh gotovo prvo besedo.) Tako nam torej renegati takoj delajo povsod sramoto in opravljajo svoj ostuden posel, da izzivajo ljudi in z lažnjivimi denuncijacijami sprav-lajo ljudi v nesrečo.
Javen ljudski shod v Idriji s poročilom o zadnjem zasedanju deželnega zbora, ki nai bi se vršil to nedeljo, se preloži na prihodnjo nedeljo 26. t. m. Vrši se na istem prostoru in ob isti uri kakor je bilo prvotno določeno.
Po agentih so posegli. »Neues Wiener Tagblatt« poroča, da je bil aretiran ravnatelj družbe Canadian Pacific. Altmann, ker je osumljen, da je napeljeval vojaške obvezence k izseljemju. Po poročilih »Neue Freie Presse« sta bila razven ravnatelja Altmanna aretirana še dva uslužbenca družbe in neki privatnik in sicer iz istih vzrokov kakor Altmann. Tako se je vendar enkrat zganila oblast in posegla po agentih. Razne agenture pa imalo še druge grehe na svoji vesti in bi bilo dobro, da se tudi drugod pregleda, kako gotovi ljudje podpirajo »beg iz Avstrije«, in kako pri tem izsesavajo uboge izseljence. Dolžnost države le, da varuie svoje državljane.
Postopanje kriminalnih oblastni) v slučaju telečje Johance le precej čudno. Mesto, da bi prijeli goljufico, ki je izvabljala iz nevednega ljudstva denar, obetajoča mu s svojo telečjo krvjo večno izveličanje, jo pustijo, da hodi po deželi in bega ljudi. Ali mar zločin ni zločin, če ga počasti škof s svojo navzočnostjo in fajmo-šter dela čezeni z razpelom križ?!
Ako bi bila Johanca živela v prejšnjih stoletjih, bi jo bili gotovo sežgali, kakor so sežgali vsako žensko. o kateri so mislili, da je coper-nica, t. j. ženska, ki ima razmerje s hudiči. Danes se pa Johanci dobro godi in nihče je ne preganja. Časi se spreminjajo.
Dr. Susteršičevim pajdašem ni ravno ljubo, da je Johančna svinjarija prišla na dan ravno pred volitvami v deželni zbor. kjer so imeli, kakor se nam iz zanesljivega vira poroča, namen pelati Johanco z deželnim avtomobilom v tiste kraje agitirat za Krekove fante, kjer se klerikalcem tla majejo. Sedai ie pa ta bogoljuben načrt čisto vničen. Krivi so seve liberalci, ki ne verujejo na čudeže telečje krvi.
»Akad. društvo slov, veterinarjev na Dunaju« priredi I. redni občni zbor s prvoletniškim večerom v soboto 18. t. m. v restavraciji »Siegel« III. Neulinggasse 28. Začetek ob polu
8.	uri zvečer. Prijatelji društva dobrodošli!
Leto ježev. V bukovih gozdih pri Preski, Gori in Polhovem Gradcu je letošnjo lesen vse polno ježev, ki jih kmet pridno lovi. Ponoči jih dene v kuhinjo, ker so ježi znani kot dobri lovci na ščurke. Posebno jih iščejo peki. Več ježev so prinesli kmetje na ljubljanski trg. kjer so se prodajali po 80 v do 1 K.
Začetek lova na polhe. V teh dneh so se začeli lovi na polhe hi to posebno v ribniški dolini in v okolici Dobrega polja na Dolenjskem. Bukovi gozdi dajejo letos polhom obilo živeža, zato so tudi lepo rejeni. Tudi dlaka se Je zgostila tem godr-njavcem. Samostrine so lovci že pridno razpostavili do bukvah. Da se pečajo z lovom na polhe kmetje iz Polhovega Gradca, ni treba posebej omeniti. Pri takih lovih se navadno računa na sto do dve polhov v eni noči. Polhova kožica se tudi jako
dobro proda. Lov na polhe traja dva do tri tedne in to od desete ure ponoči do treh zjutraj. O lovu na polhe ie polno zanimivih zgodb, ki jjh je opisal že naš Jurčič. Manj znana je tale: Kočevar ie šel lovit polhe. Prišel je k bukvi, ki je imela votlino m ie pobezal vanjo. Polh je bil res v votlini in je zagodrnjal:	»Morgen.
morgen!« (Jutri, jutri!) Kočevar pa se odreže: »Heute, heute!« (Danes danes!)
Velika množina kavk se je naselila v okolici Mavčič, Praš. Jame. Trboj in Brega. Tamošnji posestniki nočejo več posejati koruze, ker so kavke v zadnjih letih na spomlad in celo poletje uničile skoro ves pridelek. Kavk ie tam toliko, da so pregnale te požrešne ptice tudi vrane. \ nekaterih mesecih je bilo v omenjenih krajih toliko kavk, da so pokrile skoro cel gozd.
Troje novih šolskih poslopij. Pod streho je sedal troje novih šolskih poslopij in sicer v Olševku in Mavčičah pri Kranju in v Mostah. Kolavda-cija bo julija meseca prihodnjega Ie ta. Šolski pouk se bo torej na omenjenih šolah pričel drugo šolsko leto.
Smrtna nesreča. Dne 11. t. m. okrog sedmih zvečer se ie pripetila v Orehku pri Postojni smrtna nesreča. I71etni posestnikov sin Glažar ie prišel z dela domov in je sedel za mizo v kuhinji. Medtem ko je pripravljala njegova 201etna sestra Antonija v kotu pičo za prašiče, je vzel njen brat samokres in ga je hotel čistiti, ne da bi vedel, da je nabit. Nenadoma pa se je samokres sprožil in krogla je zadela Antonijo Glažar v glavo. Dekle je padlo na tla. ni spregovorilo niti besedice in je na mestu izdihnilo.
V potoku utonila. V Cerkljah pri Kranju se je pripetil te dni obžalovanja vreden slučaj, ki le zahteval človeško žrtev. Triletna deklica posestnika Jakoba Kristanca se je igrala kraj potoka, ki teče skozi tamošnji kraj. Potok ie vsled zadnjega deževja narastel in je postal deroč. Nenadoma pa je otroku spodrsnilo in padel je v valove. Poklicali so takoj zdravnika na pomoč. Ta pa je mogel, vkljub temu, da so takoj potegnili deklico, konštatirati le smrt.
Požar. Preteklo sredo okrog enajste ure zjutraj ie nastal požar v. Dolenjih Dupljah pri Podbrezju na Gorenjskem. Pogorela je kmečka domačija, obstoječa iz hiše, hleva in svinjaka. Vsa poslopja je ogenj vpe-peliil. Čeprav je prihitela na mesto nesreče domača požarna bramba, kakor tudi iz Križ in iz Naklega, se vendar ni posrečilo ničesar rešiti, ker je vlekel močan veter. Zažgali so otroci, ki so se igrali z vžigalicami.
Ogenj. Preteklo sredo je pogorel neki posestnik iz Dolske vasi pri Begunjah. Tudi tu so baje zažgali otroci.
Nepravi prijatelj. Pred dvema letoma ie spoznal Jože Novak, posestnik iz Most pri Kamniku, ko je bil v Gradcu, podobarskega pomočnika Jožeta VVieserja. Kmalu sta si postala dobra prijatelja. Pred štirinajstimi dnevi je obiskal Wieser Novaka v Mostah in je dobil pri njem brezplačno hrano in stanovanje. Tretjo noč pa ie izginil VVieser neopažen iz spalnice, vzel je v hitrici Novaku hlače, vlomil je v sosednjo hišo Mihaela Zalokarja in je ukradel sivo obleko, črno pelerino, zelen plišast klobuk, dalje dvoje svetih podob iz lesa in pozlačen križ v skupni vrednosti 114 K. Wieser je okrog 31 let star, velik, širokopleč, drži se nekoliko sklonjeno, ima črne lase in majhne brke iste barve. Govori nemško in nekoliko slovensko s češkim naglasom.
Požar. Predvčerajšnjem ob ppl 10. dopoldne ie izbruhnil ogenj v Sto-bu pri Domžalah pri posestniku Ignaciju Lovšetu. Pogorela so vsa gospodarska poslopja. Škoda je velika. Zavarovan ie bil pri »Slaviji« za 4400 K. Na pomoč sta prihiteli gasilni društvi iz Stob iti Domžal in le tema se je zahvaliti, da se ni požar razširil.
Pri padcu se Je ponesrečil, Preteklo sredo je na potu od Železnikov do Martiffivrha padel rudokop Ivan Riffel ter si pri tem zlomil levo roko in tudi po životu je zadobil več poškodb. Prepeljali so ga v deželno bolnišnico.
Skrivnosten umor v New Yor-ku. Iz New Yorka se poroča: Na neki cesti so našli odrezano žensko roko. V mestnem delu St. George ie odrezana ženska roka prebivalstvo strašno razburila.
Skuhana pacijentinja. Neki 19-letni pacientinji v bolnišnici v Gor-litzu so zdravniki odredili parno ko-pelj, ki so ji pa tako vročo pripravili, da se je dekle skuhalo in čez eno uro umrlo. Državno pravdništvo zasleduje strežnico, ki je pripravila parno kopelj.
Požar na morju. Na parniku družbe »Urania«, ki se tudi zove »Ura-nia«. je na potu v Ameriko izbruhnil ogenj. Parnik je kljub temu dopluf do Halifaxa, kjer so ogenj pogasili.
Kotel je razpočil. V Jekoterino-slavu se ie dne 16. t. m. razpočil Kotel. Ubita sta dva, smrtnonevarno ranjenih je pa 12 delavcev.
Svojo sestro razsekal na kose. Neki 161etnj fant. Seifert po imenu iz Kamenice je dne 13. t. m. umoril svojo, dve leti starejšo sestro, ker mu ta ni hotela dati denarja, ki ga ie od nje zahteval. Mladi morilec je hotel razsekano truplo odnesti, ko so Ra zalotili.
Eksplozija v tunelu. V nekem tunelu baRdadske železnice je nekemu armenskemu delavcu eksplodirala dinamitna patrona. Učinek je bil sfrašan. Trije turšik, 24 Rrških in 21 armenskih delavcev je ubilo in raz-. trRalo na kosce. Tunel je med Antijo-hijo in Alepom.
Katastrofa parnika »Volturno«. »Daily Mail« poroča v nekem brzojavil, da je bilo na ponesrečenem parniku »Volturno« 24 potnikov v kabinah. 540 v medkrovju. 93 pa mornarjev. Rešenih je 521. ponesrečenih torej 136. Mornariško ministrstvo je ukazalo oklepni križarici »DoneRal«, naj poišče ostanke ponesrečenega parnika »Volturno« in na) jih razdene, ker so nevarni za vožnjo po oceanu. ARent družbe Trans-atlantic je dobil od dopisnika ladje »La Touraine« seznamek potnikov, ki so na »Volturnu«, in jih je »La Touraine« rešila. Lista obseRa 16 'Avstrijcev. 12 Rusov, 7 Nemcev, 1 BolRara. 2 Italijana. 1 Rumunec. 2 Holandca in eneRa potnika neznane narodnosti. Med ponesrečenimi je 39 izseljencev, med temi dve ženski in fteset otrok. Po zadnjih vesteh iz NoveRa Jorka so rešili 485 oseb, med temi 25 mornarjev. poginilo pa je 76 potnikov in 86 mornarjev, skupaj torei 162 oseb.
Ljubljana.
— Mirozov. Sinoči je šel miro-zov po mestu. Godbo so spremljali vojaki z lampijoni. Vojakom se je kmalu pridružilo mnoRo občinstva, ki je poslušalo godbo. Godba se je ustavila najprej pred dež. predsed-ništvom. Zaigrali so en znan pohod in neko serenado. Enako par korakov naprej pred Kusmankom. Na to je šel sprevod po Rimski cesti pred deželni dvorec. Tu so zaigrali valček. Med tem pa so hoteli Nemci izzivati. Napravili so svoj kordon. Vodil jih je Mahr in neki znani nemški prof. Kadiunigg. Slovenci so to zapazili in so jih potisnili v Lingarjevo ulico. Potem so Nemci heilali okoli stolne cerkve in so čakali pri Vodniku. Godba se je ustavila na glavnem trgu in pred škofijo. Škofu so dali prav poskočen »štajeriš«. Od tu Se ie godba vrnila v »Zvezdo«, kjer je pred Radeckyjevim spomenikom Zaigrala cesarsko in »Radeckimarš«. Zvezda je bila polna ljudstva. Ker So Nemci izzivali, so Slovenci odgovorili z »Živio«. »Živela Ilirija« in »Hej Slovani«. Godba je nato odšla rdomov. Pred škofijsko palačo smo se spomnili, da je dne 28. maja 1797 tam skozi okno gleda! Napoleon, ko se le kot zmagalec vračal iz Leob-na. Sprevod se je v splošnem mirno Izvršil — dovtipov ni manjkalo. Policija je aretirala več Ijudij. ki so klicali »Živio«. O tem več jutri.
— »Krainer Hunde!« S temi besedami ie sinoči na Vodnikovem trgu hrulil polic, uradnik Turner Slovence. Torej zato nas je Avstrija »osvobodila« izpod francoskega »Jarma«, da nas bodo taki-le policijski uradniki zmerjali s psi! Naj Turner nika-ri ne taji. da ie tako psoval, ker priče so na razpolago in ako ima ft. Kr°f KUnigi samo trohico pravičnosti, bo poklical tega Turnerja na odgovor. Tako se pa vendar še ne gremo, da bi nas policijski uradniki psovali s psi.	u.
— Siidntarka pred Ljubljano. Sliši se. da le predvčerajšnjim zastopnik nekega nemškega društva ponujal za prodano Plankarjevo posestvo 16.000 K več. nego je zanj dal na javni dražbi g. Hauptmann Baje je hotela posestvo kupitj SUdmarka in ga spraviti v zvezo s Salezijanci. Tako torej že pred vratmi Ljubljane skuša nemški denar požreti slovensko posest.
— »Popotnik«, XXXIV./lO: Ma-kso Pirnat: Vzgoja čustva in volje. (Konec prih.) Pavel Flere: Jensen-Lanszus: Staro in novo spisje. Pavel Flere: Prirodoslovje v šoli z učnim principom dela. I. K.: Miza. Evgen Sajovic: Učna osnova in inštru-kcija za pouk telovadbe in odredba 0 prirejanju mladinskih iger na gimnazijah (vseh tipov) in na realnih šolah. (Dalje.) Statistika srednjih šol na Slovenskem in v Istri. (Konec.) Književno poročilo. — Razgled. Opozarjamo na Jensen-Lanszusnovo razpravo in uvodno ponatisnjeno predavanje prof. Pirnata. Toplo priporočamo.
f Ljudsko šolstvo. Kranjski deželni šolski svet je pripustil k brez-blačni šolski praksi na šestrazrednl-ci na Viču pri Ljubljani absolvirani
učit. kandidatinji Otilijo Kriscli fn Julijo Baran, na osemrazredni nemški zasebni dekliški ljudski šoli ljubljanskega šolskega kuratorija pa ab-solv. uč. kandidatinjo M. Ranzinger.
Gledališki list »Divadlo« je res znana in izborna revija, kakor jih je sicer malo. — Vendar pa ie list izgubil pri Slovencih mnogo simpatij, ker je razširjal lansko leto tendencl-jozna in neresnična poročila o ljubljanskem slov. gledališču. Pri »Diva-dlu« se ni pomislilo, da je bilo ravno slov. gledališče ono. ki ie vzgojilo češkim velikim odrom dobre igralce. In list v tem obsegu kot ie »Divadlo« bi pač lahko pazil na to. da dobi verodostojna poročila o naši gledališki umetnosti, ne pa da raznaša po slovanskem svetu neresničnosti.
— Football - tekma »Ilirija« II : »Slovan«. S. F. K. »Ilirija« je 5. t. m. zaključila sezono 1913 za tekme s tujimi moštvi in hoče prirediti v tekočem mesecu še nekai tekem med domačimi moštvi. V nedeljo 19. t. m. priredi tekmo med svojim II. moštvom in tukajšnim moštvom »Slovan«. »Slovan« je novo domače moštvo, ki se predstavi v nedeljo prvič javnosti. Moštvo razpolaga s krepkimi, čilimi igralci, ki ne zaostajajo v ničemur za igralci II. moštva »Ilirije«. Nasprotnika si bosta enakovredna, vsled česar bo tekma nedvomno zanimiva in napeta. Začetek tekme ob pol 3. uri. Vstopnina 40 v.
— Kam gremo jutri? »Prijatelj, kam pa jutri?« I kam drugam, kakor proti Št. Vidu. Ustavimo se pri »Slepem Janezu« v Zapužah. kjer bo imel šentviški »Sokol« vinsko trgatev. Za dobro kapljico, za izvrstno kuhinjo, kakor tudi za veselo zabavo ie dobro preskrbljeno. Glej, da prideš tudi ti in pripelješ mnogo prijateljev s seboj. Ne bode ti žal. To-raj na svidenje pri »Slepem Janezu«. Na zdar!
—Aretacija. Preteklo sredo ponoči sta bila aretirana na tukajšnjem južnem kolodvoru dva hrvaška delavca. ki sta prvič izpovedala napačno ime. drugič pa sta jo hotela popihati v Ameriko, ne da bi zadostila vojaški dolžnosti. Oba sta imela s seboj ponarejene listine.
— V mestni klavnici se je od 28. septembra do 5. oktobra 1913 zaklalo: 71 volov. 4 biki. 7 krav, 290 prašičev. 190 telet, 31 koštrunov, 11 kozličev. Vpeljanega mesa je bilo 714 kg. Zaklane živine se je vpeljalo: 19 telet. Opomnja 5 goved z mal zob.
— Umrli so v Ljubljani: Emilija Sevdl, vzgojiteljica. 88 let. — Marija A. Zorc. hči hlapca. 16 dni. — Jožefa Perschler, žena železniškega delavca, 27 let.
— »Poslednji dnevi Pompejev«. Ta film se je včeraj splošno občudoval. Za udobnost obiskovalcev je blagajna danes in vsak dan zjutraj od pol 11. do 12. odprta. Pripravlja se Emile Zola »Germinal«.
Tovari&i!	Tovariši!
V nedeljo 19. kotobra 1912
se vrši
ob pol 11. uri dop. v „Mest. domu"
shod
c kr. drž. nastavljencev.
Grozna zrakoplovna
nesreča.
V sedanjih časih se pogosto dogajajo zrakoplovne nesreče. Skoro vsak dan prihajajo poročila od vseh strani sveta, da se ie ponesrečil zdaj ta zdaj oni zrakoplov. Kriva je p*i tem največ sestava zrakoplova samega, pa tudi vremenske spremembe v zraku so pogosto vzrok, da tak zrakoplov pade na tla z ljudmi vred, ki so v njem. V več slučajih pa sp krivi tudi vodiici zrakoplovov sami. Najstrašnejša nesreča, ki se je doslej pripetila z zrakoplovom je naslednja.
Zeppelinov zrakoplov L II.
Na letališču v Johanistalu na Nemškem se je dne 17. t. m. dvignil v zrak Zeppelinov zrakoplov L II, ki bi ga imela prevzeti vojna uprava. Imenovani zrakoplov je imel posku-šno vožnjo. Zrakoplov se je dvignil z vojaško komisijo, ki je štela trideset mož v višino tristo metrov.
Iz zrakoplova švigajo plameni!
Razume se. da je opazovala leteči zrakoplov velika množica vojaštva in tudi civilnega občinstva. Vse te gledalo, kako se je zrakoplov dvigal počasi kakor orel v višino. Ko se je nahajal Zeppelin L II. v višini 300 metrov, so zapazili gledalci na zemlji, da je švignil iz zrakoplova velik plamen, kateremu je sledil drugi, tretji. Ves zrakoplov je bil naenkrat v ognju.
Goreči zrakoplov trešči s silo na tla.
Nenadoma pa so plameni v zraku ponehali, ovil jih je črn dim in v par trenotkih ie zrakoplov treščil z vso silo na zemljo in se razbil popolnoma. Gledalcev se je polastila strašna panika, vse je strahoma hitelo k pogorelemu zrakoplovu. Ljudje so se bali ozreti se na mesto nesreče, ker vedeli so, da se je nahajalo v zrakoplovu 30 mož.
29 mož na mestu mrtvih.
Gledalci so slednjič začeli vlačiti izpod ogrodja zrakoplova ponesrečence. Tu se je odprl občinstvu grozen prizor. Z razbitimi glavami, s polomljenimi udi je ležalo pod zrakoplovom devetindvajset mož v krvi Med ubitimi se je nahajal kapitan Behnisch, kapitana poročnika Fre-yer in Trenk, mornariški stavbinskl svetnik Neumann, poročnik Zeppelin ml. družbe Glud. Na letališču se je nahajalo na tisoče gledalcev in policija je le s težavo odvračala ljudi od velikega kupa zrakoplovnih o-stankov.
»Prosim, ubijte me!«
Le eden mož posadke, ki je bila v zrakoplovu je ostal živ — poročnik baron Bleuel. Takoj so ga odpeljali v bolnišnico. Poročnik pa se ie pri padcu tako grozno poškodoval, da ie med transportom v bolnišnico neprestano klical: »Prosim, ubijte me! Prosim, ubijte me!« Težko da ostane pri življenju vkljub neumornemu trudu tamošnjih zdravnikov.
*
Vsak bo sedaj vprašal, kako in zakaj se je pripetila ta grozna nesreča, Na to je zelo težko odgovoriti. Ve se samo, 'da se je pojavil ogenj na zrakoplovu v prednji kabini. Takoj je bil ves zrakoplov v ognju. — O nesreči so takoj obvestili cesarja Viljema in grofa Zeppelina. To je bila doslej največja zrakoplovna nesreča. Omenjamo še, da se le dne
9.	septembra pri Helgolandu ponesrečil mornariški zrakoplov Zeppelin L I. Takrat je izgubilo mnogo oseb življenje v morskih valovih.
Najnovejša telefonska in brzojavna poročila.
PRESTOLNA BESEDA KRALJA PETRA.
Belgrad. 17. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Danes ie krali otvoril redno zasedanje narodne skupštine z naslednjo prestolno besedo:
»Srbski kralj čuti danes sveto dolžnost pokloniti se danes pred narodnimi zastopniki sencam onih junakov. ki so pred enim letom na njegov poziv pohiteli pred razvito zastavo in veselo žrtvovali svoja življenja na oltar srečnejše in večje domovine.
Poklical sem takrat moje drage Srbe v sveto vojno za slobodo naših bratov, za bolje življenje In napredek kraljevine Srbije. Ponosen sem na to. da ie rodoljubno čustvovanje mojega naroda tak0 močno, da ni bilo v državi žive duše, ki se ne bi požrtvoval. odzvala svoil dolžnosti. Med njimi ste tudi vi. gospodje poslanci in moia vlada, ki je proizšla iz vaše srede in s svojim delovanjem pripravila volne pridobitve in jih čuvala, ^ naša junaška armada ie pa sijajno izvršila svolo zadačo. Ona je pridobila srbski domovini prostrane dežele, v katerih je Srbstvo vzdihovalo pod težkimi udarci, ona je odstranila ograjo, ki nas ie sto let razdvajala od bratske Črnegore. ona je odprla Srbiji pota na dva morja. Jadransko in Egejsko, ona ie skoraj podvojila ozemlje države In določila na lugu mejo. ki jo je Prešel samo car Dušan, ko ie bil na vrhuncu svoje carske moči.
Ti veliki zgodovinski uspehi so utrdili vero v nas same, v narodno In državno našo moč, določili so nam prostor na svetu med narodi, oni so nam potrdili, da se ie Srbljhf nahajal« na pravi poti.,ko ie gledala v slobodi in ustavnem redu jamstvo za silni razvoj bogatih gospodarskih virov in duševne moči.
Okolu glave srbskega junaka Se Je vedno ovijal sija! vojne slave. Novi sijaj, ki je zasijal s Kumanove-ga, Bitolja, Drača, Drinopolja. Bre-galnice. ie pridobil srbsk. imenu pri prijateljih novo zaupanje, v ostalem svetu pa spoštovanje. Za vse to naj ie Izrečena moia kraljevska zahvala na dragoceni podpori, ki so nam io pokazovaie velike sile Pri reševanju naših zadač. ob enem me pa veseli izjaviti priznanje na izkazanih simpatijah slovanskih in drugih izobraženih narodov, posebno usmiljenosti vseh predstaviteliev »rdečega križa«. ki so .se tak požrtvovalno pridružili srbskim sestram v negovanju ranjenih vitezov,
Naši rezultati so tem večji in pomembnejši, kolikor so bile večje težave od strani sovražne armade surove narave in mednarodnega položaja v Evropi. Veliki vojni uspehi so izzvali nove situacije in naloge naši politiki miru. ki smo se je lansko jesen morali odreči pod pritiskom nečuvenih trpljenj naših bratov v Stari Srbiji in Macedoniji. Moja vlada ie stalno čuvala državo od novih voj. zapletljajev. Na ta način se je tudi v sporu z Bolgarsko radi delitve osloboienega ozemlja, v sporazumu z nami. trudila, da se ono mirno reši. pri tem se je pa opirala na zavezniško pogodbo, za katero si je trudila, da io z revizijo obvaruje. Srbija ie sprejela vsiljeno si borbo, skupno z zavezniki. To ni bila samo bramba krvavih vojnih pridobitev in oslobojene naše slavne domovine, ta vojna ie začela za obrambo popolne srbske neodvisnosti od nameravane hegemonije ene države na Balkanu. V tem boju pred bolgarsko nadvlado se nam je pridružila kraljevina Rumunlja. ki se je tudi zavzela za načelo ravnovesja med balkanskimi državami.
Z Iskrenim in solidarnim delom se je došlo v Bukareštu z Bolgarsko do miru, s katerim so naši državniki in narodni interesi zasiguranl.
Po dokončanih vojnah sem izvršil s proklamacijo narodu 25. avgusta t. I. zjedinjenje zavzetega o-zemlia s kraljevino Srbijo, ali v trenutku, ko se je trebalo v vseh krajih naše države posluževati btogodatl srečno povrnjenega miru in pristopiti k vladnemu delu, smo biti vznemirjeni z ozemlja avtonomne Albanije z oboroženim napadom na naše ozemlje, s pustošenjem naših vasi in mest. To pokazuje. da novoosnova-na Albanija ne razume sosedskih dolžnosti. To nam je prineslo nove žrtve, ah uspelo je napadalce hitro odgnati.
Vo teh sijajnih naših rezultatih in skupnih naših naporih, ne smemo postati prevzetni in ne smemo izgubljati časa. ker vse nas čakajo nove in težke zadače. Stara Srbija, ki smo io zjedinilj s Karaddjorgjevo in Miloševo Srbijo, je siromašna na prebivalstvu, na gospodarskem in prosvetnem polju. Naša dolžnost je, ustvariti ji čim prei prometna sredstva. kultivirati njeno rodovitno zemljo, njena krasna polja; mi moramo čim pre] dvigniti njen gospodarski in kulturni nivo, v njenem intere« su In v interesu kraljevine Srbije. Stara Srbija bo za Srbijo in za Srbstvo še-le potem prava in velika Pridobitev, ko izvršimo še to novo. ravno tako naporno zadačo. potem še le se povzpne vojna in politična moč Velike Srbije na dostojno višino, potrebno za našo sigurnost in nadaljne napredovanje naših narodnih in državnih pridobitev.
Prepričan sem, da kraljevina Srbija tudi to zadačo izvrši hitro In sijajno, a te žrtve, ki jih v to uložl, bodo bogato nagradene. Prepričan sem, da bo naš viteški in krepki narod. ki je mogel izvoievati slobodo Stari Srbiji, mogel ravno tako tudi svojo Staro Srbijo dvigniti materl-jalno. moralno in kulturno, ker — »pregaocu bog pomaže.«
Od tega velikega programa in zadače, vam predloži moja vlada sedaj samo en del. oni. s katerim se mora začeti. V prvi vrsti vam predloži zakonski načrt za močneišo in širšo podporo invalidov in rodbin onih bojevnikov. k| so padli za slobodo svojih bratov In napredek Srbije. Ta dolg naše hvaležnosti nasproti padlim junakom moramo izplačati takoi že iz ozirov na velike državne Interese.
Razun tega nam predloži mo|a vlada finančne predloge za likvidacijo vojnih stroškov in postopno vračanje državnih financ v redni tok. Potem pride na vrsto glavno delo vsakega zasedanja narodne skupščine:	reševanje o državnem
proračunu, ki radi dosedanjih razmer ni mogel biti izdelan pravočasno. Ravno tako pride predlog o ureditvi in upravi Stare Srbije, ki se prva leta mora malo razlikovati od ureditve In uprave dosedanje Srbije. S povečanjem ozetttljft se bo morala, kar je čisto naravno, povečati tudi vojna moč. o čemur vam moia vlada tudi predloži svoie načrte.
Ko vam želim srečno in plodno delo, gospodje poslanci, mi je posebno drago sporočiti vam. da so naši nepretrgani odnošaji z drugimi državami dobri in prijateljski. Upam, da bomo mogli kmalu obnoviti dobre in prijateljske odnošaie s turškim cesarstvom in bolgarskim carstvom.«
GRČIJA IN TURČIJA.
Belgrad, 17. oktobra. (Izvirno brzojavno poročilo »Dnevu«.) Pogajanja med Turčijo In Grčijo so dovedla v več vprašnajih do sporazuma. Edina težava bo vakusko vprašanje (vprašanje verskih fondov).
OF1CIJELNA AVSTRIJA ZOPET GROZI.
Dunaj, 17. oktobra. (Avstrijska vlada z noto srbske vlade, ki se gla< si: »Ker je srbsko vojaštvo izčistilo srbsko ozemlje od sovražnih albanskih tolp in zavzelo potrebne strate-gične pozicije v obrambo pred na-daljnimi novimi napadi Albancev, ie srbska vlada ukazala svojim četam da naj se ustavijo in ne prodirajf dalje. Srbsko vojaštvo ostane na za«.' sedenih točkah tako dolgo, da doh* Srbija garancije za trajen mir in de' finitivno rešitev obmejnega vprašanja«. S to noto tedai Avstrija ni zadovoljna in zato) piše »Wiener Allg, Ztg.«: Srbska vlada .ie na demaršo Avstro - Ogrske že odgovorila, toda’ odgovor le negativen in se krije z noto. kj jo ie srbska vlada poslal# velesilam in kjer ie izrečeno vse polno neresnic glede Albanije. (Glej. glej, kako dobro vedo!) S tem pa, da se postavlja srbska vlada na stališče, ki ne odgovaria niti mišljenju monarhije (t. j. Berchtolda in judov), niti sklepom londonske konference, stvar še ni končana. Vodilni krog] so z odgovorom Srbije skrajno nezadovoljni. In za slučaj, da ostane Srbija! pri svoji odklonitvi, bo potreba novih korakov, katerih značaj bo resnejši, kot ie bila demarša. katere neuspešnost je napravila na vodilne kroge slab utls. (Dosedat so še vse srbske akcije napravile na avstrijske kroge slab utis, posebno Pa trikratne zmage srbskega naroda!)
SKERLECZ - BAN.
Budimpešta, 17. oktobra. Hr-vatska kriza se bliža svojemu koncu in zaključi se z imenovanjem Sker-lecza, dosedanjega komisarja za bana. kar se zgodi že koncem meseca.
ESSAD PAŠA SE POGAJA S SRBIJO,
Drač. 17. oktobra. Senat za centralno Albanijo, t. j. za Albanijo E»-sad paša. ie 13. t. m. na predlog Es-sad paše sklenil poslati Mechmed bei Konico kot specialnega odposla-nika k poveljniku srbskih čet. da se ž njim pogaja v svrho odpoklica srbskih čet z albanskega ozemlia in v svrho dobrih odnošajev med obema deželama. Mechmed be] Konica je že odpotoval in srbskemu poveljniku izjavil, da za mir ob mejah garantira — Essad paša.
AVSTRIJSKA REČ.
Zader, 17. oktobra. Namestništvo ie razpustilo mestni svet mesta Šibenika.
434 MRTVIH.
Kardif, 17. oktobra. Dosedaj znane žrtve v rudniku Kardif so dosegle število 434 delavcev, k| so pri eksploziji prišli ob življenje.
Odgovorni urednik Radivoj Korenč. Last in tisk »Učiteljske tiskarne*.
Mali oglasi.
/
Beseda S vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem le priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri malih oglasih til nič popusta in se plačujejo vnaprej; zunanji Inserenti v znamkah. Zaključek malih oglasov ob 6. uri zvečer.
Kdor si želi nabaviti nagrobni spomenik, si naj ogleda zalogo prt Sv. Križu (novo pokopališče v Ljubljani), kjer vam najceneje in s solidv; nim delom postreže domača tvrdka Fr. Kunavar. kamnosek. 995-10
Lepa mesečna nemeblovana soba
s posebnim vhodom, 2 okna na ulico, se od la za november. Čevljarska ulica 2./III.	1006-2
Sprejmeta se 2 učenca poštenih staršev. Prva kranjska vrvarna Ivan N. Adamič.	1005-3
KORESPONDENCA.
Dve resni, značajni dami z dežele. želiti korespondirati s samostojnima gospodoma. Naslov podi »Primavera in Sreča« na »Prvo anončno pisarno« v Ljubljani. 1015-3
rij Plošče preje K 4'—, >1/ sedaj samo K H5T* ></> Velikanska zaloga O gramofonov I Zahtevajte cenika.
95
O
E 25 cm velike, dvostranske, priznano fO najboljših znamk -“S prodajam radi velike W zaloge pod last. ceno
• prejme se takoj v trajno delo samostojen
kovaški pomočnik.
Plača po dogovoru. — Istotam se sprejme tudi
kovaški vajenec
iz dežele, krepak in iz poštene družine. — J. Kunstler, Lepi pot štev. 173.
Na izbiro pošilja tudi na deželo: Krasne krila, kostume, nočne halje, perilo in vsako modno blago.
Solidna tvrdka:
M. Krištofič - Bučar
Ljubljana, Stari trg 9. Lastna hiša. Neprekosljiva v
otroških oblekcah
::	in	krstni	opravi,	::
Laška kuhinja
■v luj-o-Toljanl.
Od danes naprej se dobe vsak dan
sveže morske ribe
in najboljše vino Teran iz deželne kleti Parenco.
Lasne kite
najiinejše kakovosti po 5, 7, 9 in 12 kron — vse vrste lasne podlage in mrežice — barva za lase in brado .Neril* po 2 in 4 K — toaletne potrebščine — lasulje, brade In druge potrebščine za maskiranje, vse po zelo zmernih cenah priporoča
Štefan Strmoli
brivec in lasničar
Ljubljana, Pod Trančo št. 1,
(vogal Mestnega in Starega trga).
izdeluje vsa lasničarska dela solidno in okusno. Kupuje zmešane in rezane ženske lase.
Solicitator
izurjen v manipulaciji, vešč Gabelsberger-jeve stenografije in zmožen obeh deželnih jezikov se takoj sprejme. Pismene ponudbe dr. Henriku Haas-u, odvetniku v  Mariboru.---------
TTseli. vrst
dam:
najcenejše samo v
modnem salonu
Al. Vivcd-liozetič
Ljubljana, Pred Škofijo 21, II. iMuistr.
(poleg rotovža). Sprejemam vsa popravila.
Mednarodno spedieijsbo podjetje
R. RANZINGER, Ljubljana.
TTotajaovij ono 1.07©.	Telefon	štev-, ©o.
Podjetje za prevoznino ces. kr. priv. juž. železnice. — Carinska agentura c. kr. glavnega carinskega urada v Ljubljani. — Redni nabiralni promet na vse strani. — Reekspedicija m skladišča. — Ekspresni promet ovojev. — Transport in . • . • , shranitev tnobilja. — Agentura avstrijskega Lloyda. . • . • . Pisarna v mestu: Šelenburgova ulica 3. — Centrala in skladišče: Cesta na julno železnico 7. — Podružnica: Olavnl carinski urad, južni kolodvor.
RBBBž R&JtUBFBBKI
Modistinja
i
i
MINKA HORVAT i
Ljubljana, Stari trg št. 21.	■
Priporoča svojo veliko zalogo damskih in otroških klobu- * kov, športnih čepic in vseh potrebščin za modistke. £
Popravila se točno in n a j cenejše izvrše. S
Oglejte si
pred nakupom izgotovljene obleke, sukna in pelerine za odraslo in
:: šolsko mladino ::
v trgovini
„Pri Škofu" 31
Ljubljana, Pred Škofijo štev. 3 — zraven škofije — nasproti gostilne „Pri Sokolu".
:E
F. K. KAISER, puškar, Ljubljana,
ŠeleliTDAargova, ulica, žte^v. ©-Velika zaloga pušk, samokresov, pištol in lovskih priprav. ===== Topič „S-A.3LfCrT“\. =====
Priprave za ribištvo.
Umetnini ogenj.
Ceniki zastonj in franko.
nr H 01 it BHEKBtKff RFC*? «mi«l*ElBBKB
v. ^Kavarna
^ v^s^odprta celo
Gostilna^N^Vj/
Florijanska ulica št. 6.
MT* -i-šče se
stanovanje
s tremi sobami, kuhinjo, kopalnico, poselsko sobo in električno razsvetljavo, # najraje v kaki vili
na periferiji mesta. Eventualno se kupi mala vila. Ponudbe pod eventuelno „W. W.“ 72, glavna
pošta, Ljubljana, do 1. novembra.
..
8 dni na poizkušnjo
pošljem vsakemu za 8 dni zamenjave ali denar nazaj po povzetju: Amer. nikl. ura K 2*80 Roekopf nat. ura K 3*~ Am. Coldin-ura K 3*60 Železn.-Koskopf K 4*— Roskonf, dvojni rlašč . ... K 4*60 Ploščata mestna
, ^ .W7 ura • • • • K 6*— /?šSrebrna im i tac.
' dvojni plašč . K 6’— ^ kar zlata ura K 18*— . v Orig. Omepa-ura K 20*— ^	Konkur.	budilka
:■*£:	ponikl.iana,	20
cm visoka . . K 2*— Znam. Jungliaus K 8*—• Radij-svet. kaz. K 4*— Radii, 2 zvonca K 6*— Radii, 4 zvonci K 6*— Radi), godba . . K 8*— lira na nihalo,
75 cm ... K 8*— Ura na nihalo, zvonovobitje . K 10*— _	.	.	Ura	na	nihalo	z
Triletna pismena	podbo-budilko
garancija po po. >“	■	•	K	M—
Viptlii	Okrogla	ura zbu-
vzetju,	djIf0	K	e._
Max Bobnel,
Dunaj, IV. Margarethenstrasse 27/400.
Originalni tovarniški cenik brezplačno
Veletrgovna!
Dovolim si slavnemu' občinstvu naznaniti, da , sem svojo dosedanjo trgovino s papirjem v Mariboru, Gosposka ulica štev. 33. odstopil gdčni. Ivanki Weixlovi, jaz pa otvorim s
1. oktobrom t. 1. na Glavnem trgu štev. 22 (v Zieglerjevi hiši)
veletrgovino
z vsakovrstnim papirjem, galanterijskim blagom ter pokrajinskimi in umetnimi razglednicami. — Bogata izbira, ter najnižje cene opravičujejo nado, da slavno občinstvo mene tudi v tem novem podjetju po možnosti podpira.
Spoštovanjem
Vilko Weixl.
Prod ja vseh slovenskih časnikov.
Modni salon
M. SEDE J-STRNAD
Prešernova ulica, palača Mestne hranilnice priporoča damske klobuke le najboljše izvršitve.
FRAN KRAIGHER
Isr©jasici na oj eter
Gospcslra ulIIcsi šte"v_ S
se priporoča slavnemu občinstvu za naročila vsakovrstnih oblek po men. — Inozemskega in domačega blaga veeno na izbero. — Sprejema tudi izdelovanje oblek in popravila. — Cene zmerne. — Izdeluje vsakovrstne svetovno znane gumbe Iz svile In blaga, trpežne tudi za
eksport po morju.	229
jžž3nz
Modni salon
Stuehly-Masehke
3 Ljubljana, Zidovska ulica 3
priporoča cenj. damam tu in na deželi svojo bogato zalogo
- z mskih klobukov in Športnih čepic -
za dame in deklice po najnižji ceni.
Popravila točno in ceno. Žalni klobuki vedno v zalogi. Priznano čLoTnro Tol©.g-o — nitz3s:e cene.
Več tisoč^
pletenih jopic v vseh barvah,
posebno sivih, poprej K 16*—, sedaj K 8*—.
  Moških klobukov =
vsakovrstnih fason, poprej K 6-—, sedaj	K 3*—.
■	Klobukov za dečke	~*
poprej K 4*—, sedaj K 2*—.
===	Klobukov za otroke	-..-
poprej K 2*—, sedaj K 1*—.
Največja izbira dežnih plaščev
---------- za	dame in gospode ---------
poprej K 20*—, 30*—, sedaj K 14*—.
Zaradi ogromne zaloge zimske konfekcije oddajam blago za polovično ceno.
Angleško skladišče oblek
O. Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg 5.-6
Ustanovljena let« 1831.	Ustanovljena leta 1831
Najveejs zavarovalnica avstro-ogrske države
C. ii. prit.
aaismlglHAssminiGnmliTniu
Glavni zastop v Ljubljani, Marijin trg-Sv. Petra cesta št. 2, \ lastnem domu.
Zavaruje zoper požar na poslopjih, pohištvu ifi blagu, tatinski vlom, škode vsled prevažanja, poškodbo zrcal in zvonov. — Na življenje ,n za doto v vseh mogočih sestavah. — Tekom leta 1912. se je zavarovalo 21.880 oseb za kapital na 180 miljonov kron na življenje. — Družba je izplačala za škode nad 1113 miljonov kron. — Premoženje družbe znaša nad 434 miljonov kron._
Moderne kožuhovine za dame =
kakor mufi in ovratnice, 0t|*OČgQ gamitUrOp
feožiihovfnaste čepice, ovratnice In rokavice za gospode v o Mini izbiri in poljubni ceni
v modni in športni trgovini
P. Magdič, Lgublfana, nasproti glavne pošte.
Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najraz-novrstnejšlh kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica.	Rezervni fondi K 58,461.432*66. — Izplačane £;( M M/JI I A 44 Po velikosti drega vzajemna zavarovalnica naše odškodnine in kapitalije K 123,257.695-77. W JB«0 iV * države z vseskozi slovansko-narodno upravo, vzajemno zavarovalna Ivanka v Pragi.	Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode cenjuje takoj In naj-kulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje.
Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjšajočimi se vplačili.	Generalno zastopstvo v Ljubljani Gosposki ulici št. 12.	Pozor 1 Sprejema tudi zavarovanja proti vlomski tatvini pod zelo ugodnimi pogoji. — Zahtevajte prospekte.