laroinfna
mata letno 30 Din, pelletn* 15 Din, — sa inozemstva letno 60 Dte.
Posamezna Stav. 1 Sin
UREDNIŠTv"—"UPRAVA : pri g. Jos. ^enko v M. Soboti telefon številka 8.
raè. peštnc hran, 13,549
Risala yssfeo
f aditili lil 3@S1
'StVO, 3»rOi¥8tO lil politiko
Cena oglasov
Na oglasni strani; cela stran 60* Din, pol strani 300 Din. — Cena «alim oglasom do 30 besed 15 Dia ?saka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiale
IV. LETO
Murska sobota, 29. decembra 1935.
ŠTEV. 52
Novo leto
Z željo, da bi se razmere, v katerih živimo izboljšale, smo prestopili prag novega leta. Vedno je bilo tako. Vsako leto smo z istimi željami zaključili dobo, ki je svojimi nadlogami in težavami ostala za nami, in se postavili na prag novemu času, ki je ležal z vso negotovostjo pred nami Čas je iz nas skoval hladne računarje. Dobiček preteklega časa nam je postal temelj, na katerega gradimo vse svoje bodoče delo. In ker nam je usoda dodelila le malo dobrin, zato tudi z mrkim očesom zremo v dneve, ki leže še pred nami. Ali je naša pot prava, na kateri je povsod malo-dušja ? Nas lahko ta popelje do zaželjenih dnevov, ki nam bodo odvzeli skrbi, ki nas mučijo že leta in leta ? Ne ! Malodušnost ni za današnje težke čase, ki zahtevajo ljudi jeklenih živcev prav kakor doba, v kateri ima orožje svojo besedo. Kako bi bilo, če bi malodušju zapadli tudi tisti možje, ki stoje na čelu države? V trepetu in bojazni bi preživljali dneve, ki bi nas lahko nenadoma postavili na ruševine naše državne stavbe. Oskrunjena bi bila naša zgodovina, oskrunjeni tisočeri grobovi naših najboljših sinov, osramotene tisočere vdove in žene za prelite solze ob izgubi svojih najdražjih. Naši svobodi je veljala njih žrtev, zato nam je domovina svetost. Tega se moramo zavedati vsi, zavedati pa se morajo tega tudi oni, ki jih je ljudska volja postavila na mesto z dvojno nalogo : očuvati kar je našega in narodu skovati dobo, ki bo vredno plačilo pre-stanega trpljenja.
Kdor samo malo primerja preteklo dobo s sedanjo, se. bo navzel svetloglednosti, optimizma. Res je, da je današnji svetovni položaj načel vse naše življenje pri temeljih. Ali se da ta doba primerjati z ono, ko je divjala svetovna vojna, ko jeprežalglad po naših kočah, ko smo morali vsak dan biti pripravljeni na vest, da je granata raztrgala očeta in kroglja uničiia življenje sinu ... To je bil čas, ko je bil pesimizem upravičen. Danes pa velja le svetel pogled v prihodnjost. Težave v katerih se danes zvijamo so minljiv pojav in le kratko
mračno razdobje v življenju naroda, kateremu je zgodovina določila svetlo in častno mesto pod soncem. Za to velja : brez malo-dušja v prihodnost!
Tudi trenutni notranji položaj v naši državi naj nas ne plaši. Četudi so mnenja in nazori danes kaj različni, ne dosegajo in ne zadevajo naše celokupnosti in temelje na katerih sloni vsa moč in slava našega skupnega doma. Vsi se zavedamo, da je le ob neokrnjeni državni tvorbi zagotovljena naša bodočnost in oču-vana naša svoboda. Ta zavest se je posebno v zadnjem času zasidrala v nas, ko se je na Evropskem obzorju nagromadila preteča nevihta. Kralj in domovina je postalo slehernem Jugoslovanu najsvetejša misel, kdor drugače
misli spada v vrste onih ljudi, ki žele pogubo našemu narodu. A malo je teh nesrečnežev ! Pa še tem velja vsa naša neizprosna borba iz ljubezni do vsega, kar nam je svetega na zemlji.
Dvem nasprotnikom se hočemo postaviti v bodočih dnevih naproti : Našemu malodušju in sovražnikom naše bodočnosti. Z vero in zaupanjem, z jasnim mišljenjem, s skromnim življenjem se bo prvo zrušilo v pozabljenje a proti drugemu zlu pa se bojuj-mo z pravo ljubeznijo v srcu do domovine in kralja, in lažnjive besede zapeljivcev bodo zadele ob gluha ušesa in na posmeh.
V tem znamenju hitimo novi dobi naproti od katere si želimo, da bo za nas milostna in polna težko pričakovanega zadovoljstva.
PO L! Ž ! Kfl
Po novem letu in pravoslavnih božičnih praznikih se bodo sestali odbori, ki so bili izvoljeni v skupščini za proučevanje novih zakonov.
Iz najrazličnejših krajev naše države prihajajo v Beograd poročila, da organizacija JRZ čimdalje bolj napreduje in da se vsak dan ustanavljajo nove krajevne in okrajne organizacije.
Da se čimprej skliče kongres stranke JRZ, na katerem bo končno sprejet program in pravila ter tudi predsedstvo organizacije, so se te dni sestali v Beogradu mladi radikale?, na katerem so sprejeli več sklepov, da se končna organizacija Čimprej izvede.
V združeni opoziciji je vedno večji razdor, ker na skupno stranko ni mogoče misliti. Sedaj že domckrati pošiljajo svojim pristašem ne samo v Srbiji, ampak tudi v prečanskih krajih navodila in nasvete za bodoče delo ter jih opozarjajo naj ne razmišljajo preveč o organizaciji svoje stranke.
S prvim januarjem bo pričel v Ljubljani izhajati nov dnevnik „Sloga", ki bo glasilo banovinskega odbora JRZ. List bo zagovarjal politiko vlade Stojadinoviča.
Proračun vrbaške banovine znaša 33 729 870 dinarjev. Proračun je za 1.700.000 Din večji od lanskega. Ker spada vrbaška banovina k naj siromašnejšim krajem naše države, bo država prispevala k proračunu 19.177 870 Din.
Neki poslanec pristaš dr. Mačka je izjavil na konferenci v Banjaluki, da je danes treba računati samo s
tremi resnimi političnimi skup nami in sicer z JRZ, združeno opozicijo in pohcrci. Položaj v katerem se nahajamo danes, je poslanec nadaljeval, ni preveč prijeten. Vendar pa moramo ugotoviti, da imamo Hrvati od vseh politikov najbolj sposobnega.
Prekomasacija občin. Z ured bo notranjega ministra je kraj Ivanj-ševci v mursko-soboškem srezu izločen iz občine Križevci in priključen k občini Prosenjafeovci.
O pariških miroynih predlo-logih, ki naj bi poravnali spor med Abesinijo in Italijo smo že zadnjič pisali, ter povdarili splošen odpor vse evropske javnosti proti takim pogajanjem. Prve posled'ce so čutili možje sami, ki so sestavili pariški diktat. Angleški zunanji minister Hoare je moral dati ostavko na svoj položaj, a tudi Lavalova vlada v Franciji je močno omejena.
Med Anglijo in Italijo so se ponovno poostrili odnošaji. V angleš kih političnih krogih se vedno bolj utrjuje prepričanje, da je neizbežen oborožen spopad med Anglijo in Italijo, če bo Italija še nadalje trdovrat no vztrajala na svojem stališču.
Veliki fašistični svet, ki se je pred dnevi sestal v Rimu, je sklenil nadaljevati vojno proti Abesiniji In obrambo proti sanke j^m
Ker Sovjeti v Angliji niso do bili naprošenega posojila, so se obrnili na Francjo, da jim posodijo 1 milijardo frankov. Kakor zatrjujejo v poučenih krog h, bo Rusija zaželjeno posojilo dobila.
Po krvavih borbah zadnjih dni, so Abesinci prodrli 2e do svetega mesta Aksum, kjer pričakujejo odločilne bitke. Tudi na južni fronti se v obeh taborih pripravljajo na veliko ofenzivo.
Abesincem se je udalo več tisoč eritrejskih vojakov. Zaplenili so tudi 10 tankov, veliko število topov in veliko količino municije.
Odposlanstvo Rdečega križa iz Anglije je prispelo v Abesinsko prestolnico, kjer mu je prebivalstvo priredilo navdušen sprejem.
Italjani sami priznavajo, da
so v obrambi. Njihova poročila so silno redkobesedna ter tudi ne navajajo nobenih novih osvojitev.
V	Nemčiji so odkrili komunistično zaroto proti Hitlerju. Nekatere člane zarote so takoj na mestu u-smrtili*
Ofenziva abesinske vojske na
severni fronti je prinesla Abesincem znatne koristi v pokrajini Širi. Fronta se je približala skoro na 50 km pred sveto mesto Aksum.
Abesinska vojska dobiva neprestano nove pošiljatve municije in orožja. Orožje izktcujejo parniki raznih držav na manjše ladje ne daleč o arabske meje, nakar se pošilja v Angleško Somalijo in od tam v Abesinijo.
Da postajajo italjanske letalske akcije vedno težavnejše, priznava tudi italjansko uradno poročilo. Abesinci razpolagajo z dobro izvež-banimi protiletalskimi oddelki. V poročilu se pravi, da v borbah zadnjih dni niti eno letalo ni ostalo nepoškodovano. Dve letali so Abesinci sestrelili.
Posledice nalezljivih bolezni
in nezanesljivo držanje domačinov je vzrok, da italjanske čete ne pridejo nikamor naprej.
Za angleSkega zunanjega ministra je bil imenovan dosedanji minister za Društvo narodov, lord Anthony Eden. S tem je Anglija povda-rila, da hoče odločno nadaljevati angleško zunanjo politiko v smislu pakta Društva narodov.
V	Italiji je izzvalo Edenovo imenovanje za zunanjego ministra veliko presenečenje, ker se prav dobro zavedajo resnosti položaja.
Italjanske tovarne letal so dobile nova velika naročila italjanske vlade, da delajo vse tovarne s polno paro. Vsi delavci v tvornicah so mobilizirani.
i .	.P fesi	<• To - jI	V-
Srečno in veselo novo leto želi vsem naročnikom In čltattljem, prijateljem In sotrudnlkom
MURSKA KRAJINA
Sprememba n vladi
Ostavko sta podala na svoje položaje minister za telesno vzgojo in zastopnik ministra za sociaino politiko in narodno zdravje g Mirko Komnenovič in minister za gradnje g. Miloš Bobič.
Na predlog predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča, sta bila z ukazom kraljevih namestnikov imenovana:
za ministra socialne politike in narodnega zdravja ter zastopnika ministra za telesno vzgojo g. Dragiša Cvetkovič, narodni poslanec ;
za ministra za gradnje g. dr. Marko Kožulj, narodni poslanec in minister na razpoloženju.
Proti komunizmu
Na nekem shodu, kjer so se zbrali pristaši dr. Mačka, jc glavni govornik dr. Pernar zelo ostro nastopil proti komunistom, ki so se baje zatekli v vrste pristaše? dr. Mačka. Po besedah dr. Pernarja se morajo hrvatski kmetje paziti pred komunizmom, ki ruii zasebno imovino, tepta svetost zakona, zanlkuje domovino ter prepoveduje internacionalizem. Kmetje ne morejo pri nas ničesar doseči s komunizmom, ki bi samo še pomnožil število pokvarjene gospode ter nemilo streljal kmete, kakor smo to videli v Rusiji. Pri nas so zadnje čase mnogo prišepetava in govoriči med ljudmi, da so nam potrebni novi ljudje in novi programi. Vse to je v bistvu samo več ali manj spretno skrit komunizem.
V sličnem smislu je govoril v Splitu tudi osebni tajnik dr. Mačka, ki je dejal : „V hrvatskih vaseh se pojavljajo poskusi zanesti med narod ideologije, ki so mu po vsebini in ciljih povsem tuje. Hrvatom niso danes potrebni niti fašizem, niti hitler-janstvo, niti komunizem."
Razpis dražb občinskih lovišč pod zakup.
Sresko načelst?o v Murski Soboti daje v s&islu čl. 2. uredbe za izvrševanje zakona o lovu sledeča obč. lovišča v zakup :
ban.
Lovišče Lovišče obsega Površina celo-občine kat občine kupnega lov. ha
Murska Sobota Murska Sobota 1603
Kupšinci Kupšinci, Borejci
Rankovci, Vančavas 1951 Veščica, Ceraelavcl
Gornji Petrove G. Petrove!, Adrijanci
Boreča, Lucova, Stanjevci 4913 Šuiinci, Čepinci, Žensvlje Neradnovci, Martinje
Strukovci Strukövci, Puževcih
Le m er je, Skakovci, Krajna 2202
ízldicna Jamče- Zakup, cena Din. vina Din doba
2000
2000
1800
1000
2000
00 Tp
O)
2000 s
1800
1000
co
0 TJ
CO m
01
Dražbe se bodo vršile po gornjem vrstnem redu dne 10. I. 1936 in sicer ob 9 uri v sobi št. 2 V primeru, da prva dražba ne bi uspela, se vrši ponovna dražba brez posebnega oklica osem dni pozneje na istem mestu, uri in ob istih pogojih. Na ponovni dražbi se sprejmejo ponudbe eventuelno tudi pod izklicno ceno. Podrobni dražbeni pogoji so na vpogled interesentom pri sreskem načelstvu v Murski Soboti.
DOTTMCe Vtšžl
mimo ms
Naša osnovna šola je sedaj prazna. Božične počitnice so in deca ostaja doma in ne sili v prijetne učilnice, kjer so si nekaj mesecev brusili pamet. Vsake počitnice so za deco prijetne, letošnje pa še posebej, saj so se naveličali samote v šolskih sobah, kamor je v zadnjem času prihajalo le polovica učencev. Večji del je moral ostati doma radi mumsa. In kader teh oteklih obrazov je od dneva do dneva naraščal in bog ve, kako bi bilo, če ne bi prosvetni minister izdal odlok, da je za letos že bilo dovolj učenja.
Pa se le nihče ni razburjal radi te epK demije. Zakaj tudi? Mar bi kaj pomagalo ? Zato smo raje vsi molčali in na tihem občudovali otroke, ki so se kar čez noč tako lepo zredili, da jih je bilo sam obraz. Mislili smo si : prišlo je in mine in vse bo zopet pozabljeno. A na nekaj smo pozabili? Naša hvaležnost, da so smeli ostati otroci dvajset dni doma, mora veljati predvsem naši higijenični šoli. Če mogoče kdo ne ve kaj je to, mu pa povem : nizka stavba z petimi sobami, prijetno vlažna do polovice sten, dobro duhteča, posebno v zimskih mesecih, z zrakom, kateremu bi bilo težko dognati pravo kemično formulo. Pa nabašeš v takšen zaboj 60 učencev in nihče ne more več oporekati, da ne bi bila v prav vseh ozirih higijenična. Pa se porodi v glavi čudna misel : Ali niso ti prostori mogoče doprinesli svoj obolos na oltar mumsa? Vsi pogoji so vendar dani, da se takšna nadloga lahko prav bohotno razcvete v takih prostorih, kakor recimo solata na dobro pognojeni zemlji. Če naša domneva drži, potem pa bodimo kar po-
nosni na našo šolo, ki tako lepo skrbi za prostost naše učeče se mladine. Ker pa je zaenkrat bil samo mums, naj nas to nikakor ne plaši, oziroma podviza pri delu za gradnjo nove šole, o kateri nekateri pravijo, da bi bila potrebna.
fTiurska Sobota :
— Božičnica. Kakor vsako leto, tako je tudi letos priredilo Kolo ju-goslov. sester v M. Soboti božičnico, v veselje in globoko hvaležnost naše bedne dece. Prejšnji petek se je v prostorni dvorani Sok. doma zbrala poleg starišev, številna mladina tuk. osnovne šole s svojim učiteljstvom ; poleg njih pa še mnogo dijakov, ki so bili določeni za obdaritev. Skromni a prisrčni proslavi so prisostvovali tudi g. major Narandžič, ravnatelj gimn. g. Pregelj, starosta Sokola g. geom. Pertot, komandant mesta g. por. Is-aniŠevič, župan občine Černelavci i. dr. Zbrane goste in vso mladino je v vznešenih besedah pozdravila predsednica Kola jugoslov sester, g. Na-randžičeva. Njene lepe besede, prežete z vso prisrčnostjo v ljubezni do mladine, ki so h koncu izzvenele v uda-nosti do kralja in domovini, so ganile vsakogar izmed navzočih. Mladinski orkester pod vodstvom neumornega g. Laha je zaigral »Sveta noč ..." a h koncu pa še državno himno. Pri-godne deklamacije in zahvala učencev
dobrotnicam, ki so s svojim nesebičnim delom omogočile tako bogato obdaritev, so zaključili lepo in prisrčno slovesnost. Nad 300 otrok je bilo obdarovanih. Njim pa tudi stari-šern te dece je pripravilo Kolo lep in vesel Božič.
—	Zimska olimpijada se bliža ! Nabavite si Oricn radioaparat pri Nemec J. in poslušajte z njim poročila o najnovejših dogodkih.
—	Silvester. Priprave za sllvestrov večer, ki se bo vršil v Sokolskem domu, so v polnem teku Silvestrovanje tuk. Sokolskega društva je postalo že tradicionalno in nikomur do sedaj še ni biio žal, da je zadnji dan v letu preživel v Sokolskem domu. Spored letošnjega večera bo kaj pester. Poleg enedejanke bo tudi več kupletov, šaljivih prizorov, telov. točk, solopetje i, t. d Začetek prire-ditve je ob pol devetih. Kakor smo izvedeli, bodo ta večer tudi nastopili nekdanji člani tuk. dram. odseka, ki so si s svojimi nekdanjimi nastopi osvojili naše občinstvo. Naj torej nihče ne zamudi prilike, da v veselju in smehu preživi zadnje ure tega leta v Sokolskem domu.
—	Vodnikove knjige so dospele. Člani družbe naj jih dvignejo pri poverjeniku g. Fršdrihu, Kdor še želi letošnje knjige, naj se prav tako prijavi pri poverjeniku.
Najlepše novoletno darilo ORION 555
LMI , L. — - - - - -___j— -
Samoprodsja : Hemec Janez, M. Soboti
— Božičnica Meščanskega doma je preteklo soboto v vseh oziri dobro uspela. K prisrčni slovesnosti se je zbralo mnogo meščanov. Obdarovanih je bilo 9 dečkov in 9 deklic z oblekami. Mladinski orkester tuk. Sokol-
Ferjan M.
Razpotje
28
Kata je razumela njegove besede. Pobasala je svoje stvari in odšla k svoji materi. Po mesecih je porodila slabotno deklico, ki se je že po nekaj dneh izkričala. Za pogrebom ni šla, le pozneje je enkrat obiskala za meter dolgo gomilo in se razjokala ne toliko radi otroka, kakor radi sramote in greha, radi življenja njenega, ki je bilo tako trdo in krivično. O Feliksu pa ni slišala več. Po letih je zvedela, da je baje po končani pokori odšel v nemške rudnike. Tam se je baje zadušil. O tisti nesreči so pisali tudi časopisi. Sto dvajset človeških življenj, sto dvajset izgaranih knapovskih teles se je v smrtnem boju zagrizlo in obnemoglo sredi črnega bogastva.
Kata pa se je zaprla vase, leta so ji prinesla pozabljenje in počasi je zopet cvetel smeh na njenih ustih, ki
je postajal z leti vedno bolj prešeren, kakor v posmeh življenju, ki jo je lovilo z opolzkimi in nevarnimi rekami. Brezoblično se je valilo pred njo, dokler ni prišel Urh in ji pokazal most preko vsakdanjosti, do dnevov, ki jih je že pred tolikimi leti izsanjala do sleherne minute ...
Tako je zdaj obstala tik Urha in njegove besede so bile sveta obljuba za novo življenje, ki jo čaka za ceno njenega trpljenja in solz, za ceno njenega ploda pod že izravnano gomilo, za ceno prve ljubezni, ki jo je križala in razbičala do krvi. V svojih mehkih dlaneh drobi zdaj Urh njeno negotovost in jo vabi pod streho, ki bo prav tako njena kot njegova. Pa bi se Kata tega branila?
In dnevi so jih zbližali. Tudi če ni mela opravka, je hitela Kata k Urhu, ki jo je vedno čakal. Nekega večera se ni več vrnila h gospodarju. Ostala
je pri Urhu. Zjutraj je zopet šla domov. Pa jo je gospodinja sprejela na pragu.
„Tam bi ostala, kjer si vso noč bila 1"
Kata se je samo vgrlznila v spodnjo ustnico in silila proti hievu.
„Cajdral"
Kata je sunila glavo kvišku in pogledala v zaripli obraz gospodinje, kjer je bilo več nevoščljivosti kakor jeze.
„K moji hiši ne boš nosila pan-krtov, kot si jih h Kerinovi. Misliš, da ne veml"
Težko je padalo na Kato, še bolj je stisnila zobe k ustnicam, da je začutila slan okus krvi na jeziku. Rekla pa ni nič. Niti na misel ji ni prišlo, da bi poiskala besede, s katerimi bi lahko dala duška "svojemu kipenju v notranjosti. Tako jo je naučilo življenje. Porodil se ji je le trden sklep,
da čimpreje gre iz te hiše in teh misli se je oklepala s slepostjo in vsa gluha, da so ji bile besede gospodinje vse daljne in tuje.
V svoji kamri je pospravila svoje borno imetje ter zaprla črno leseno škrinjo. Ko je dobila izplačano svoj boren zaslužek, je zapustila hišo in se odpravila k Urhu. Vse mu je povedala, kaj se je zgodilo in nič ni prikrivala besed, ki jih je gospodinja imela za njo.
„K moji hiši ne boš nosila pan-krtov... tako je rekla ..."
Kata je plašno pogledala Urha in ko je ujela njegov brezkrben smehljaj, je v trenutku sunila iz sebe: „...kot si jih h Kerinovi." Urhu so se nalahno odprla usta, na čelu se mu je zarezala guba in skoro s strahom je vprašal : „In otrok živi?"
skega:' društva, pod vodstvom g. Laha, je zaigral nekaj koncertnih komadov ter žel zasluženo priznanje.
Qornja Lendava ;
—	Božično obdarovanje v Kuzmi
V nedeljo 22. dee. je obmejna vas Kuzma doživela pravo božično veselje. Staro ia mlado je trumoma drlo v šolo, kjer se je vprizorila božična igra „Peterčkove poslednje sanje." Učenci so svoje vloge tako samozavestno in ljubko podajali, da je moralo zadovoljiti še tako kritično oko. Posebno se je odlikoval „Peterček", ki je v gotovih prizorih znal predočiti pravo otroško-nedolžno ljubezen do svoje rajne mamice. Prednalal je to tako živo-čustveno, da je ganilo vsakogar do srca in orosilo marsikatero oko. Posrečene so bile tudi obleke igralcev in scenerija, ki je povzdignila igro do posebnega izraza in višine. Številno občinstvo je mlade .umetnike" nagradilo z navdušenim ploskanjem. Po igri je nastopil „Božiček", ki je obdaril nad 100 ubožnih otrok z lepimi darili. Povdariti moramo, da je bila to ena izmed prvih božičnic v tem kraju in da se je le učiteljstvu zahvaliti, ki je po vsestranskem trudu pridobilo toliko lepih daril in omogočilo bogato božično obdarovanje. Koliko truda in potrpežljivosti je treba pri vprizorltvi otroških iger, ve pa le tisti, ki se je že sam s tem bavil. Razveseljivo je to, da se za take prireditve brigajo in jih celo podprejo krajevni činitelji. Pohvaliti moramo predvsem krajevni šol. odbor, zlasti predsednika g. Huberja, ki se v pravi slogi z učiteljstvom trudi za dobrobit tamk. mladine. Le v slogi naprej in s takimi prireditvami vsako leto na dan, kajti vse to, ne le da zbliža šolo in dom, ampak tudi v nacijonalnem oziru jako blagodejno vpliva na obmejno prebivalstvo.
—	Brez pravih poti. Po zadnjem sneženem zametu so se očistile le nekatere poti, večinoma v kraju samem, a glavna cesta, ki pelje v Kuzmo, pa za dovoz ni očiščena. To ni pravilno 1 Radovedni smo, kako bi taval ponoči voznik, ki bi šel po tel cesti po zdravnika ali spovednika? če je to cesto primerno odmetala Kuzma, jo mora do svoje meje tudi Gor. Lendava. Sploh pa priporočamo, da si občina nabavi snežni plug, ki ne bo stal celo vrečo denarja in bo svoje delo povsod tememeljito opravil. Obenem pa bo prihranil delo občanom, ki morajo sedaj ob vsaki novi zasnežitvi na noge in „kidati" sneg. Ne bodimo starokopitni, kajti drugače bodfemo res 50 let zadaj za drugimi vatini.
—	Mačkove!. Za prav lepo uspelo božično igro, katero je spisal in priredil dne 22. dee. z učenci naš g. upr. Cerny Viktor, se v imenu starišev prav iskreno zahvaljujemo. Vloge igralcev so bile dobro izbrane in uspešno podane. Prav lepe so bile tudi lastne deklamacije g. š. upr. Pri tej priliki so bili razdeljeni, z primernim govo-
rom g. š. upr., darovi kr. ban. uprave. V imenu starišev prisrčna hvala !
Starlšt.
— Dopis iz Francije. Gospodična Ilonka Kodila iz Ivanovci, ki se sedaj nahaja v Franciji, pozdravlja brata in sestro ter vse prijatelje in znance iz BedenišSce fare, želeč jim srečno novo leto.
Lep jubilej.
V četrtek so proslavljali v naši obmejni evangeličanski verski občini v Hodošu 25-letno župni-ško delovanje priljubljenega župnika Heiner Géze. Tekom 25-letnega delovanja je pridobil jubilant po vsem Prekmurju ogromno simpatij, svojim občanom je stal z nasveti in z nesebičnim dtlom vedno ob strani. Ni čudo tedaj, da se je zbralo v četrtek v mali prekmurski vasi, poleg vseh domačinov, veliko število tujcev iz vsega Prekmurja, različnih veroizpovedi in narodnosti, da prisostvuje jubileju priljubljenega župnika in da mu čestitajo ob redkem jubileju.
Dopoldne ie bila služba božja, kjer je v toplih besedah govoril evang. senior g. Kovatš o aktualni temi : ljubezen in njena nagrada. Po božji službi je bil slavnostni občni zbor, katerega je otvoril inšpektor g. dr. Rituper in je v lepem govoru pozdravil jubilanta in vse navzoče. V imenu učiteljstva je govoril g. VérteS Vladimir. S solzami v očeh je prevzel jubilant krasno darilo ev. ženskega društva v Hodošu in dragoceno zlato uro, darilo svojih vernikov. V iskenih besedah je pozdravil Kardoš Jšnošovega naslednika g. Kovats v imenu seniorata, g. Godina pa v imenu prekmurskih župnikov. Po občnem zboru je bil banket, kjer so govorniki ponovno pozdravljali zaslužnega delavca.
Med tednom
DOMA
—	Ko je naš novi poslanik v
Berlinu izročil Hitlerju svoja poveril-na pisma, je Hitler v odgovoru na njegov govor dejal, da bo nemška vlada storila vse, da se odnošaji med Nemčijo in Jugoslavijo še poglobe.
—	Veliko novo bolnišnico so začeli graditi v Zagrebu na Rebru. Gradbena dela bodo veljala 65 miljonov dinarov.
—	Gradbeni minister je dovolil 283.092 Din za vsa mizarska dela v novi palači skupščine. Skupščina mora biti do letošnje jeseni popolnoma götöva.
—	V Beogradu je napravil izpit za sodnika Aleksander Curič, ki je svoje študije dovršil kot samouk. Prvotno je bil pastir in bil je že 32 star ko je položil izpit za prvo gimnazijo.
—	Na 6 let robije je bil obsojen redar, ki je v Škofji Loki s pretepanjem povzročil smrt mladega cigana.
—	V velikem kamnolomu pri
Surdullci so nesreče zahtevale v zadnjem času že četrto smrtno žrtev. Velika večina delavcev je nevešča nevarnega dela v kamnolomih ter jih
najamejo za sino nizke mezde v revnih okoliških vasi.
—	Zima je prignala volkove celo v okolico G:splča, kjer povzročajo mnogo škode.
DRUGOD
—	Sam marša! Badoglio priznava v svojem poročilu, da so se morale štaijanske čete na severni abesin ski fronti umakniti 20 km daleč. Priznava tudi, da so imele italjanske čete hude izgube.
—	Posadka nekega norveškega parnika je stopila v stavko v protest, ker je nakladal parnik železo za Italijo.
—	Največja romunska tvornica
vagonov v Prasovu je postala žrtev ognja. Eksplodirali so bencinski rezervoarji, nakar so se vnela tudi skladišča olja.
—	V svoji jezi nad sankcijskimi državami spreminjajo Italjani imena ulic, ki spominjajo na te države ali njihove velike može.
—	Na božični razstavi v Cardiffu v Španiji je nastal silen požar. V zrak je zletelo tudi skladišče municije, ki je bilo v kleti razstavnega prostora. Gmotna škoda je velikanska.
Veliki snežni viharji v prejšnjem tedu, so na Madžarskem povzročili velike ovire v prometu. Nekatera mesta so bila docela odrezana od zunanjega sveta.

Olimpijske igre v Berlinu.
(Smučarske tekme)
Prav interesantna borba bo v skakanju, kjer se bodo spustili tekmovalci s 70 - 80 m visokega mosta, da dosežejo brzino blizu 100 km na uro ter sfrčijo v krasni drži, katera se oceni za končno klasifikacijo, in se preko 80 m od odskoka združijo spet z zemljo in v krasnem smuku zdrsijo po belem snegu. To je akrobatska produkcija. In sto in sto športnikov akrobatov bo nastopilo za nekaj mesecev, da priborijo zmago svoji domovini. In spet bodo, kot smo že navajeni, gospodarili Norvežani, Švedi pa bodo ogrožali njihov prestiž. Upamo pa, da nas tudi naši skakači ne bodo razočarali in bodo dostojno zastopali državo z največjo skakalnico na svetu.
Prvič pri zimskih olimpijskih igrah bomo videli v Garmischu slalom In spust, kjer pride smučarjeva tehnika do polnega izraza. Pri spustu bo višinska razlika med startom in ciljem na dokaj kratki razdalji celih 1000 m, tako, da bodo tekmovalci dosegli neverjetno brzino in prevozili progo v minimalnem času. Pri slalomu igra glavno vlogo smuk, vendar je smer določena po vratcih, katera mora smučar brezpogojno pasirati. Izid te-
kem v slalomu in spustu je negotov; dočim so prejšnja leta prevladovali v tej tipični alpski panogi Avstrijci, Š?icarji in Nemci, so se lansko leto baš v Garmischu nenadoma pokazali Norvežani z odličnimi uspehi. Naši tekmovalci so že pri vseslovanskih tekmah dokazali, da lahko računamo v spustu in slalomu z lepim uspehom.
Zahvala.
Vsem onim, ki so mi ob priliki nenadne smrti moje nepozabne žene, izrazili so-žalje in jo v tako lepem številu spremili na zadnji poti, se tem potom najprisrčneje zahvaljujem.
DÜH ANTON.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Predsedstvena seja Zveze trgovskih združenj.
Dne 13. decembra 1935 se je vršila v Trgovskem domu v Ljubljani polnoštevilno obiskana predsedstvena seja Zveze trgovskih združenj Dravske banovine, katere se je udeležil v imenu Združbe trgovcev za srez M. Sobota, podpredsednik g. Joško Brumen.
Sejo je otvoril predsednik Zveze g. Josip Kavčič, ki je pozdravil vse prisotne, posebno pa predsednika Zbornica za TOI g. Ivana Jelačina. Takoj nato je prešel na dnevni red ter obširno poročal o delu Zveze, ki je izvedla vse sklepe zadnje skupščine v Ljutomeru. Zveza je v smislu sklepov skupščine intervenirala, odnosno poslala svoje spomenice trgovinskemu ministru zaradi čimprejšnjega razpisa volitev v Zbornico, proti dovolitvi velikih trgovskih hiš (veleblagovnic), proti posebntm ugodnostim nabavljal-nim zadrugam in konzumov, zaradi pravilnih obdavčenja industrijskih prodajaln, glede osnutka novega zakona o javnih hranilnicah, zaradi izvedbe so-cijalnega zavarovanja trgovstva, zaradi ureditve prometa v Dravski banovini, proti znižanju železniških premogovnih dobav slovenskim premogovnikom ter končno zaradi izvedbe zahtev sloven-kega lesnega gospodarstva. Nadalje je poslala Zveza predsedstvu ministrskega sveta rezolucljo glede izvedbe decentralizacije državne uprave ter zastopstva Slovenije v upravnem svetu Drž. hlpote-karne banke, finančnemu ministrstvu zaradi davčnih privilegijev zadrug in konzumov, zaradi ureditve davčnih odborov ter kmetijskemu ministru zaradi kmetske zaščite. Zveza se je obrnila tudi na notranjega ministra dr. Korošca in na bansko upravo glede vprašanj, ki so segala v njeno kom-petenco:
Nato je poročal predsednik Kavčič o delu Centralnega predstavništva, ki je imela svojo zadnjo sejo od 16. do 18. novembra v Sarajevu in katere se je za zvezo udeležil tudi predsednik Kavčič, kjer so se obravnavala Vprašanja, ki pridejo na dnevni red prh

hodnjega kongresa v Zagrebu. O seji sami smo poročali že obširno v prejšnji številki Murske Krajine. Po poročilu predsednika Kavčiča se je razvila zlasti živahna debata o scc'jalnem zavarovanju trgovcev, ki je znova dokazala, da vse trgovstvo to zavarovanje zahteva in da se mora izvesti.
Nato je poročal predsednik Kavčič o drugi točki dnevnega reda t. j. o stanovskem glasilu. Tukaj se je spet dokazala popolna soglasnost slovenskega trgovstva. Poročilo predsednika Kavčiča je izpolnil še predsednik Zbornice Ivan Jelačin, ki je poročal o svojih pogajanjih s tiskarno ter o sklenjenem dogovoru, s katerim je redno izhajanje „Trgovskega lista" zagotovljeno. Ust prevzame z novim letGm poseben konzorcij, v katerem bodo zastopana vsa Združenja in vse važnejše gospodarske organizacije. Poročilo predsednika Jelačina je bilo z glasnim odobravanjem sprejeto in člana predsedstva Bahovec in Pinter sta se mu še posebej zahvalila za njegov trud, da je bilo to teško vprašanje tako ugodno in dobro rešeno.
Sprejet pa je bil tudi predlog predsednika Združenja trgovcev v Kranju g. Sirca glede tedenske številke »Trgovskega lista", ki se bo pošiljala vsem trgovcem.
Po kratki debati je bil nato soglasno sprejet proračun Zveze, ki ga je uprava zaradi teških razmer znižala od 174 000 na 164 600 Din.
Prišli so na dnevni red še samostojni predlogi. Tako je bilo predlagano, da skuša Zveza doseči, da se morajo vsa Združenja včlaniti v Zvezi, nadalje je bil predlog, da se zaradi zlih posledic kmetske zaščite sklenejo potrebni ukrepi v pomoč trgovcem in obrtnikom. Sprejet je bil med drugimi tudi predlog, da skliče g. Smrkolj, kot član reklamacijskega odbora, sestanek vseh drugih članov v svrho enotnega zastopanja trgovskih interesov. Ob enem je bil tudi predlog, da se intervenira pri Narodni banki, da izplačuje izvoznikom italjanske lire po klirinškem tečaju 3 55, a ne po nižjem kurzu 3.15, ker izvozniki ne zaslužijo toliko, da bi. mogli prenesti to razliko. Nato je bil predlog, da se dosežejo za naš izvoz podobne preference, kakor jih uživa Avstrija.
Koncem debate se je soglasno ugotovilo, da delujejo Združenja uspešno, zlasti pa je uspešno delo Zveze in Zbornice, katerih delovanje se medsebojno in pozitivno izpopolnjuje. Nato je bila seja zaključena.
Širši sestanek lesnih trgovcev in producentov
se je vršil dne 14. decembra 1935 v Mariboru, kjer sta zastopala Združbo trgovcev za srez M. Sobota njen predsednik g. Franc Čeh in član uprave g. Štefan Mesarič. Ta sestanek je sklicala Osrednja sekcija lesnih trgovcev pri Zvezi trg. Združenj Dravske banovine.
Zborovanju, ki ga je vodil sek-cljski predsednik g. Franjo Škrbec, je prisostvovalo tudi nekaj narodnih po 8lancev. O. Škrbec je poročal o te žavnem položaju, v katerem je zaradi
sankcij naše lesno gospodarstvo in nato govoril o organizaciji lesnega gospodarstva. Ko je zastopnik Zbornice za TOI g. Ž3gar pozdravil 'zborovske in dodal nekej dobrih misli, je izpregovori,, kot zastop. Zveze lesnih industrijcev njen tajnik g. Gorjup. Govorili so še ing. Lenarčič za Jugoslovansko šumarsko združenje o velikem narodno-gospodarskem pomenu našega gozdarstva, narodni poslanec dr. Jančič je orisal prizadevanje narodnih poslancev iz Slovenije, ki ne morejo zdaj ničesar doseči. Zastopnik Zveze lesnih delavcev Kraljevine Ju goslavije g. Bricelj je opozarjal, da je zaradi sankcij ogrožena eksistenca 60 000 jugoslovenskih lesnih delavcev. V imenu jugoslovensko - madžarskega društva za izmenjavo blaga je izpre-govoril ing. Pahernik, za njim pa v imenu mariborske Kmetijske družbe dr. Kovačič. Sledili so še drugi govorniki ter se je ob zaključku sprejela resolucija, ki se glasi v izvlečku:
Vse lesno gospodarstvo Dravske banovine protestira proti strokovno in finančno neurejenim razmeram našega izvoza in zahteva takojšnje izboljšanje kontrole in uvedbo načrtnega gospodarstva pri izvozu in uvozu in eks portnih premij Nadalje zahteva, da se vrši obračunavanje klirinških nakazil našim izvoznikom od Narodne banke po kurzu, kakor uvoznikom, pospešeno ureditev plačil naših izvoznikov na Madžarskem in jamstva za plačilo v bodoče, dalje, da stavi Narodna banka v obtok ves kontingent novčanic, ki je dovoljen po zakonu, obnovitev pravil centralnega odbora za lesno gospo darstvo in od njega predlaganega pra vilnika za eksportni sklad lesnega trgovstva, nadalje, da se uredi železniška tarifa za les, da prevozni stroški že na 600 Km vožnje ne bodo presegali vrednosti lesa, da se imenuje v upravo različnih gozdov v Dravski banovini tudi po en zastopnik lesne trgovine in industrije, ki ga bo predlagala organizacija. V ministrstvu za gozdove in rudnike naj se osnuje posvetovalni propagandni odsek za po speševanje večjega lesnega konzuma v državi. Ustavijo in odložijo naj se takoj vse prisilne dražbe in eksekucije do definitivne ureditve dolgov in pri ispremembi zakona o zaščiti denarnih zavodov in kmečke razdolžitve naj se upošteva tudi lesna trgovina in industrija, ki je prva prišla v najhujšo krizo. Vprašanje dolžnikov naj se reši na zakoniti podlagi za vse dolžnike enako ne glede na stan. Država naj izda tako štiri do šest milijard Din državnega denarja, da obnovi denarni obtok, izvede razdelitev in začne dela. Zahteva se žigosanje vseh novčanic in uvedba prisilnega kroženja denarja. H koncu naprošajo zborovale! vse javne korporacije, institucije, narodne poslance, senatorje in banske svetnike, da podpirajo borbo za ohranitev lesne trgovine, ki je velevažen predstavnik gospodarske panoge.
Resolucija je bila poslana na pristojna mesta. S tega sestanka je bila tudi poslana vdanostna brzojavka Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu.
KUOJ5TVO
Vzorna gnojišča in spravljanje gnoja.
Imamo že lepo število vzornih gnojišč napravljenih po načrtih kme tijskih strokovnjakov in s subvencijo naših oblasti.
Vendar se pa s temi gnojišči ni doseglo popolnoma namena, za kar se jih je forsiralo.
Namen vzornega gnojišča ni samo zboljšati higijeno kmetijskega dvorišča, kjer se je poprej cedila gnoj-šnica (leglo muh) i. t. d. temveč tudi zboljšati kakovost gnoja in izrabo gnojšnice, tega dragocenega gnojila, ki gre pri večini naših starokopitnih kmetih v zgubo.
Gnoj mora na gnojišču dozoreti, to je se razkrojiti, gnojnica pa se mora odtekati v posebno jamo (greznico), kjer se nabira. Ko je ta jama polna, se mora gnojšnica zvoziti na travnike in njive. Z gnojšnico, katera je poprej iztekla brez haska po dvorišču in jarkih, se z najboljšimi uspehi gnoji travnike, sadovnjake in njive.
Gnoj pa mora na gnojišču do-zoretl. Vsak mora znati iz lastne skušnje, da se gnoj, ki leži v gnojšnici, ne razkraja, temveč, da ostane skozi celo leto takšen, kakoršnega je pripeljal iz hleva, le da je bolj izpran. S takim gnojem tudi na njivi ne dosežemo pravega uspeha, ker rastline nerazkrojenega gnoja ne morejo rabiti.
Rastline lahko rabijo le sprhnjen, razkrojen gnoj. Radi tega treba gnoj na gnojišču sprati, ka se ga navozi ali nanosi iz hleva, poravnati in ga dobro stlačiti. S tem dosežemo, da se stisne iz njega zrak, ki povzročuje plesnobo, izhlapevanje pa se zmanjša, tako, da ostane zadosti vlage za raz kroj gnoja. Gnoj se mora razkrajati (trohneti) od lastne vlage, le če se gnoj preveč izsuši (poleti) se ga poliva z vodo, nikoli pa ne z gnojšnico, toda le toliko, da postane malo vlažen. Čim večkrat in čimbolj ga stlačimo, tem bolje je za gnoj. Najbolje bi bilo, da bi živino vsak dan spuščali na gnojišče, da bi ta gnoj stlačila. Po kotih, kamor živina ne pride, stlačimo gnoj z nogo. Služin-čad, ki ne razume pomena tega dela, ga tudi ne izvršuje vestno, če gospodar z odločnostjo ne zna uveljaviti svoje volje.
če gnoj ni dobro zložen in stlačen, zgubi velik odstotek na vrednosti. Posebno dušika zgubi že v 3-5 mesecih na odprtem gnojišču do polovice. Dobro zložen, stlačen in zadosti viažen gnoj pa dobiva nasprotno od meseca do meseca več na vrednosti. Razkrojenih hranilnih snovi, to je takih, katere lahko rastline takoj rabijo, ima takšen gnoj vedno več, nepravilno spravljen pa vedno manje.
Gnojišče ne sme biti pod kapom, da voda gnoja preveč ne izpere. Voda odplavi lahko raztopljive in že raz-krojene hranilne snovi iz gnoja; od gnoja ostanejo potem še tropine, sok pa je odpiavijen. Gnojišče naj bo v senci, da se gnoj ne izsuši prehitro.
Novejši čas priporočajo spravljanje gnoja po bijološki metodi, češ da zgubi gnoj pri sedanjemu načinu spravljenja velikanski odstotek hranilnih snovi. Po tej novi metodi se mora gnoj skozi celo vrsto dni zlagat, prekladat in tlačit, to pa da toliko dela, da je pri naših srednjih in malih posestnikih spravljanje gnoja po bijološki metodi neizpeljivo.
Vprašanje :
Kako se spozna, da je v zemlji premalo apna?
Odgovor: Kupite v drogeriji malo količino solne kisline. Na njivi, od katere hočete preiskati zemljo, vzemite nekoliko suhe zemlje in jo dajte na porcelanast krožnik, to polijte potem s solno kislino. Ako zemlja pri tem prav nič ne zašumi, je znamenje, da je v tej zemlji premalo apna, če pa je v zemlji zadosti apna, ta pri polivanju s solno kislino zašumi.
Popolnoma zanesljivo pa preišče zemljo na odstotek apna pa tudi drugih rastlinskih hranilnih snovi, le kmetijska poskusna in kontrolna postaja v Mariboru ali v Ljubljani.
Pa tudi različne rastline, posebno nekatere vrste plevela, kažejo precej sigurno na vsebino apna v zemlji. Posebno zanesljiva je njivska redkvica. Teh imamo dve vrsti, z belkastim in z rumenim cvetom. Njivska redkvica z belim cvetom kaže, da je v zemlji premalo apna, z rumenim cvetom pa, da ga je zadosti. Pomanjkanja apna na travniku spoznamo po tem, da ni med travniškimi rastlinami detelje. Tudi mak in kislica (ščava) kažeta, da je v zemlji premalo apna.
ŽEVLJAPJI.
KROJ Ažl
"in ŠIVILJE
REDKA PRILIKA
Nekoliko komadov šivalnih strojev levoročnih, flach in krojaških po izredno nizki ceni prodam. Zahtevajte takoj ponudbo da ne bo prepozno I
I
POZOR!
I
Dospele so vse smučarske potrebščine.
Oglejte si zalogo. Cene zelo n tk»
RADIO APARATI PHILIPS IN HORNYPHON
po najnižji ceni na 18 mes. odplačilo. V Vašem interesu je, da zahtevate čimprej ponudbo.
ŠTIVAN ERNEST I?8Uhn"ín'h-,S"r«dM«Sí
MURSKA SOBOTA