Koleginjam. Na občnem zboru »Jubilejskega podpornega in hranilnega društva učiteljic", ki je bil dne 30. grudna 1899, se je sprejel predlog, da pristopi to naše društvo k BZavezi slovenskih učiteljskih društev". In prav je tako! Saj se je ^Zaveza" vedno odločno potegovala tudi za pravice učiteljic; nji je bila vedno zvezda vodnica: enake dolžnosti, enake pravice! Zato bodi pa tudi naša sveta dolžnost, da podpiramo dično našo ^Zavezo" v vsem njenem delovanju in stremljenju, da podpiramo posebno njenaglasila,,U_iteljski tovariš", »Popotnik" in ,,Zvonček". In prav glede podpore »Zavezinih" glasil se stori od naše strani preraalo. Zadnji čas je, da se zdrarnimo in hodimo povsod in vselej z našimi tovariši, ki se tako krepko in neustrašeno potegujejo za pravice nove šole in naprednega učiteljstva, z roko v roki; če tega ne storimo, potem izključujemo sarae sebe iz stanovskega življenja, in to bi bilo res žalostno izpričevalo ubožnosti za nas. Predlog, ki se je sprejel na našem obonera zboru, da se nam učiteljicam ni treba uraešavati v politiško življenje, se mi ne zdi času prirneren, zakaj časi, ko se je učiteljstvo odtujevalo politiškerau življenju in so stanovska vprašanja spala spanje pravienega, so dandanes minuli. V tistih časih ni bilo nobeni učiteljici mar, da bi si naročila ta ali oni stanovski list, in kaj takega tudi nihče od nas tirjal ni» Vse, kar nas je zanimalo v učiteljskih listih, so bile edino le izpraznjene službe. Ali gibanje, v katero se je zaradi slabega gmotnega stanja zaživelo uči.eljstvo, je tudi nas učiteljice potegnilo za sabo. Ali niso naši interesi isti? Duhovi so se zdramili, in boj za družabno stališee vsega učiteljstva se odločuje: ali podležemo in se posreči mračnjakorn, potisniti nas nazaj v nečastno in ponižno stališče ndobrih časov", ali pa priderao zmagonosno na dan kot enakopravni in polnopravni udje človeške družbe. In v tera heroiškera boju naj bi stale me učiteljice križemrok ob strani naših tovarišev? Me naj bi ne iraele niti toliko stanovske samozavesti, da bi svojih borečih se tovarišev niti z naročevanjem »Zavezinih" glasil ne podpirale? To bi ne bilo le nehvaležno, ampak še veliko bolj neprevidno od nas, če bi ne podpirale graotno in duševno »Zavezinih" glasil. Vsaka izmed nas izpolni svojo moralično dolžnost in bodi naročnica glasila avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva »Učiteljskega Tovariša" ali »Popotnika" in .Zvončka". Pokažimo, da tudi nam bije srce zauči- teljki stan terdahočemonelegledestanovskih pravic, ampak tudi glede stanovskih dolžnosti stati v isti vrsti z našimi moškimi tovariši! Napredna koleginja.