Leto XVII. t Celin, dne 12. aprila 1907. Stev. 42. DOMOVINA jeuaSebU^ei blagor.«. 1» I iTgt-. ffi^MhpTgl mJJi KS^ŽTŽrtg m platq}e od 20 vinarjev u kokrat: ia vetje tnaeraie In moopokratno Inaerinj0« ■osožno prMago »Slovenski Tekni k". Slovenke. i. Življeaje poleg Neme«,. zlasti vz-p>j« v tajem dabn in je odtujil« slovenakim šegam ia navadam. ki ho kaj zaačilae za odi del slovenske ia-teligence, ki ne je izobrazil v slovenskem duhu in ki ai pniel mnogo t dotiko r tnjiai rodom, življenje ned Nemci j« opleailo mariborsko slovea-stvo ia marsičesa, vzelo mu je jaaik. iztrgalo ma *roe ia ljubezen do slovenskega roda. do rodne grude. Nemške Ijadske tole, v katere mora zahajati Baše mladina radi pomanjkanja slovenskih, nemške strokovne in srednje Aole Uar droje nemških ženskih učiteljišč, na kateri ao narezane naša dekleta, ker »e slovenskim pedagogom še do daae< ai vzljabilo napisati slovenskih ačaih kajigi, nemška goepo-diajaka Ma ia kar ja ia tal, katera poaečajo Baše mladenke, podpirajo kaj icdatao raznarodenje slovenskega elementa ter nenaravno nočno naraščanje Merila neačark. Prijadrali aw srečno do dobe, ko zapmti dekle iolsko klop, ko nameri prve korake med »vet Začne se doba .samoizobrazbe" v življenja zanaj. ki pa ja, eare. popolnoma odviana od okoli«*, ki obdaja slovansko mladenko Promenade, koncerti, po nekod gledišča, plesi — to vse sa vrati kakor se vrste črke v abecedi. vsaka ob svojem časa. Sporedno s tem pa se (radi tadi aa-iiogibai zid med takozvaao iotelegeaco in med ravoejtimi dekleti — kot vernu posledica naših soeijalnih cedo-sutkov in pomanjkanja prave izobrazbe. To je nekako milje, pod čegar vplivom dorasle mladenka, to je tiv- Ijenje, ki ga prelive mariborske Slovenke. Oa ae morejo biti narodne, je lamo! Delo za narod? Tega ne more nikdo zahtevati od sedanjih mariborskih Slovenk, kakor se je to zgodilo ■vaje dni v .Domovini". Delovati za narodovo probajo more le lensivo kulturno visoko stoječega, zavednega naroda. Kjer pa niti molje in to kakor pri nas v Maribora niti Slovenci z .akademično izobrazbo" ne razumejo narodnega delovanja, tam od Slo7enk pač ne moremo zahtevati ničesar. Mariborske Slovenke so takšne, kakor jih je vzgojila nemika šola ia draiba, ki jih je nadalje izobrazila; dragačne ae morejo biti. kajti samoizobrazba jim je neznana Navajati Slovenke k samovzgoji. tega mariborski Slovenci niso znali. Vlgojaai v dobo srednjeveškega vi-tefttva, so sa jim dobrikali po stari modi, kaj dragega niso znali, saj je njim samim u točka vzgoje malo da aa docela taja. Zabavali so jih z neslanimi dovtipi. nesmiselnimi frazami in s prisiljenimi pokloni Tako so reševaii ia te rešujejo svojo kavslirsko čast? Misleč, aaj skrbi dobra lena le za kahiujo ia gospodiajstvo ji j* zamenjeval mol pot do datevoega napredka, pot v javnost Prepričan je bij^ da je nepotrebno, da, celo Škodljivo, če se lena briga za slovensko javaost, sa sloveaaki narod njega kulturno in politično livljenje. aašema povprečnemu rodoljnba je dovolj, če prevzame aje-gova lena vlogo natakarice pri na-rodaih veselicah ter se tako „2rtvaje. za splošni blagor ia uko delaje za mili narod. A to se nam je kruto maščevalo leto za letom. da. ne še maščuje! Slovenska mati ne zavedajoča se svojih dolinoetij do naroda, ne ve, čemu aaj bi se neki učili ujeni otroci jezika, ki ga v Mariboru itak nimajo posebno v čislib. se oprosti okov, pošlje otroke v nemške šole. Iu U deea lomi le ie za silo rodni jezik, četudi je še oetala tupalam iskrica sloveaskega rodoljubjs v mladih prsih. Da bi slednji kedaj vzgojili svojo deeo v slovenskem dahu, j« skoraj nemogoče, kaj te le v Mariboru. kjer ima pri slabo razvitem slovenskem drulabnem livljenj« nemški iivelj na razvoj posamesnega Slovenca posamezno Slovenko neverjeten vpliv. Pa kako se aaj ajih potomci še čatijo Slovence, ko jim je slovenski jezik le docela toj! Ta proces se vrši ie dolgo, dolgo v mariborskem Slovenstvu, na njem temelji skoraj celo mariborsko aemitvo. Se-li mar ne pootaTimo kmalu v bran ? Kedaj bo neki izpoznal Slovenec v tej obmejni poetojanki. da je njegova doll-aost. vzgojiti si narodno, zavedno len-stvo, saj bo le na tem pota mogoče si ohraniti mladico sloveosko. 84. okčni zbor c. kr. kmetijske družbe štajerske. IL V četrtek. 4. t ca. so se posvetovanja nadaljevale. Radi pičlega prostora omeajam le najvalnejše zadeve Poljedelski shodi. Podružnic« za Gradec in okolico predlaga, da se skliče letos v jeseni v (Iradcu velik shod rseh štaj. poljedelcev, oa katerem bi se naj obravnavala najvažnejša poljedelska vprašanja. Železnice bi oaj dovolile SO odstotno znilanje cen za vozne listke — Sentiljska podruinir« predlaga celo shod vseh avstrijskih po-Ijedelcev. Na tem shodu bi se naj pre-rešetavalo vprašanje, ne bi li kazalo skleniti postavo, da se mora vsak kmet pridrniiti kmečki strokovni organizaciji. Odposlanec Maldeghem je o tej priliki govoril proti strankarstva med kmečkim ljudstvom in izrabljaajn gospodarskega gibanja v polit-stran-karske namene Oba predloga sta se sprejela. VtangraMštvo. Podružnice v Si llja. Upnici, Ljutomeru. Mariboru, na Vidmu I. dr. so zahtevale cenejio dobavo modre gvlice. Naj bi se a^tano-vila za kmeta stalna cena v uajvišjea znesku 60 do «0 vin. za kg, kar bi bilo več, aaj bi doplačala detela ali drlava Podružnica v Mariboru je zahtevala, naj postanejo vinogradi, v katerih ae je opazila trtaa uš takoj ali pa naj v naslednjem letn davka prosti. Podtalnica v Cmareku je zahtevala, aaj se predajajo amerikanske trte li deielaih trtnic po li K za sto komadov. Vsi predlogi so bili sprejeti. Ljadska šola Ia počitnice. Podružnice v Knittelfeldn. Pilrggu in Voitsbergu so zahtevale, naj bodo po-čitnice jeseni, kakor so bile poprej ia naj se narcdba, ki določa počitnice od 15. jnl. do IA. septembra, razveljavi. Predlog se je sprejeL (Ker je naredba minislerijalna, se pred 5 leti ne da nič doseči. Op. p.) Za zimske kmetijske tečaje sta se zavzemali podruinici v Hartbergu ia Ljubnem ua Zg. St živinoreja. Sprejel se je predlog podruluice v llartbergu, katera je zahtevala naj se podpirajo tudi one biko-rejske zadruge, ki podpirajo rejo vzhod- LISTEK. Diogen. Hrvotaki «piMJ Avgaat Seao«. pretedel -•)-(DaljeJ .To Bi žitna pogodb«, to je ba-novo pismo, s kateren se odlaga preiskovala! sod proti stotnika Pakiču za leto dai in se ma dovoljuje, da sme iti kamor hoče." .Mon Dien", (moj Bog) vsklikne Terezija, kakor da je v zadregi, .glejte neumnost, zamenjala sem pismo". .Kako pa pride to pismo v vaše roke?- .Brlkone sem ga prinesla iz Po- .A kdo je to dosegel '" .Jaa." „V»?" „I)a. No, ne razumem kako, da Vm je stvar tako pretresla? Kaj vam je na Pakičevi zadevi?" .Meni, grofica, meni? Toda ne. grofica, to je šala, fina pretveza. U litna kupčija je Sala, komedija." .Komedija? Kavalir!" .Da, ker sem jaz varuh ia prvi prijatelj mladega Pakiča. Njegova usoda briga mene kakor moja lastna" .Ah! Vi?" začudi se navidezno grofica .Prav dobro, prav dobro! Ta slučajna pomota je obrodila dober sad", tlesne Terezija z rokama .Kes slučajna?" vpraša Jankovič in pogleda ostro crofico. .Parole d' honneur. chevalier! (častna beseda, kavalir). Pakič služi pri polku mojega mola, poznam ga izza vaj v Ptuju." „Vem." .E, glejte. Mladenič je priden. .Junak. Slišala sem o njegovi nezgodi. Potolkel jo Nemca, ki je ialil gospodične. Nemcev ne morem videti. Bilo mi je žal. Prosila sem bana .VoilA tout!" .Da. da," pravi kavalir. .toda..." .Vi mu izročite to pismo: hotela sem mu ga poslati, a sedaj je tukaj ugodna priložnost" -Toda mladenič ni rešen iz nezgode. Samo odgodena je. Zakaj ni to popolna oprostitev?" -Hm." pravi r^ofica. -čudni ste. Potolčeni stotnik ima mnogo vplivnih rodbin. In Klefeld?" -Klefeld?" .Dosegla bi popolen uspeh, toda pravim vam: Klefeld. Ti Nemci! Umirite se. Pomislite! Odložena je zadeva za leto dni! Po enem letu se kaj ta-cega pozabi. In v najslabšem slučaju ima mladi stotnik čas prodati svoje imetje in pobegniti v Benetke. Toda." pravi Terezija, .jaz mu prihranim to pot v Benetke. Ne bojte se. Izročite mu pismo. Upam. da ga vidim. Spomnite ga ptujskega šopka." .Grofica, vi ste plemenita duša!" reče Jankovič in poljubi Terezijino roko. Mladenič se vam vsekakor zahvali toda še prej se vam zahvaljujem jaz." „A naša žitna pogodba velja," nasmehne se lokavo žena. .Seveda grofica, škoda, večna škoda, da se ne posvetite politiki" .Zakaj?" .Osramotili bi starešinstvo beneške Ijudovlade." .Oh kavalir. sem li spletkama ?" -Nikakor ne." .Zakaj torej ta beseda?" -Beneški starešine so vražji diplomati. vi pa bi bili angeljski." .Kavalir! Kavalir!" pravi koketno grofica in ga vdari rahlo s pahljačo po roki. -Au revoir! Adieu! (Na svidenje! Zbogom!) Izročite stotniku pismo!" .Storim! A seveda naj mu z&mol-čim pismonoša." .Zakaj?" » nještaj. rižaste goveje živine. Odklonila sta se predlo?* *entiljske in hartberške podružnice. naj bi so oddajali plemenski pujski zopet po -'<>. ne pa po .11» K— Dvoje vzrejališč za sulmtelske kokoši postavi glavni odbor drnibe blizu Upnice, .ledno vzrejališče mislijo posknsiti ustanoviti potom zadrug*. Tndi se bodo prirejule tam majhne okrajne razstave za to pasmo kuretine, in sicer v sulmtalski in luniški dolini, na katerih se bodo delila darila sa nsjlepie živali (Na Sp. štejerju tnalodane nikdo ne misli na atnno perutninarstvo!) Melijorac|je (poboljšate. n. pr. travnikov). Podrutnira v l,ončn (D. LandabergJ je predlagala, naj ae svita tteviio uradnikov pri deielnokulturnem uradu v Uraden, da bo mogoče ugoditi vedno številnejšim feljam posameznikov in občin po nreditvi potokov, osuševanju travnikov itd. Predlog se je sprejel. Istotako predlog slatinske podružnice da bi se osnoval poseben deželni zakon glede ureditve potokov, vzdrževanja jezov itd, ozir da bi se strolje izvajal le obstoječi zakon. Ve-likonedeljska podružnica je predlagala naj bi drtava podpirala ureditev potokov. Se je sprejelo (Rudarstvo. Sprejel se je predlog mariborske podružnico, da bi se naj gledalo na to, da bi se na Pohorju gozdna postava natančnejše spolnjevala Dvorni svetnik Hammer-Purgstall je odgovoril na to, da to ni lahko mogoče, ker vladi manjka pripravnih uradnikov. Radi tega je poljedeljsko ministrstvo določilo fiS.000 K za po-mnotitev gozdarskih pomožnih uradnikov. Dalmatinski odbor poljedelskega sveta je imel pod predsedstvom predsednika detelnega zbora dalmatinskega g. dr. lvčeviča sejo, katara se je ude-letil tudi poljedelski minister grof Auereperg. sekcijski načelnik Znlearski in vsi strokovni refetenti ministrstva. Ti so najprej razloiili delavni program vlade sa Dalmacijo. Sprejete ao bile po temeljiti razpravi točke o pogozdovanju, o pospeševanju vinogradniitva, kletarstva, sadjarstva, vrtnarstva in rudarstva. Poročevalcem sa pleaam poljedelskega svete je bil imenovaa bivši posl. Povie. Za povzdigo oljčnih nasadov ia pridelovanje boljiega olja se je nakazalo dalmatinski deielni vladi 70.000 kron. dn i> te svote plačaje nagrade sa tnejie vrat« olja in ta poapeievanje eksporta dalmatinskega olja. Nakazalo ae je nadalje 80.000 K, ta maknpovaaje .Ker — ker — vaa Bog ai ustvaril na nemlji." ,Menda v pekla?" .Kraj svojega prestola. Bila mi je čast!" pokloni ae Jaakovič in odide. X .Zahvalim ae. Reče mi. naj sedem k njej. Prime me za roke, pogleda na « oči. Zavrela mi je kri. Magnifice! Vprašam ras, ali sem strahopetne!? Pevaje sem drvil prod belgijske topove, pevaje jemal sovražnikom zastave. Toda te iena.. .* .Naprej!" .Naprej? Kaj naj govorim! Govorila je tako nalno, teko rahlo." .Kaj?" .Zakaj da me je rešila. Da sem jaz hrvatski junak, Hrvati da so ie od nekdaj janaki. Da je te zemlja lepa, toda nesrečna Da jej Dunaj grabi svobodo. Da potrebuje resnih braniu-ljev, a tek da sem jat. Govorila poljedelskih strojev, umetnih gnojil, za pospeševanje pridelovanja ktme. žita. zelenjave, detelje itd kakor tndi za snovanje poskusnih in nzornih njiv. Na Moravskein sta se pogodili napredna in Ijndsks stranka, kateri pojdeti združeni v volilni boj. Steročelii. klerikalci, agrarci in en dal Mladočeškr stranke so sklenile podobno zvezo ta volilno dobo. Zveta moravskega učiteljstvu vseli kategorij (visokih, srednjih, roešč. in ljudakih šoli je itdala proglas, v katerem poziva vse svoje člane, naj se v bodočih državnozborskih volitvah postavijo vedno odločno proti klerikalnim kandidatom: to mora vsak nčitelj storiti iz narodno političnih, kulturnih in stanovskih obzirov. kajti vsaka stranka nam je bliija in manj nevarna nego internacijonalni klerika-lizem. Proglas končnje z besedami: .Tovariši, pomislite, da boreč se za politični napredek, se borite za naj-dražje dobro učitelja: za njega osebno prostost in za prostost šole." Pogajanja z Ogrsko se nadaljujejo aa Dunaju. ke*nor so prišli te dni ogrski ministri in strokovni referenti. Iščejo novo formulo, po kateri bi rešili to vprašanje. Kossuth predlaga, naj se pogodba sklene samo do 1917. I. naj pa ob enem obe vladi že seduj izjavite, da bodo 1917. I. v resnici postavljene carinske meje med obeuia državama. Na Hrvatskem se pripravljajo, kakor se zdi. važne premene v političnem življenju. Za kulisami se neumorno deluje, vse pa tako tajno in skrivnostno, da vzbuja sum in celo vrsto čudnih vesti in kombinacij. Trdo-vratno se vtdriuje vest. da vlada namerava sabor razpustiti, ker meni da so razmere med saharskimi strankami tako malo zanesljive, da ne dnjejo aikakega jamstva za uspešno, pozitivno delo. Ob enem te trosijo vesti, da odstopi tadi ban Pejač«vič in hrvatski minister Joaipovič. Kandidat aa eno nli drago tak dveh mest je baje grof Teodor Batthjranjr. kateri ja v .Slobodi" priobčil ie nekoliko člankov o .potrebi kooperacije jniaih Slovanov in Mad-iarov". V tek člaakih skuta dokazati nakloajenost Madiarov do svojih .brstov" Hrvatov a tam. da tndi Madžari zahtevajo zdrutitev Dalmacije a Hrvatska To ni pa nič novega ia ie davno ni dokaz, dn bi bil grof Battbjaaj kot krvataki minister nli bal trojedine kraljevine pravi m«* na pnvem mesta in dn bi t resnici imel količkaj amiala ta gospodarske, politične in knltarne potrebe hrvatskega naroda Vmmssja drtMi. — Raslja- V dami je državni proračun nn dnevnem reda. Fevdorov (kadet) ja r tvojem govora dejal, da je veto« resneje ia iivakneje mi stiskala roko in..." .In?" vpraša Jankovič plaho. .Moral sem ji priseči." .Cemu? Zakaj r" .Da bom vedno branil pravica svoje domovine proti spletknm in .. .In? .In da mi pave onn natančneje kako" .Kedaj? Kje?" .Zvečer aa njenem vrta pri Sv. Za vera, kamor me je povabila." .Na večerjo?" .Mislim." .Janko!" kliče Jaakovič. Slaga vstopi. .Milottljivi ukazujete?" .Zvečer naj ta pripravi konj mladega gospoda Si filial? Pojdi." Sluga odide. XI. Vsakdo se je čadil. Stotnik Belizar soglaša s dn. ministrom, da je uspešno posvetovanje o proračunu samo v odseku mogoče, ter da mora biti to posvetovanje mirno iu stvarno in prosto vseh strankarskih, političnih namenov. Govornik pravi, da ni mogoče saktevati od sedanjega kabineta preveč, ker dela še samo dve leti v čisto novih razmerah ia je prevzel dedščiao žalostne in razbite ruske prošlosti. Rusija na more omejiti svojih izdatkov. Nje edin cilj mora biti. da bi povečala produktivno moč drla ve. Govornik očita vladi, da so izdatki v podporo ia razvoj produktivnih močij dežele naravnost ne-znatni. nasproti temu pa izdatki za orožaištvo in policijo neprestano rastejo. Govoril je ie fin. min. Kokovcev ter se brsuil proti napadom tor. demokratov Na to je bil sprejet predlog, da se državni proračun izroči proračunskemu odseku. — Srbija. Skupščina je bila ». t in s kraljevim reskriptom odgodena do ». janija PaAiiieva vlada si ni mogla drugače pomagati proti obstrnkciji mladoradikalcev. vender je pa v silni zadregi, ker je prvvizorij državnega proračuna dovoljen samo do konca t m. ter navstane potem abnormalno razmerje v državnem gospodarstvu, kar bode imelo za deielo ia vlado slabe posledice. Vlada sicer lahko predloii proračunski provizorij državnemu svetu v odobrenje. pa tndi to je proti srbski driavai ustavi — in bode dala s tem opoziciji samo novo orožje proti sebi. — P raslja. Praska vlada pripravlja nove protipoljske predloge, katere predloži deželnemu zboru v prihodnjem zasedanju. .Ber. Tagblatt" piie: .Misel, uvesti pravo razlastitve glede poljskih zemljišč je pala. ker se pruski konservativci boje. da bi pale cene zemljišč, katere so bai vsled dosedanje protipoljske politike v vzhodni Pnniji poskočile nenavadno visoko. Driavi ne ostane torej drutega, ako koče kaj akreniti proti Poljakom, kakor da izda zakon, a katerim te prepove-daje prodajati Poljakom zemljišča, ali pa zakon, t katerim ti driava pridržuje predkupno pravico. Prvi plan, drlavue prepovedi — naleti nn opozicijo ngrar-cev, ker bi te prepoved, ako se izvede, potlačila cene zemljišč sploh, (torej tudi nemških) Poleg tz*a bi vzbudil tek zakon opozicijo dragih strank, ker uničuje lastninsko pravico državljanov, med Poljaki bi pn samo rataetil narodno aavdafteaje ia ogorčenj«, niti ne glede na t«, da bi nemiki lastniki t Ostmarki delili a Poljaki enako uaodo. Ako te uvede predkupna pravica nn korist države, bi to imelo ie neprijet-nejie gospodarske posledice: Driava bi morala, ako bi hotela tvoj« predkupno pravica izkoristiti, plačevati i« vitje cene nego s« tedanje, ker bi tržne Pakič je šel pri belem dnevu v paradni obleki k svojemu polkovniku na obisk. In govorilo se je, da bo ustreljen! Kdo ta boijo voljo j« pa apet to napravil? Sel je vesel tja in vn.il ae veseL Toda grofa Adama ni v Zagrebu, v Bakra je. Moj Bo(! Moj Bog! Gospodi je dovoljeno vse — tadi človeka amoriti. Belizar pride domov in stopi v kabinet Na pragu poradeči. Pri njegovi mizi je sedel Jankovič in se igral t šopkom rndečih cvetlic. .Belizar, tarndel ti! Zakaj?" kliče mu nasproti Jankovič. .Milostljiv gospod!" zajeclja stotnik, n Jankovič zamahne mn s šopkom rekoč: .Pridi semkaj pred mene!" Stotnik se približa. .Grofica je bila sama, ne da?" Belizar prikima. .Je li lepa, kaj?" .Ab. da!" vzdihoe Belizar. .Nesrečnež." pravi Jankovič in rene tingirali. samo da bi se z državnim denarjem čim najbolj okoristili Densr bi ps dobivali večinoma le Poljaki, kateri bi se s svojim teko pomnoženim kapitalom naseljevali po mestih, ter delali nemškim obrtnikom, trgovcem in industrijalcem konkurenco." Tako ae bodo Prasi kmalo prepričali da se tadi še s tako brutalno brezobzirnostjo ae da kar teko lahko oropati celega naroda svojega imetja in rodne zemlje Dopisi. IM u ■•mth^ah. Setev. katero sejeta .Slov. Goapodar" in dr. Koroščevi krščatukosocijslni knrzi v Mariboru, gre bujno v klasje To se je jasno videlo na tem shodu, čegar senčna stran, to te pravi govorjeaje in obnašanje pristašev .Km. zveze', je zanimivejše ko vesel pojav, da je storilo tadi tukaj kmečko ljudstvo prvi korak do svobodnega, samostojnega političnega mišljenja. Ze dopoldne so zasedli pristaši .Km. zv ", poaajveč iz šmarske okolice pod vodstvom nekega Stoklnta, kateri je aosil cel letnik .Nar. liste" s seboj ia C-opfa. predsednika .Kat itobrai. draitva" v Šmarju gostilniške prostore pri Smehu, ker so mislili, da se bo v njih vršil napovedani volilni shod neodvisnih kmetov. Videlo se je. da so bili dobro organizirani in primerno poučeni, kako aaj se vedejo na shoda. Omenjeni Stoklas je prostodušno priznat, da so prišli .na povelje'. Prišlo je do burnih klicev .Živijo dr. Korošec", ko so ugledali došla zastopnika .Nar. str." iz Olja. katera so začeti takoj z besedami napadati. Ako dostavim, dt so razni molje klicali (vedelo te je ie, da bo aajbrie proglašena Starmanova kandidatura): .Brezverca bodo proglasili!" .Liberalca!" .Frataazona!" .Sramota za nje. da so krščeni!" .Katoliškega hudiča bodo volili", aem. mislim, dokazal svoj« trditev, da ia gre .Gospodarjeva" ia krši soc setev v klasje. Prizuaa in star je ie latiaaki rek .iMtorra anius libri timeo" (bojim se bralca ene knjige) nli ie bolj se je vredno bati. ako čitajo naii Ijadje samo .SL Gospodarja". Vidi aa, da naii dahovičiai ai d« Ijabuaai I« krščanskega mišljenja med prebivalstvom. temveč samo do laatae moči Kajti čemu bi drugače trpala. to kajaka JO njeni časopisi taraaa, .duhovna otroke* drag zoper drugega čeravno to ni kriatjani? Četna U trpela, to pravijo pristali .Km. sv.", k« (rado * volilni boj zoper Isstnegt brata, so-trpina ta kakega, osebso jim notna-aega duhovnika, to greto T kaj aa .sveto vero"? Ljudstvo aa ta aačia fanatizirati. hujakati in begati j* grdo plane kvišku, .izgubil ti (lava" .Zanesljivo." .Ti ti otrok. Ah, kaj pravil ?" .Kako da no hi?" .Zadnji čas je, da te Oton* Kaj j« bilo? Povejl" .Prišel sem In s« poklonil. Ak, najslavnejši tlikar jt mazač!" .Dalje! Dalje! Želim tam« poročilo brez vzklikov in petniški ftgar." .Belizar," pravi Jankovič indvigna šopek, .ali poznal to?" .Poznam," zarudeči mladenič. .Čegavo je?" .Ne vem." .Belizar! Pred groMao večerjo pojdei s menoj v kapucintko cerkev k večernicam." .Jaz? K kapacinom k večernicam? Zakaj pa?" . .Ker jaz hočem," reč« itrogo Jankovič. (»alje Itedsjlt I nekričansko počet j« — oai p*, ki ao ti to dulevno odgovorni, ao brezvestni hujskači. Med tea ao ae zbirali volilci od neb strani snuj hifte, ns cesti ia u vrtn. Veliko veselje ia navdašenje je nvladalo, ko je priilo .z vlakom veliko število Rogačanov Po eni uri je otvoril zborovanje aadačltelj in posestnik Strmšek ter ke enkrat povdaril namen zborovanja, dasi je bil ie po plakstik saan. Njegovim izvajanjem o laži-kmečki zvezi ter o natolcevanja ajeaik voditeljev ia njib glasila, ki imenuje vsakogar, kdor ni za duhovniškega kandidata, brezverca, je Ijnd-stvo živahno pritrjevalo. Nato so se izvolili v predsedstvo gg. Jos. Kregar. posestnik v Šempetra. Al. Bat. iapan v Kostrivnici in Janez Tnrniek. žnpau v Virttanja. Hed volitvijo predsestva so bili klerikalci mirni; le le po izvolitvi se je eden njihovih vodij spomnil, da ma je bilo naročeno predlagati v predsedstvo g. inpana Debelaka od Sv. Trojice ia je začel razgrajati, naj se zopet glasaje in da predlaga Debelaka predsednikom. Vzdignil se je grozen h raki in trušč v onem koto. kjer so stali klerikalci, ki je ie naraščal, ko je predlagal g. Hernavs. posestnik, kmečkim kandidatom za driavni sbor g Vinka Normana, kmeta in posestniks pri Slatini. Nastalo je nepopisno navdaienje; Ijndje so dvigali klobuke v zrak io klicali -Ž vijo Žunuan!" Seveda Koroičevi pristali aiso mirovali. Slišali ao se klici: -Le dr. Korokec ims srce za kmeta!" -Liberalec" in ves register Gospodar-jevih psovk je letel nn Žarmana. Na to je botel g. Žnrman govorit), pa klerikalni razgrajači so tako vpili -iivijo Koroiec". -doli z Žurma-nom", -pfuj Žnrman" itd. da se ni slikala ai beseda. Zato je skakal g. dr. Kakovec Ijadi pomirili. Dejal jim je, da so sicer oni 2e postavili kandidata, da pa morajo poznati toliko dostojnoati in poštenja, da dado svobodno besedo tadi onim svojim rojakom, ki niao istega političnega mikljenja ter si hočejo postaviti svojega kmečkega kandidata. (Nemir ia klici). Ker ae bili oni Ijndje nahajskani ia odločeni, da motijo na vsak način shorovaaje, je moral dr. Kakovec poseči po dragih sredstvih ia ljudi resno oposoriti na kazenske posledice njihovega postopanja. Sicer niti to ne bi iadalo, da liata mimo priila orožnika, katera su takoj s svojim prihodom ak rotila razburjene, deloma pijane nemiraeže Se le sedaj je mogel g. Žnrman razvijati svoj program. O tem omenjam le aajvalnejie. V narodnostnem vpra-kaaja je obljabll. da bo zmiraj hodil s slovenskimi ia slovanskimi poslanci, v gospodarskem pa se bo pridruževal vsem onim, ki zastopsjo kmečki program. Govoril je na to o koaverziji dolgov, o starostnem zavarovaajn km. delavcev kakor tadi o zavarovaajn istih v slučajih bolesai ia onemoglosti, nadalje • najni potrebi spremembe postave o kainik boleznih, o potrebi izdatnega dri. sklnda proti ujmam, o delni odpravi zemlj davka ia o dve letni vojaški sluibi. U. Žurman je govoril po domače, lahko razumljiv.i Zato so utihnili celo kričači .Km. zv." ia rasen nekaj nepoboljšljivih Savlov (knkik 50) so posuli vsi Pavli in aavdaieao pritrjevali kandidata' Na to je govoril le g. dr. Kakovec k vprašanju: -Kdo bodi nai kmečki poslanec?" Kazal je na vesel pojav, da so poatali naši neodvisni kmetje te toliko politično samostojni, da so ai poetaviii ie v štirih spodnje«, volilu, okr. svoje kandidate, kmete iz svoje srede. Sedsj se je sgodilo to tadi v tem volilaem okraju. Kajti kaj je treba tajega duhovnika v tem okraja, kateri je eden najrevnejših aa Sp. Stajerjn ia potrebaje poslanca, kateri ga dobro pozna in tadi njegove potrebe, kateri tni v vedni dotiki z ljudstvom Zakaj bi moral biti rav«o dr. Korošec v tem okraja poslanec ? Menda zato, ker ga ne marajo ajegovi rojaki, kakor se je pokazalo to pred petipii leti pri detelnozborskih volitvah, pri katerih je dobil doma cele 4 glase? Ako je bil sa one kraje, kjer je doma, katere gotovo bolje pozna, ako je bil svojim rojakom preslab, čema bi ga volili ravno Rogačani. šmarčani in Vozjani? Dr. Koroiec je tadi kaj nestalen človek. Se nedolgo tega je piaal g. Znrmsnn v pisma -Ljubi prijatelj" in -Km. zv." ga je volila celo v okr. odbor. In glejte čndo: danes ia odslej naprej bo pisal v .81. G." kar naj-ostrejle zoper njega, imenoval ga bode brezverca — zoper njega bo delovala -Km. zv.", katere odbornik je bil — to pa vse radi tega, ker ho kaadidiral na Ijadako voljo proti dr. Korošcu. Klici: -Dr. Koroiec n« bo nikoli izvoljen". -ne bo nikoli poslaaee" itd. G. Žnrman je izjavil ie. da je proti svobodni koli in rasporoki* ter da hoče delati za araviavo Sotle in za ieleanico Rogatec-Brežice. G. Stermiek je pojasnjevsl tako* imenovani nerazdeljeni ponk in govoril o -kmetu dr. Korošcu." Ako si kapi dr. Koroiec v okraju posestvo in ostane na a jem nekaj let kot posestnik, da bo sam spoznal gospodarstvo. potem naj pride kot kandidat, morda ga izvolijo. (Odobravanje.) Za kandidataro g. Žarmana je govoril tndi kostrivniiki iupan. g. Bat Omenil je sarkastično, da je -Kmečki zvezi" vsak liberalec, kdor se res potegnje in dela ss kmeta, kdor hoče imeti kmeta sa zastopniku. Klici: -Ijepa kmečka zveza!" Govorili so ie (g. Vidgaj, krojaški mojster is Slatine, aoc. demokrat Stns-iek, l'opl. ,Bat. Kušec. dr. Kukovec in Kregar. Gg. Stnušek in dr. Kukovec sta zlasti razlagala postopanje pri agitaciji ia pri volitvi sami. G. CopI je hotel nekaj povedali o dr. Korošcu, pa ni mogel, ker je nastsl velik krap. katerega ni mogel pomiriti g. predsednik. Enoglasno je bila sprejeta reao-lncija. T kateri se protestira proti temn, da se vsiljaje tem trem okrajem za kandidata nepoznanega duhovnika dr. Korošca in se volilci soglasno izjavljajo za kandidataro g. Žarmana ter najodločnejše protestirajo proti zlorabi priinice in spovedniee v agi-tarijske namene. Vpraialo se je zborovalce, katerih je bilo do 800. koliko jik je poznalo dr. Korošca? In oglaailo se jik je le neknj. pa ie tem ao sboro-vslci očitali, da ne govore resnice Ksko skrbe voditelji -Km. zv " za izobrazbo ljudstva. kale to, da so zaaejali, oz. vzgojili med njim tako sovrsitvo do iole in učiteljev, da se mora vsak izobralen flovek strahoma vprašati: kam vede to sovraštvo? Komu koristi ? Odgovornost za to nosijo voditelji -Km. sv ", posledice pa bode nosilo ialibog ljudstvo samo • To Iila.ni Krtki klerikalnega pvo-graata. edino aa ta. M) boSo klerikalci a VN vnemo in energijo potegovali. II vtojiu v trn okraja dva klerllvlna kandiiUU nasproti? Op. sred. Is Ljskljsssi' Najzanimivejši pojav v ljubljanski javnosti je bil shod narodno - napredne stranki; v nedeljo, dne 7. t. m. Toliko rt" losti, odkritosti in jasnosti se ne sliš tmaln na političnem shodu katere k 'vanke. Prost * Za livajaaja v tea orlla pn-po-rr.mo VM odgovorno« f. do.. Slovenske notice. £>taj«rsfco. — Celjakema stseka »Fvasvsto" je darovala gospodična Milka Mooa, učiteljica v Ljabečai, več lepih knjig — Daroval je g. stud. iur. Rado Kaaiič 6 lepih knjig. Obema prisrčao hvalo! — Osefcaa vest. Sapleatom na e. kr. drl gimaasiji v V. okraja na Dunaja je imenovan nai rojak k. kand. prof. Anton Jng ia Podčetrtka. — Is f^jaJka. Gospoda dopiaaika iz Dobrne, ki ae akvarja v »Slovenskem Gospodarja" po svoje z vojniikimi razmerami, odgovarjam, da se mi ae zdi vredno spuščati ae t njim v kak časnikarski prepir, ker imam koristnejšega dela dovolj. Ivaa Prekoriek, visokošolec. — Iz Vojni k a. Pogreb pokojne gospe Apol. Vrečer je prav jasno dokazal, kako priljabljena je bila pokoj-niča v trga ia celi okolici. Udeletilo se je pogreba nebrojno občinstvo, med njimi vse vojaiiko slovensko in nemško raznmnittvo in trtanstvo. Krsto so pokrivali krasni vtnei od sorodnikov in znancev. Pevci .Celjskega pevskega društva" so zapeli pred hišo Žalosti in na pokopališču ganljivi talostinki. Sprevod je vodil g. tnpnik Vodnšek, kateri se je na pokopališču v lepih besedah apominjsl pokojnice kot dobre, krščanske matere in lene. kot velike dobrotaioe siromakov ia — kar je zlasti pondarjal — odločne narodnjak i nje. Pripomniti je treba, da bi bilo po naiih misli b umestno, da bi se udeletila pogreba tadi šolska mladina slovenske šole, ker je pokojnica veliko storila za šolsko kahinjo in botičnico slovenske šole. — Is volilnega hoja. V Trbovljah se vrši v nedeljo dne 14. L a ob 4. nn popoldne pri g. Korteja volilni shod, na katerem se predstavi kandidat g. Roš svojim volilcem. Isti dan ob 9. uri dopoldne je volilni shod z istim namenom v I saškem trgu. — V Velenja se je vršil zadnjo nedeljo. 7. L m pri g. Skazi volilni shod, na katerem se je predstavil kandidat Km. sv. g. Robič svojim volilcem. Kakor se nam piše. se je shod po večini izrekel proti njemn. — .Ljudskega tabora" na Blanci se je udeletilo samo okoli 400 oseb. Zastopnika »Narodne stranke" g..dr. Gosaka so nahnjskani fantalini napadli, tako da ga je moralo braniti orotaištvo. — Divjega petelina - velikana je astrelil pretekli teden v Hrastnika g. Ferd. Roš. Žival tehta 4 kg 67 dkg ter zavzema prvenstvo med 1800 petelini, katere je doslej nagačil prapa-rator deželnega muzeja v Ljubljani g. Schulz. Lovski blagor. -- Is Trbovelj. V nedeljo, dne 6. t. m. sta se vršila dva volilna shoda. Eden pri Špancu in sicer tajni shod kat del. društva, drogi pri Kukenbertru lavni sSod, ki ga je sklical okrajni odbor narodne stranke za Trbovlje in okolico. Javni ahod pri Knkenbergu je bil izvrstno obiskan, ndeletilo se ga je, kakor smo našteli, 220 volilcev vseh slojev. Govorili so za kandidata Roša in proti Benkovičn vsi govorniki in sicer: dr. Ivan Dimnik, uradnik R> lun, paznik Naglav, poslovodja Kolelj. rudar llostar in kmeta Drnovšek in Kralj. Glavne točke dr. Dimnikovega govora, ki ao se sprejele z vlikaaskim nnrdn-Sepiem. podajamo na tem mostu in icur: i. Vero je treba ločiti od kleri-kalizma ia ne oboje .nešati v en k ni. i. Z dobrim prepričanjeai na Rošovo nago. naj vsak po svoje deluje ob časa volitve ph svojih znanci)]. 3. .Shod narodne stranke je javna, kjer ima pristop in besedo vsakdo — ia ne enak shodn kat. draštva pri zaprtih dnrih. — Končno je hotelo pri Kukenbereu zbrano občinstvo vprizoriti demonstracijo pred župnišcem. toda pomirilo se je in je poslalo pet zastopnikov v iup-nišče, kateri ao protestirali proti po-čenjanju kaplana liončariča. Kapnik jim je odgovoril, naj bodi vsak po svoji poti ia tako bode nastal had boj med strankami. Na tajnem shoda je Mlo okoli 40 oaeb. Govoril je kaplan Iioučarič. Kakor ao izjavile pričajoče osebe, je glasovala pri glasovanja ena tretjina navzočih za Roia. Čudni zaapniki! V kratkem bodo ie nadaljni shodi, kjer bodo govorili vsi trije kandidatje Roi. Benkovič in Čobal. Radovedni smo na izid — Samomor. Obesil se je pisar-niiki predstojnik c. kr. okr. sodišča v Konjicah. Martin Krmene. Za vzrok samomora se ae ve. — Učiteljska mesta. Razpisano je na enorazrednici v Sjelah-Vrfceh pri Sloveajgradcu del. mesto nčitelja ia Šolskega vodje. Prošnje do 5. maja. (II. pl r.l — Za ptajski politični okraj je razpisano def. ali prov. mesto okr. pomožnega učitelja s plačo po II. pl. razredn in uradnim sedežem v Ptnjn. Prošnje do 15. maja. Na dvorazredni. v tretjem plačilnem razreda stoječi šoli v Stranicah def. mesto nadnčitelja. Prošnje do 10. maja. — Atajereljaael imajo v nedeljo, dne 14. t m. svoj shod pri Teracbeka v Celja. Vahtarica vabi zlasti celjske .kmete" k temn shoda, na katerem bo govoril Tiiahart. nrednik .Štajerca" o .namenih in ciljih nemškatarije" na Sp. Atejerja. — Tolllal shod v Ptnj v nedeljo, (4. t m. sklicnjejo neodvisni volilci volilnega okraja Ormož-Ptnj. Dnevni red je: .Kdo bodi naš kmetski poslanec?" Pripomnimo, da je postavita .Km. zveza" v tem okraja svojim kandidatom dvornega svetnika dr. Ploja. — Novosti la Pt^a. Na mestnih naznanilnih deskah je bilo te dni nabito tiskano naznanilo, da predava gimnazijski profesor dr. Raiz v .Nemškem domu" o grškem tempelno, profesor dr. Schobinger pa razkaznje podobe. Vstopnina je bila nastavljena za aedijake aa 1 krono, za dijake na SO vin. Predavanje pa se je vriilo v prid nea-ttega društva .SUdmark". To naj vzamejo slovenski profesorji in učitelji na znanje! Tadi to je pripomniti, da se vabijo in da imajo pristop k predavanjem v take namene celo dijaki! Se ve, podpornega draštva. ki tndi obstoji aa gimnaziji, ae profesorja Baiz ia Scbe-bioger nista hotela spominjati. Gotovo sta Sf bata, da bi mogla priti kaka majhna podpora v prid slovenskemu dijaka! Teb pa podpirati, kil bi greh! Profesorji deželne gimnazije rajše izvršujejo drugo nalogo. Županu Ornigu in mestnemu zastopa je bil govor soc. demokrata dra. Scliacherla v deželnem sbora skrajno neprijeten. Posebno zaradi bodoče volitve v državni zbor. Dr. Schacherl je župana in dež poslanca Oraiga opeto-vano v zbornici in v listu .Arbeiter-ville" pozval, naj ga toži, da mn bode en pred porotniki resnico vseh obdol-žitev dokaaaL Ornig tedaj ve, kaj ima Meriti, kje ima iskati zadoičeaja! Pa pred porotnike ai niti v Gradcu ne npa! Ta pripravlja shod občinskih volilcev. pred katerimi se hoče prati. Navadaa komedija! Zbrali se bodo od občine, Imtnilaice ia od .priviligiraaih rodbin" odvisni Ijadje. razni uradniki, in hitro bode skapaj večina za Oraiga! Kak sodnik Glas. ali adj. Doležel bo predlagal .zaupnico Ornigu" in večiaa bo sprejela na komando iz straha ia dragih enakih nagibov. Občiaaki zastop je stvar že vae tako aapeljal. Zato je sklenil, da žapan Ornig nima povoda tožiti. Ko je zadnjič soc. dem. kaadidat •lodlbauer ta govoril, je celo stvar razpravljal. Bili so navzoči meatni odborniki. toda molčali so, zatajiti so .ko-rajžno" gospoda in žapana Oraiga! Heil den charaktervollen (?) Freunden! — t-orsje jcrajska orgaalraelja .Narodne straake" ustanovi v kratkem podraznico čebelarskega društva za ves okraj, dela za ustaaoviter bralnega in izobraževalnega društva pri Sv. Frančišku ter za oživljenje bralnega društva v šmartnem. Po volitvah priredi več poučnih kmetijskih shodov, na katerih se bode razpravljalo o kmetijstvu sploh, .lasti pa o živinoreji, gozdarstvu, bmeljaratvu. čebelarstvu itd. aaprošenih je že več strokovnjakov. Ti shodi bodo strogo poučai. politika je popolaoma izključena. Izobraževanje ljudstva, bode po burni volilni dobi glavno delo .Narodne stranke". — Občinske volitve v Ljutomeru se vrie tekom tega meaeca. Ostalo bo pri starem. Slovencem ostane 3. razred, dočim bodo v ž. ia 1. razredu prodrli z neznatno večino nasprotniki. Združenim Nemcem in nemškutarjem se sicer prav močno cede aliae tadi po tretjem razredu, toda to grozdje bode prekisio. — Pri nabora r Ljutomeru smo z veseljem opazovali, da se je večina aaboraikovodičila a slovenskimi trakovi Kakor vsako leto, ao ae tudi letos postavljali telovadci .Murvkega Sokola", kojih so lepo število potrdili. — .Divjega lovca* pripravljajo ljutomerski diletaati; uprizoriti ga hočejo aa btnkoilni poadeljeV. — Gregorčičeva slavaost v Isti bera. Mariborska .Slovanska čitalnica" aam je podala a sodelovanjem narodnih drnitev na belo nedeljo krasao slavaost vredao velikega imena Simona Gregorčiča. Malokedaj ae nam ponaja prilika s tako resnično krasnimi ametniškimi ažitki. kakoriae amo imeli aa tem večera. Do zadajega kotička ae je aapolaila velika dvorana v .Narodnemu doma", ki ja je krasil lep kip, oprsje Simona Gregorčiča, ki ga je poslal g. Jernej Babovec, trgovec v Ljubljani. Slavnostni govornik dr. Vt. Rosiaa je aa kr.itks orisal dobo, iz katere je iziel Gregorčič, označil je izvrstno pesnikovo življenje in trpljenje. Želeli bi U krasen govor v tisku, ker tako se najbolje odgovori aa čndue izbruhe v .Slov. Gospodarju" in v .Slovencu" zoper govornika. Občinstvo v dvorani je cenilo go*or celo drugače kakor ta dva lista. G. Stegnar nsa je presenečil a krasno živo sliko, apoteozo. Vsi slovanski narodi in stanovi so se klanjali Gregorčiču; narode so predstavljale gospodične v slovanskih narodnih noiah. G. Stegnar je aarisal za ta prizor krasno transparentno sliko Gregorčiča. Gdč. Stegnarjeva pa je deklamovala ob prizoru navdušene besede g. dr. A. Medveda in pesnika F. Ks. Meika. Gdč ,v-tns je že znana izvrstna deklamovalka Gregorčičevih pesmi. Mnogo smo pričakovali ia nismo se varali. Barno ploskanje je priznavalo veliko umetnoat gdč. Osa ne V dragem delo slavnosti smo uživali nenavadno lep koncert. Moški in mešani zbori z velikanskim številom iaarjeaik pevcev so tekmovali med seboj pod vodstvom požrtvovalaega gosp .1 Zemijiča, čegar zaslage za U večer se ne morejo nikdar zadosti oceniti. Tadi g. dr. B. Stuhera smo zopet po tfolgem odmora slišali, našega ljaMjenea. Vrhunec ametniškega koncerta pa se je dosegel z godbenitai točkami kvinteta gg. Berana. Zemijiča, Serajaika. šerbinka ia Medveda, ki je igral dovršeno Mozartove skladbe. J. B. Serajaik je zopet pokazal aeizmene tehniko pri Dvočakovem .Mazurku". Krasen večer je kil. Upamo, da ae pošlje za Gregorčičev spomenik velik prebitek. • — Brzojavni a rad doki v kratkem Sv. Iiovreoc nad Mariborom. — Detoaor. V Maribora so našli pri prazaeaja grezaice v neki hita aa Maljski cesti ipopolnoma razvito mrtvo moško dete, ki je aajbti Malo ie okoli teden dai v gresnici. Zaprli ao deklo .talijo IHtrih. HO let ataro, katera je v isti hiši v službi. To j« sedaj v kratkem čaaa že četrti detomi.r v Maribora. Vseačlllikl počitniški tečaji ta a«l«o|je ae vrie od i. do M. avg. v Gradca Seznam predavanj razpošiljata le sedaj graiko učiteljsko draštvo ia pa vsaačiliika kreatura, ako ae jima pošlje H vin. v znamkah. Isti adeleiniki tečaja, ki pristopijo pravočasno .Društva ta prirejaaje znanstvenik počitniških tečajev na Dunaju" plačajo mesto 40 K samo 20 K. Učiteljska društva naj bi vzpodbujala člane k adeležbi z eventualnimi podporami. Kadi stanovanj se je treba obrniti do graškega učiteljskega društva (tirazer liehrerverein). — Skušnje iz podkoianja se vršc za one kovače, ki se niso udeležili strokovnega tečaja v Gradca, v drugi polovici meseca junija v deželni pod-kovalni in živinozdravski šoli v Gradca. Oglasiti se je treba do konca meseca majaika pri dež. veterin, nadzorniku Ferd. Slovaku (Gradec. Bnrgring 10.) Proloji je treba priložiti doačno spričevalo in deiavsko knjižico, ki izpričuje, da je priglašenec delal že najmanj tri leta kot kovaški pomočnik. Kranjsko. — Mestna hraallaica Ijablj.o aka izkazuje r XVII. upravnem leto 1*06 za Hi,:t79.908 28 K denarnega prometa (za i,74M.90t>79 K več ko leta 1*05). Na 90.753 uložnih knjižic je aaloieaih *3.43«.367 K prihrankov, puaojeao pa je na hipoteke 14,744.905 kroa 65 v. Čistega dobička izkazuje zavod 71.31792 K. Rezervni zaklad zaaia 766.614 18 K, t. j. 3 *7% vseh hranilnih ulog. — Profesor K. laku v Ljubljani. V torek je obiskal Ljubljano lužiiki Srb, prof. Muka. voditelj slovstvenega in narodnega življenja svojih rojakov. Njemu v čast se je vršil v hotela Union zvečer prijateljski sestanek. — t P. Angellk Hribar, znan slovenski skladatelj, je umrl 5. aprila ponoči. Bolehal je te dalje časa na prehladu. Pokojnik ima zelo plodovito življenje za seboj; poleg delovanja kot učitelj glasbe ia organist je zložil 3 latinske maše. S requiema in nebroj cerkvenih pesmi. Pogreba, ki se je vršil .-adnjo nedeljo se je udeležilo veliko ljubljanskega občinstva predvsem .Glasbena Matica" in vsi glasbeni krogi. — Kje smo ie! .Deželna zveza za tujski promet na Kranjskem" je priredila t. L m. v ljubljanskem Mestnem domu .projekcijski večer", na katerem je kazal fotograf Rožun iz Litije s skioptikom najlepše kranjske kraje ia dr. Mara je predaval o razvoja, koristi ia pospeševanju tajskega prometa na Kraajskem. Govoril je zlasti o pomena Bohinja in Ljubljane v tujskem prometu. I ljubljena bi lahko postala veliko središče za ta promet, ako bi aa priredil grad za tajce; postaviti ki ae morala tam reatavrecija in aapraviti elektr. vzpenjata Od tajoev iaa dobiček meeto in dežela, trgovci, gostilničarji ia obrtniki. Značilno za Ijab-Ijanske gostilaičarje ia hotelirja je to. da ai aobea član zvene za taj*i promet Kje amo ie! Predavanje ia .projekcijski večer" sta bila skrajno slabo obiskana. — Dražba av. Cirila la Metoda. 180. seja je bila S. aprila t I. Otvoril ja je podpredsednik gosp. notar laka Sveter ob treh popoldne ia aaaaaail. da ga je obveatil bivši prvomestaik g. moasig Tomo Znpau o nepreklidjivoati svojega odstopa. Odborniki a« sklenili nato soglasno zaapaico presaslnžnema odstopivšemu načelniku. Potem so se razaotrivale nekatere točke o slovenskem šolstvu na Štajerskem in Koroškem. Ukrepi storjeni aa podlagi temeljitih posvetov izdatno razširijo dražbi delokrog. — Konec ueje ob petih. — Dražba av. Cirila ia Metoda iaa se mnogo nahiralaikov na razpolago. Njihov aamea je zaaa vsakemu rodoljubu. Nobena narodna gootilna in kavarna aaj bi ne bila brez takega nabiralnika Razpošilja jih pisarna .Dražbe sv. Cirila in Metodn v Ljubljani" — Izkaz posredovalalee alovea-akega trgovskega draštva .Merkar" v LJukljaal. V službo se sprejme: 3 poslovodji. 5 knjigovodjev ia kore-spondentov. 2 kontorista. 9 pomočnikov mešane stroke. I pomočniki špecerijske stroke, 2 pomočnika manufakturne stroke, 2 pomočnika želesainanike stroke. 1 pomočnika modne in galanterijske stroke. 1 kontoristinja. 2 prodajalki. 5 učencev. Službe iščejo: »knjigovodji ia korespondenti. :t kontoristi. 14 pomočnikov mešane stroke. 4 pomočniki špecerijske stroke. 2 pomočnika manufakturne stroke. 2 pomočnika želez-ninarskestroke, 10 kontoristinj, 3 bla-gajničarke, 5 prodajalk. Posredovalnica ,iosluje za delodajalce popolnoma brezplačno. za delojemalce proti mali odškodnini. Primorsko. — Iz Trsta. Uradniki plinarae ia elektrarne so stavili vodstva obeh tovarn termin do konca tega tedaa. da se jim zboljša plača, za kar ao že pogosto prosili, a so jim ni aikoli ustregle. Ako upravni svet ne dovoli poboljška. ategne priti do štrajka. — Redki jakllej. G. Prema, kapitan brzoparnika .GrtdOllO" .Ugantko-Hrvatske" paroplovne dražbe je alavil redki jubilej 1000. vožnje med Beko ia Koterom, ae da bi se ma bila kedaj primerila kaka nesreča. Glavno ravnateljstvo parobrodne dražbe aa ja ča-stitalo in ga obdarilo. Za kuhinjo In doa. Kakor znano, je vsaki gospodiaji v ponos, da prineae kolikor mogoče dobro, oknsno kavo na aiao. Zlasti je tako pri nas. in zato je tndi Avstrija s svojo dobro kavo zaslovela po nea sveta. Morda je torej tea bolj aatatao opozoriti na nov načia upravljanja, ki se je izkazal za i zbornega. Skoro v vsaki družini rabijo dandanes Kattaoi-nerjevo Kneippovo aladno kavo. Na-pravlja ae najbolje tako, da te Melje v ae premajhnem loncu, polije a roda ia zavre. Potem aaj ae aladnn kava ie dobro izkuka pet minut; nato je počakati, da se zavrelica aekoliko uede. '« naposled w i ajo r atrojika feiatf P*l>i* «al«» "■•« kava Kjer m rabijo »trojčka, aa taleU i«i v 8. la V.: »ar Je Ml« .il.Oi.jW> tmo ipnjall. r«e ai ■ae^. Oamtita. — Predme vaa er. ieaUalke. naj aaa paillja|e a vsbejttk Mk kratka, atvaraa la raaaleaa p«ndlO > -aa VaiHka zrSF&SL' v 1M I Štorklja aa mi Ja lipMi and kakbl ti illml daavl. Kakae avadal. Ja Ja videt aakda med St Petna > dae. datlal I« Vraaakia. Ika ja ja kda videl. Je aaj arlaau (nti adlkadalai ia atroake aaa«J. Peter M^jdi«, v CMJIL sreda je velikosti, slašaaa iaw „ULLY". Kdor jo doki, aaj jo edda prati darila aa Paškem gradu pošta Rečica ni Piki. Pozor! Lep svež kranjski Speh brez kote od pitanili pra-Si6ev kg 70 novč. kakor tudi fine kranjske klobase, komad po 10 novč. razpošilja od 5 kg naprej Anton Aniii Ljubljana. O DYETNIK ZA PATEMTB DR.FRIIZFUCHS DIPLOMIRAN KEMIK (nprlaataa) ■ aM TOMISKA PISMNU I INŽENIR A.HAMBUR6ER I a aam v« atananutaMi i. ■ | TaV prlBfiw|» |qn ntlelti! It kauda. utfUJ Biki |u|aur»4i vlUnat^Trala), i » VSSiSSi^^Jk F<>0r^!iHill>M imU I-T- —— ■ ako a* «Oi*. aaaaj, iImii rirati >n l»-l Trjevia« Fr. STCMCII, M H® HE HpHSNiniGi ■ ■nun* prodaja c. kr. šolskik knjig in igralnih kart Zvezna trgovina UjllMli! kaacMdjtld, kMMptai, flMMSi. ta karani i RAZLIČNE DOPISNICE stitirid Uaoty 'mL TrioftKc K«ji|C v nek velikostih (rUae. t mt ali dvema dt. ali ftl OHmOmmi |N TtTiil coak. KijVtija zilii* MMmB ■etika mn. aetteljmve. Mpatjaka arada. ehfajae iMtop«. ,tiM zinit*« in riaaak. pifirute tttit nek .etike-Ml pe orifl StamUlie k«) aa mwš» a K .Mt-..t,, amiaa.lilisjla. IMMJRIrf •kelaiieaUieaai edaajpeipralejie »aa» do O^ratja. Izpeljave. **** l fcilalo. a paerije. Zavitki n ar«<* «e«k veiuoa. a tiakovlae la Hnrailk. I la pnp>«d*jalil in* .t Mri rudarji dobijo stalen in poStcn zaslužek i inen nidokopu Cbirlitte lirie pri Inki (Eikimld) n Štajerskem. T trgu Kevnlra w odda te vef kot dvujnet let obatojcAi hovaHnica i t vito opravo in orodjem ter ■Umiranjem, obNtojefem U dveh Kob. kuhinjo !■ kletjo, od t. julija L 1. v najem. Vei ae lave pri A. Doklerju v Sevnici Ra C Diijv v Novem mesta M* Ife f fmV (RuMfivi ~ Knnjiki) i« MNtfU i« IiMi m 10-4 IMHirnliiRlii I * e. n a trairial ririlao- SIDI Hi r len zbornik pravil ocaafeae vrste; kosten tvariae j« obtirao stvarco karalo t »loves»kein in brvat »krm jezika. - Obaa^ XII ia rtraai; km Ttuai knjigi H K. poAtnina 56 IMeMi «ken jrrika pred vodici: odne pristojbine. Olwnr 7A »lrani (80 tabel); trn 1 K ho t. - Kajifi * dobivate pri vsJovea-iea ia bml- llilBBf|«WllM M! Ž Efflrv f zsr&srsu'r Zastopnike v vseh krajih iu* pod ssle s«edutai pogoji knuanki tverniea tataria ia Jmm imMtt Hallnaaa • ■•rkal »I »4 m*m ob okrajni cesti tik St. Jnija (biiao železnice) le od4a T najeta e 1. majnikoat. i. Kaiprodajati ima pravico pivo, vkio,' Žganje; prrveeti je tudi tobačno trafiko. Natančneje novelartnik FRANC KARTIN t kr. JURJU ob jtti. teles. ue a-a Lepo krmo in M ft t P Vrt Franc Kartin v tU I v l*roda tudi 2 lovoma . Jurju ob j. p» jako VM ai. egeaBggMgggeaggaBggMgBggg Pametne žene zahtevajo knjigo .Motenje perijode" od dr. med. Leirisa proti K 1 '211. Prospekt zastonj. — P. 7JERVAS, Kalk 2tiu pri Kiilnn ob H. tei st a Učenca iz dobre biSe ter z dobrimi Šolskimi spričevali, sprejme takoj po pogojih 177 v trgovino mešanega blaga JOŽEF ZOR KO trgovec na Bregu pri Ptuju. Oakrtiiitve posestva dr Gaza kar. Raucha v Luinici psita Brdavse, zadnja postaja Zapreki i. (Hrvatsko) prodaja svoja i I rizling, t ram in ec, mozeljec. kraljevina) potenii od i hektolitrov aaprej po 44 K za M postavljeno aa kolodvor v Zapretičn. suKnfl • Victtl ,'(ttrlt. potovalnih uradnikov proti atalni plači in proviziji razpirajo generalni zastop banke „SviYi]eu t LJubljani » t. vkoia ako Vam zaostaja kri. Vas ozdravi P. Ziervas, Kalk pri K6lnu «1 265. (iospa 6. v 11. piše: ,V«*f sredstvo je naglo pomagalo". Prosi se. da priložite znamko za odgovor. (II) IM Edin slovenska ptikirsU tirdki MM v Borovljah na Koroškem. Najboljta delavnica za temeljito popravo lovskih putk, za izdelovanje novih vlotnlh cevi za kroglje in drobni svinec, za naea-janje novih kopit. Dela po najnitjih cenah! Kdor al teli nabaviti novo. zanesljivo in ceno pulko, naj tahteva najnovejil slovenski cenik, kateri se brezplačno doopollje. 146 Veliki ulega ruiomtiifc •erolrerje? od 7 K upre j. starifti! Dijaki dom v Ljubljani! • •■lafciaa lateai ISOTS. Podatke pod naalovaai nKOWlK l poeta reatante v Ljubljani. sit 10 » sili, POZOR! i it« Nelarlch Volta, MBasBamBaMi 117 prataja noj tt-a Cognac pataaii ed 5 U1 de 25 lil a S K, ad 25 Sa ISO Ntrsv a 5 kraa psata|t Zapre«*. Umri it TMT-_________ ka i^mnmila esfsoasfla O mMm pit V UUSUMC v »HM ^^tonnale. Illhuaa iMkee aaf petja ■ ■ hi ppmaa, varat, grm^mm Mahe nMtanaaaMM nam ratr^čsvrss Ravni zgodili in AMJ/jIll št(>k«T«V- ski rumen krompir /.« 7Z pn A. Kolencu trgovcu v Celju ter kupi vsako množino orehov, suhih gob, kuinna, ovsa, sploh vseh deželnih pridelkov po najvišjih cenah Rrijra.Mji priporoča krojne VIOPM t Srhnitt-muster) za razno obleke po najnovejših modah krojaški mojster K Krtti JI Tmuž pri Ormi-i Ddvre-Den M votlje zanesljivo najMtrejtl bnapan> Francoske prekmorttke družbe. Edina najkrajša trta tez BizeLFeiZtaBcvrevSKriki. Veljavne vezne I lete in brezplačna pojasnila daje uum ED. ŠMARDA, oblastniio potrjeni potonlu pistru v Ljubljani, Dunajaks eewU 18 , a„i hUl .KacUkc poMjilalce- nasprotilaaa, (9) (otflln, pri .Ftfoica". «1-1» Mm steMa IU MILSIIHOCEVU filma tnR piipi : celje r •pa* -■Mi Sa M M2 » itata l»n|li W4- M euiai, aavS sotffop mvelee ■ad m. Ha. mmmm dsfesis ia drskas! fj • pmtetkl I Najstarejša tvrdka u ipediranje potnikov ZWILCHEMBART BA8EL (Srleal Ceatraikaknplatz it« »prejema potnike za linijo masr||iiieD ShigerCo.HllimMCfcHHiiActSet. | Tal kriki Kuj m w*m»~ itrtjs O aa]vii)a tnmiti tir m it in so na največjih svetovaU razstavah edlikavaai a aajračjiai priiaaaji. a. ajgtik. 4maYka ttdalalk almlaJ ^r. ^sms^aa sisa^s eivvi*' CELJE, KolodToraka nllea Ste*. 8. n »»n Ta teden vellha predaja ostankov vsaki nerl p« čafavlto alaklk oeaah. Mar aa n*re oeekno priti petljea pa potu. a4 l-S m. Mruli _ dobre vrste K 4'— boljše vrste K 4"M zelo 4akre irste 5*0 knmkriknstik oa tankov Mre vrste ■ JHO boljše vrste ■ *M zelo dobre vrste K II'— Mitje ae pa pettaen peticija čez K 2« pattaiae »Nata. Tlimki lik atinutmoii M«MA mu HMtokkMi. RaStermecU,^ POSOJILNICA V CELJU POSOJILNICA V CELJU, ki je bila leta 1881 z neomejeno zavezo ustanovljena, šteje wdaj nad 4M0 zadružnikov, kateri imajo vsega nad 00.000 K vplačanih deleiev Ur ima sedaj nad 61/z milijona kron hranilnih vlog in nad 330.000 kron v lastni hiši Narodni dom Posojilnica nra-duje vsak dan od 9. do 12. ure dopoldne razun nedelje in praznike. Hranilne vloge sprejema od vsakega, ako tudi ni člaa zadruge ter jih obrneta je po 4'/4%, posojilnica plačuje renftnidavok sama, ne da bi ga odtegnila vlagateljem. Posojila daje aa osobni ali hipotekarai kredit proti S '/,7. in f>% obrestovan ju. u ts 11 Tratnik: Konzorcij lista .Domovina" Tisk draitva .Zvezna tiskarna" r Celjn Odgororni oreduik in izdajatelj Ljaderit Furlani.