PUH UPRUŽENJE ^LEPn MULCEV D /ž^ESTIHlfi OPBOR LJUBLJANA D D
n UHEJ1 m$>jm STRN1ŽA n D
I
UNDERWOOD IDEAL • ERIKA
pisalni stroji.
\
a
/I
TBAOt-
• OPALOGRAPH • SCHAPIROGRAPH
razmnoževalni aparati so najboljši.
tte
■ ■ ■ ■
THE REX CO. ::
Ljubljana,
Gradišče 10. Telefon 268.
Spored za 29. teden.
Drama
Sreda, 26. aprila — Otok in Struga. Proslava
70letnice drja Ivana Tavčarja. Slavnostna predstava	Izven.
Četrtek,	27.	aprila	—	Hamlet.	Izven.
Petek,	28.	aprila	—	Revizor.	Dijaška predstava.
Znižane cene. Začetek ob 3.	Izven.
Sobota,	29.	aprila	—	Otok in Struga.	E
Nedelja,	30.	aprila	—	Pohujšanje v dolini šentflor-
janski. — Delavska predstava. Znižane cene.	Izven.
Poned.,	1.	maja	—	Otok in	Struga.	B
Torek,	2.	maja	—	Zaprto.
Opera
Sreda,	26.	aprila	— Luiza.	Č
Četrtek, 27.		aprila	— Bajaja.	D
Petek,	28.	aprila	— Werther.	f\
Sobota, 29.		aprila	Hoffmannove pripovedke.	B
Nedelja,	30.	aprila	— Faust.	Izven.
Poned.,	1.	maja	— Plesni večer gospodične	
			Lydie Wisiakove.	Izven.
Torek,	2.	maja	Bajaja.	
Začetek ob 8.
Konec ob 'j,211.
OTOK in STRUGA
Igra v petih dejanjih (18 slikah). Po dr. Tavčarjevi noveleti spisal Ignacij Borštnik.
Režiser: O. ŠEST.
Grofinja Ana, vdova Milanova .	.	.	ga. Medvedova..
Serafina, njena hči ......	.	ga. Šaričeva.
Grofinja Eliza, vdova, sestra Anina	.	ga. Juvanova.
Lucija, njena hči.........................gna. M. Danilova.
Ritmojster grof Egon, Serafinin bratranec ..................................... g.	Peček.
Lajtnant Leo, prijatelj	Egonov ...	g. Drenovec.
Baron Bontoux  ...............................g.	Danes.
Vitez Trd, starejši.......................g.	Gregorin.
Vitez Trd, mlajši.........................g.	Šubelj.
Baron Nebelberg...........................g.	Strniša.
Baron Lindenholz ....	.g.	Gaberščik
Igla, oskrbnik na Otoku	.	.	g. Plut
Prvi sluga....................................g.	Bitenc.
Drugi sluga...............................g. Medven.
Hišna Serafinina..........................gna. Rovanova.
Služkinja  ...............................gna. Sturmova.
Sel.......................................g. Murgelj.
Konštantin, Struški graščak, dr. medicine	g. Kralj.
Zora, njegova sestra .....................ga. Wintrova.
Slike: 1. Soba na Otoku. 2. Veranda na Otoku. 3 Soba na Otoku. 4. Pred gradom na Otoku. 5. Salonček na Otoku-6. Pred kapelico na Strugi. 7. V kapelici. 8. Pred kapelico. 9. Veranda na Otoku. 10. Na vrtu na Otoku. Tl. Pred vhodom na Otoku. 12. Soba Ane na Otoku. 13. Veranda na Otoku. — Daljša pavza. — 14. Spalnica na Otoku. 15. Predsoba na Otoku. 16. Spalnica. 17. Veranda na Otoku. 18. Konštantinov kabinet na Strugi.
Začetek ob 8.	Konec	po	11.
HAMLET,
kraljevič danski.
Žaloigra v petih dejanjih. Spisal William Shakespeare. Poslovenil Ivan Cankar.
Režiser: O. ŠEST.
Klavdij, kralj danski.................................g.	Gaberščik.
Hamlet, sin prejšnjega in	nečak sedanjega kralja . g.	Rogoz.
Polonij, prvi komornik................................g.	Ločnik.
Laertes, njegov sin...................................g.	Kralj.
Horacij, Hamletov prijatelj...........................g.	Peček.
Voltimand,	,	...	...........g. Markič.
Kornelij,	......................g.	Bitenc.
*?zenkranc, ' dvorniki	'................g.	Drenovec.
Gildenstern, |	|................g.	Železnik.
....................g.	Strniša.
.................g.	Murgelj.
....................g.	Medven.
....................g.	Subelj.
....................g.	Smerkol.
F	.................g.	Cesar.
LOrtinbras, kraljevič norveški........................g.	Gregorin.
“Uh Hamletovega očeta,	prejšnjega kralja Hamleta g.	Terčič.
vornik..............................................g.	Medven.
ryi igralec.........................................g.	Lipah.
!rrugi igralec .......................................g.	Šubelj.
‘fetji igra|ec........................................g.	Bitenc.
i}ra'ka.................................gna. Gorjupova.
D.^a ,................................................9	Murgelj.
QUh°vmk...............................................g.	Markič.
^truda, kraljica danska in Hamletova mati .	.	ga. Danilova.
p e)ija, Polonijeva hči.................... ...	ga. Šaričeva.
rvi grobar..........................................g.	Daneš
Urugi grobar..........................................g.	Plut.
r> ,	Osebe	v	igri:
& ;    ...............................................
Lua!jka	gna.Gorjupova.
C|jan, kraljev nečak......................g. Šubelj.
Gospodje in gospe z dvora, častniki, vojaki, sluge.
Osrik,
Plemič.......................
Bernardo,! častnika ! jfrancisko, vojak . . . ^ajnold, sluga Polonijev
Vrši se Helsingorju na Danskem.
Glasbo zložil F\. Balatka. — Po tretjem dejanju daljša pavza.
Začetek ob 8.
Konec ob !!•
REVIZOR
Komedija v petih dejanjih. Spisal Nikolaj Vasiljevič Gogolj, preložil Ivan Prijatelj.
Režiser: BORIS PUTJATA
Anton Antonovič Skvoznik - Dmuha-
novskij, mestni poglavar .... g. Putjata.
Ana Andrejevna, njegova žena . ga. Škerlj-Medvedova. Marja Antonovna,	njegova	hči	.	gna. Vera	Danilova.
Luka Lukič Hlopov,	šolski	nadzornik	g. Ločnik.
Njegova žena..........................gna. Gorjupova.
Amos Fjodorovič Ljapkin-Tjapkin,
sodnik...................... 9- Cesar.
Artemij Filipovič Zemljanika, oskrbnik	
dobrodelnih zavodov		g. Danilo.
Ivan Kuzmič Špekin, poštar . . .	g. Peček.
Peter Ivanovič Dobčinskij, \ mestna |	g. Lipah.
Peter Ivanovič Bobčinskij, ) graščaka j	g. Železnik.
Ivan Aleksandrovič Hlestakov,	
uradnik iz Peterburga		g. Gradiš.
Osip, njegov sluga		g. Kralj.
Kristijan Ivanovič Hiebner, okrožni	
zdravnik 		
Stjepan Ivanovič Korobkin, ugleden	
mož mesta		
Njegova žena 		gna. Mira Danilova
Stjepan lljič (Jhovjortov, policijski	
nadzornik 		g. Strniša.
Svistunov j strgžnika f Derzimorda, j ^ .	g. Bitenc, g. Šubelj.
Abdulin, trgovec .......	g. Medven.
Prvi trgovec		
Drugi trgovec		g. Kudrič.
Fevronija Petrovna Pošljopkina, klju-	
čavničarka		ga. Juvanova.
Podčastnica . 			gna. Rakarjeva.
Miška, poglavarjev sluga ....	g. Gabrič.
Natakar		gna. Gorjupova.
Gosti moškega in ženskega spola, trgovci, meščani, prosWcl-
Dekoracije je po načrtih g. Haritonova izvršil g. Skružny. Kosturtfe sta izdelala po načrtih g. Sadikova ga. Waldsteinova in g. Razstrese
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
Pohujšanje v dolini šentflorjanski
Farsa v treh dejanjih. Spisal Ivan Cankar.
Krištof Kobar, imenovan Peter ^acinta Zupan. hupanja £>acar . *
^acarka Ekspeditorica Učitelj Šviligoj
Notar .
Računar .
^tacunarka Cerkovnik debeli človek P°Potnik Zlodej .
'• gost l!- gost Sluga
•	sluga
Režiser: O. ŠEST.
g. Kralj, ga. Šaričeva. g. Gregorin. qa. Juvanova, g. Plut. g. Wintrova. gna. Rakarjeva. g. Gaberščik. g Danes, g. Ločnik. gna. Rovanova. g. Rogoz, g. Cesar, g. Železnik, g. Peček, g. Medven. g. Lipah, g. Šubelj. g. Smerkolj.
Godi se v dolini šentflorjanski ob današnjih časih.
Začetek ob pol 8.	Konec	ob	11.
LUIZA
Muzikalni roman v 4. dejanjih in 5. slikah. Besede in glasbo zložil Gustav Charpantier. Prevel dr. Ivo Šorli.
Dirigent in režiser: F. RCJKftVINfl.
Luiza............... .................................gna. Zikova.
Mati Luizina............... ..........................gna. Šterkova.
Oče Luizin........................................ ...	g. Romanovvski.
Julij ................................................g. Sowilski.
Irma .................................................ga. Lewandowska.
Kamila................................................gna. Kallinova.
Gertruda..............................................gna. Kalouska.
Vajenka.............................................. .	gna Koreninova.
Eliza ................................................ga. Trbuhovičeva.
Pocestni paglavec.....................................g. Bekš.
Blanka................................................ga. Smolenskaja.
Suzana.......................... .....................ga. Ribičeva.
Pometavka.............................................gna. Mišičeva.
Mala cunjarica........................................gna.Smolenskaja.
Prva delavka .....................<...................gna. Pretnarjeva
Mlekarica ............................................gna. Ponikvarjeva.
Margerita ............................................gna. Pompejeva.
Magdalena.............................................ga. Puhkova.
Plesalka..............................................gna Svobodova.
Prodajalka premoga	...	...............ga. Lumbarjeva.
Kolporterka .	....................................gna. Jeromova
Potočnjak, kralj norcev...............................g. Kovač. v
Cunjar..................... ..........................g. Zupan.
Prodajavec obleke ....................................g. Bratuž.
Pevec ...	..................................g.	Mohorič.
Krošnjar ....	...........................g.	Perko.
Prvi filozof ................................ g.	Terčič.
Slikar........................................ .......	g. Drenovec.
Mladi pesnik	. •..................................g.	Povše.
Študent ..............................................g.	Filipov.
Prvi stražnik .	.	...................... g	Simončič.
Drugi filozof.........................................g	Gostič.
Kipar ................................................g.	Jelnikar.
Drugi stražnik	..............................g.	Rus.
Prodajalci in prodajalke, gospodinje, delavci in delavke, umetniki, grizete, postopači, berači, pohajači, paglavci, ljudje iz predmestja, občinstvo na veselici.
Dejanje se vrši dandanašnji v Parizu. Deloma nove dekoracije izdelal g. V. Skružny.
_ 6 —
I. N a d o m u L u i z i n i h staršev. Pod noč v aprilu. Luizina mati je odšla nakupovat v mesto in Luiza porabi njeno odsotnost, da se izza okna pokaže Juliju, ki ima onstran dvorišča slikarsko delavnico in je ves dan prežal na ta trenutek. Po kratkem pozdravu jo Julij spomni njene obljube, da zbeži ž njim, če bodo starši še dalje odklanjali njegovo snubitev, ona pa ga prosi naj piše Prej še enkrat očetu. Na to bi Luiza rada vedela, kako in kdaj se je Julij zaljubil valijo. Julij ji začne pripovedovati, kako je živel prodno jo je spoznal: kako se je klatil po pivnicah, po noči pa delal verze na neki ideal v oblakih. Tu sreča nekega temnega večera dve senci na stopnjišču in takoj ga je prevzela Luizina vitka postava. Drugi dan — na veliko noč — je prvič zagledal Luizo na oknu in čutil takoj, da bo odslej »ona njegova usoda«. Med tem, ko obujata spomine nadaljne svoje ljubezni, vstopi mati in molče Posluša, kaj bo izvedela, dokler je Luiza ne zapazi. Mati zapodi hčer v kuhinjo, Juliju pa zapreti, da mu navije ušesa, če ne neha z zalezovanjem. Julij jo v malo spoštljivem tonu zavrne. Zdaj se mati loti Luize in ji na vse načine poskusi zastuditi ljubimca; seveda brez uspeha. Obe pa plaho prekjneta spor, ko se vrne oče z dela. Ta je že prinesel Julijevo pismo s seboj. Po večerji ga s precejšnjo dobrohotnostjo prečita in miri celo mater, ki ne more nehati zabavljati na njegov nesolidni poklic in njegove predrznosti proti njej. No, tudi °če je mnenja, da je treba največje opreznosti predivo napravi hčerka tak usodni korak. Zahteva celo od nje, naj mu obljubi, da se bo pokorila vsaki njegovi odredbi, ona pa mu obeča le toliko, da ga bo vedno ljubila. Pomirjen slavi zdaj oče srečo takega mirnega kotička in jo zaprosi naposled, naj mu bere njegov časopis. Z ihtečim Klasom začne Luiza brati o Parizu, ki sc raduje spomladi...
II. P r v a slika. Majhen trg (križišče ulic) pod montmartskim Kričem. Peta ura zjutraj. Pariz se zbuja: vsi mogoči poulični prodajalci in prodajalke se zbirajo in razpostavljajo svoje blago; med niimi se krečejo gospodinje, ki nakupujejo. Delavke (šivilje), Luizine tovarišice hitijo v hišo na trgu, kjer je njih delavnica. Izza ulice sc ie prikazal tudi Julij z nekaterimi svojimi prijatelji: slikarjem, kiparjem, mladim pesnikom itd., katerim pove, da misli ugrabiti Luizo, ako bodo njeni starši še vedno nasprotovali njuni zvezi. Hoteč biti sam, jih je pravkar odslovil, ko prideta Luiza in njena mati, ki se Nczaupno ozira na vse strani. Cim se mati odstrani, plane Julij iz svojega skrivališča in prestriže Luizi pot v delavnico. Ko izve, da hoče oče svoja poizvedovanja o njem še nadaljevati, jo roti, naj 7-daj na mestu gre z njim, toda ona se še ne more odločiti. Opozarjajoč ga neprestano, da sc ji mudi v delavnico, sc mu naposled ,zvije, in on žalosten strmi za njo.
Druga slika: Delavnica. Luiza molče in ne meneč se za veselo čebljanje svojih tovarišic, ki imajo opraviti tudi z njeno
— 7 —
potrtostjo, šiva na svojem mestu. Tu se začuje zunaj glas pevca, ki Ka ona takoj spozna za Julijevega. Vse tovarišice hite na okno. Prepričana vsaka posebej, da velja petje,njej, so vse vzhičene. Toda kmalu jim pokaže besedilo, da pevcu ni do kake navadne podoknice in njih navdušenje, ki so mu pravkar dale odduška z metanjem drobiža in poljubov pevcu, se že prevrže v nejevoljo, potem jezno ogorčenje. Tu se dvigne Luiza. Kakor se je prej zvijala pod pevčevimi ostrimi očitki, tako se zdaj ne more več ustavljati njegovemu očarljivemu vabljenju. Opraviči se, češ, da ji ni dobro in naglo odide. Tovarišice hite na okno in vidijo, kako je Luiza pravkar izginila s pevcem za voglom. Njih osuplost se izpremeni v srdito roganje.
III. Na vrtu pred hišico, kjer bivata Luiza in Julij, na vrhu montmartskega griča. Luiza navdušeno pripoveduje ljubimcu, kako neskončno je srečna, od kar je pri njem in kako se prav nič ne kesa. Pa kaj bi sc tudi kesala - - tam doli ni bilo drugega nego karanje njene matere, oče pa ž njo, kakor da je še vedno otrok! No, in vendar se zdrzne, ko se Julij le preveč norčuje iz »mame-to poznamo« in »očka-vetn naprej«. Toda treba je le nekaj strastnih lju-bimčevjh besed in že posluša spet samo njega. In če bi bilo treba še česa — tam doli žari Pariz in jima kliče, naj uživata to sladko svobodo. Bolj in bolj jo ogrevajo Julijeve besede in bolj in bolj omamlja čar brezkončnega mesta. Razpaljena oba do skrajnosti, odideta v svojo hišico. — Takoj na to se priplazijo pred njuno sobo Julijevi prijatelji, a za njim prihrumi množica prebivalcev griča. Serenada bo, podoknica ljubimcema! Očetje in matere se zgražajo, postopači in ponočnjaki vesele. Pa bo še več: »kralj norccv« razglasi, da sc bo vršilo kronanje montmartske muze — Luize! V svečanem nagovoru jo vpraša, ali hoče postati kraljica svojim lahkoživim podanikom, in ko ona plaho pritrdi, jo obkolijo od vseh strani, jo venčajo in potem proslavljajo. Tu se naenkrat vse zdrzne — nenadoma sc prikaže Luizina mati. Toda ne, da sc huduje, kar sama takoj pove, ampak, da milo zaprosi Julija, naj dovoli Luizi, da sc vrne k očetu, ki ga je strla prevelika žalost in bi rad pred smrtjo še enkrat videl ljubljeno hčer. Temu se zaljubljenca nc moreta ustavljati in ko mati šc obljubi, da se bo Luiza smela vrniti vsak čas, jo Julij žalosten izpusti.
IV. Zopet smo na domu Luizinih staršev. Prihod hčerke jc starcu rešil življenje, ni 11111 pa vrnil njegove vedrosti. Saj pa tudi le predobro čuti, da Luiza ni več ista in da misli vedno nazaj. Vse njegove tople besede je ne ogrejejo, njegovo milovanje ji je videti vsaj mučno, če ne zoprno. Tudi to nič ne pomaga, da poskuša biti mati prijaznejša ž njo. Luiza jima srdito očita, da jo držita kakor v kletki in posebno še, da sta prelomila obljubo, ki jo jc dala mati Juliju. Še enkrat poskusi oče s spomini na hčerkino prvo mladost.
Pri tem pa izusti besedo »kraljica«, ki Luizi na mah pričara pred oči Pariz in njegove ' slasti. Da, ta beseda jo je v hipu izpreme-nila. Kakor blazna izteza roke po užitih nasladah in po ljubimcu. Zaman jo skuša spraviti mati spet k pameti, zaman kriči oče, naj molči. Tu prekipi starčev srd, da pograbi stol. Naenkrat se premisli: odpre vrata in požene hčer na ulico. No, še upa, da se bo vrnila, celo na stopnjišče hiti za njo. Ni je več. Ves zlomljen dvigne oče roko nad požrešnim mestom in ga prekolne.
Začetek ob 8.
Konec ob 10.
BAJAJA
Bajka v petih dejanjih. — Libreto zložila A. Forman in F\ Berger, vglasbil Henrik de Kaan.
Režiser: V. POHAN.
Dirigent: ft. NEFFAT.
I. dejanje.
Kralj Pajkov................................................ ...	g. Habič.
I.	minister  ...................................................g. Bekš.
Tnrantula...................................•....................gna. Vavpotič.
^.......................................................gna. Svoboda.
Arahni [.........................................................gna. Špirkova.
J................ ......................................gna. Chladkova.
Mušica...........................................................gna. Turkova.
Čarovnik.........................................................g. Gostič.
Pajki, muhe, žuželke.
II.	dejanje.
Princesa	.	.
Mala princesa Indijski princ Dvorna dama Maršal Adjutant Poštar	.	.
Hišna	.	.
Tat .	.	.
gdč. Korenin, gdč. Turkova, g. Pohan. ga. Puhkova. g. Simončič, g. Ižanc, gdč. Svoboda, gdč. Špirkova.
g. Drenovec.
Pajki, dvorne dame, prinčevo spremstvo.
III.	dejanje.
Oče................. ............................................g. Erklavec.
Mati.......................................... ..................ga. Lapainc.
Ženin ...........................................................gdč. Chladkova.
Nevesta..........................................................gdč. Ponikvar
Župnik...........................................................g. Mencin.
Gostilničar......................................................g. Povše.
Kozak............................................................g. Maliatzki.
IV.	dejanje.
Paša .... Odaliska .	.
Plesalka z meči Trgovec s sužnji
Glavar ciganov Ciganka .
Pajki, sužnje, plesalke, turki.
V. dejanje.
Cigana
g. Erklavec. gdč. Chladkova gdč. Vavpotič, g. Simončič.
g. Simončič, ga. Lumbar. gna. Svoboda, gna. Špirkova.
Pajki, cigani, ciganke.
— 10 —
I. V kraljestvu pajkov. Kralj pajkov sedi mračen, bolan dolgega časa na prestolu. Njegovi ministri in vse druge žuželke ga hočejo z raznimi plesi razveseliti, a on ostane nezadovoljen. Ministri se trudijo, da bi zadovoljili svojega vladarja. Naposled pride kuliarček, kateri se sam blamira, ko mu prinese muho, meneč da je lačen. Pride čarovnik, ga pregleda in premišljuje skupno z ministri, kako bi sc dalo temu odpomoči. čarovnik mu na to pokaže Princeso, a on ves navdušen pošlje vse tri ministre, da mu jo pripeljejo v njegovo kraljestvo.
II. N a dvoru princese. Vsi pričakujejo z napetostjo ženina princese, a na dvor pridejo pajki v goste. Poštar pride in prinese veselo vest princesi, da princ pride in kmalu nato res straža iavi princa. Vse se veseli in pleše, le stara guvernanta ostro pazi na princa in princeso. Pajki oprezno čakajo izza grmov na pravi trenutek, da odneso princeso. Med veselim plesom odpokliče guvernanta princa. Ostane princesa sama na vrtu. To ugodnost uporabijo pajki ter odneso kljub odporu straže princeso. Veliko razburjenje. Princ se odloči princeso poiskati in odide.
III. V češki vasi. Na dan ženitovanja kmečke deklice, katero se uvaja po stari češki navadi. Med veselim rajanjem pride Princ s spremstvom iskat med nje princese, a žal, je ne najde. Povabi ga župan, naj ostane za kratek čas med njimi. Obdari ženina in nevesto ter otožen prisede k skupni mizi. Ples in veselje se Ponovno razvije, a žal, vse veselje pokvarijo pajki, kateri nesejo ugrabljeno princeso skozi vas. Princ jo spozna, da je ona, se Poslovi in beži za njo.
IV. P r i turški pa š i. Princ išče tudi tu princese. Paša ga tolaži in mu hoče podariti katero svojih žen, a on vse odkloni. I^aša ne ve, s kom bi ga potolažil. Pusti privesti sužnje, da s plesom razvedre princa — zaman —. Pajki utrujeni od dolge poti se zatečejo k paši, proseč ga podpore, a ko ugledajo princa, zbeže in odneso princeso. Princ prosi pašo pomoči, da mu vojakov in beže za pajki.
V. Pri ciganih. Princ sc zateče k njim, proseč jih pomoči. Dalj časa že biva med njimi, slednjič vendar priteče mlad cigan, ki naznani, da prihajajo pajki s princeso. Skrijejo se v zasedo. Pajki nič hudega sluteč hočejo mirno, a cigani jih pobijejo in izroče princeso princu, ki jih bogato obdari in se vesel vrne s princeso domov.
II
Začetek ob 8.	Konec	okrog	11.
WERTHER
Opera v štirih dejanjih. Besedilo napisali po Goetheju E. Blau, P. Milliet in G. Hartmann. Prevel M. Pugelj. Vglasbil J. Massenet.
Dirigent: ft. NEFFflT.	Režiser:	F.	BUČAR.
Werther (tenor).................................g.	Kovač.
Lota (mezzosopran)..............................ga.	Kavčnik-
Thierry-jeva.
Albert (bariton), Lotin ženin .... g. Bagrov.
Župan, Lotin oče (bas)..........................g.	Zupan.
Zofija, Lotina sestra (sopran) ..... gna. Thalerjeva.
Schmidt (tenor) 1	„	....... f q. Bratuž.
,	n	( županovi prijatelji <	_
Ivan (bas)	I	Ig.	Zorman.
Bruhlmann (bas).................................g.	Erklavec.
Katica (sopran).................................ga.	Erklavčeva.
Županovi otroci, meščani in meščanke, sluge.
Godi se v okolici in v mestu Wetzlar na Nemškem od julija do decembra leta 1788. — Dekoracije izdelala gg. Fajtinger
in Magdič.
Prva predstava se je vršila 16. februarja 1892 v dvorni operi na Dunaju. V Parizu so opero prvič igrali 16. januarja 1893 v „Opera - Comique“.
I.	Zupanov d o m. Župan, oče Lotin, stanuje v gradiču nekega kneza blizu malega mesteca na Nemškem. Na terasi stanovanja uči svoje otroke peti božično pesem, kar pridejo prijatelji in znanci po Loto, ki je ž njimi vred povabljena na ples. Werther, ki je tudi povabljen na ples, pride, občuduje ta krasni kotiček pri-proste domačije. Lota poskrbi pred odhodom na ples še vse potrebno in da otrokom kruha kot namestnica umrle matere, potem odide z Wertlierjem na ples. Albert, Lotin ženin, se vrne iz potovanja, obžaluje, da Lote ni doma in reče, da pride jutri. VVcrther in Lota se vrneta s plesa, ji razodene svojo ljubav ona pa mu pove, da je nevesta Albertova. VVcrther odide nesrečen.
— 12 —
II. P o d lipami. Albert in Lota sta poročena. V cerkvi je služba božja, ljudstvo prihaja, med njimi tudi Albert in Lota. Werther vidi zakonsko dvojico in da dtiška svoji nesreči v otožnem spevu. Ko ure Albert mimo, nagovori Wertherja rekoč, da ,ri11 je znano, da ljubi Loto, toda to on rad odpusti. NVerther se n'ti srčno zalivali za prijateljsko zaupanje in obljubi, da se odreče tci sreči. Zofija, Lotina sestra, pride s cveticami, namenjenimi Upniku, ki slavi danes 51) letnico svoje poroke. Zofija nagovarja ^ertherja, naj tudi on pride na današnjo slavnost, kjer bodo tudi kesali, in odide v župnišče. Werther očita sam sebi laž, češ, Albertu 111 Povedal resnice, in hoče oditi, ali Lota mu stopi nasproti iz cerkve gredoč. V njiju razgovoru se pokaže, da hoče ostati zvesta svojeniu soprogu, da se morata ločiti, četudi ne za vekomaj. Odhajajoča reče Wertherju, naj jo poseti božični dan.
III. Lota in W e r t h e r. Lotina soba. Lota se spominja ^ertherja, čita njegova pisma ter prosi Boga, naj ji iztrga to ljubezen iz srca. Nenadno vstopi NVerther. V daljšem razgovoru ji strjuje nepremagljivo ljubezen, roteč jo, naj prizna resnico, naj l*0 njegova. Lota se bori, se obvladuje ali konečuo zmaga ljubezen, "e hrani se več njegovega objema. Ko se zave, kaj je storila, zbeži v sosednjo sobo. NVerther v obupu sklene usmrtiti se. Albert se Vr|te domoVj vidi odprte duri in prazno sobo, pokliče Loto, zapazi "ieno zadrego ter vpraša, kdo da je bil baš kar tu. Sluga prinese •^snio NVertherja, v katerem prosi Werther Alberta, naj mu posodi •Svoja dva samokresa, ker mora iti na dolgo potovanje. Albert veli ■°ti> naj da slugi samokresa. Tako mora Lota sama izročiti orožje,
*	kojim se NVerther usmrti. Po odhodu Albertovem hiti Lota k ■wtrtherju, da prepreči nesrečo.
IV. W e r t h e r j e v a smrt. VVertherjeva soba. Božični večer, ^crtlier leži ob mizi smrtno ranjen. Lota prehiti vsa preplašena
kmalu spozna, da mora VVerther umreti. Lota' razodene mnira-!očcmu NVertherju svojo vročo ljubezen, ga poljubi, in kmalu na to lzdihne Werther svojo blago dušo.
13 —
/
Začetek ob 8.
Konec okrog H-
Gostovanje Gospe Vesel-Pola iz Zagrebške kr. opere.
Hoffmannove pripovedke
Fantastična opera v treh dejanjih s prologom in epilogom. Besedilo napisal J. Barbier, vglasbil J. Offenbach.
Dirigent: A. BALATKA.	Režiser:	F.	BUČAR'
Hoffmann, dijak (tenor) Lindorf
(bas)
(sopran)
(tenor)
Coppelio Dappertutto Mirakel Olympia Giuletta Antonia Andrej Cocciniglia Piticchinaccio Fran
Nikolaj, dijak (mezzo-sopran) Crespel, glasbenik (bas) Spalanzani, fizik (tenor) Schlemil (bas) . . . Luter, krčmar (bas) . . Materin glas .... Natanael, dijak (tenor) Herman, dijak ....
Dijaki, točaji, gostje.
g. Drvota. g. Zathey.
ga. Vesel-Pola.
g. Trbuhovič.
gdč. Kalouskfl. g. Zupan, g. Mohorič, g. Zorman.
g. J. Drenovec, gdč. Rewiczeva. g. Mohorič, g. Zorman.
Godi se: prolog in epilog na Nemškem, prvo in drug0 dejanje v Benetkah, tretje dejanje v Monakovem.
Prva vprizoritev I. 1881 v Parizu.
14
Prolog. Gostilna. Pismo, s katerim ju povabila pevka Stella Hoffmanna k sebi, odkupi mestni svetnik Lindorf slugi Andreju. Dijaki pridejo, kmalu se jim pridružita Hoffmanu in njegov prijatelj Nikolaj. Vsi prosijo Hoffmanna, naj jih zabava s pripovedovanjem o SV(>)ili ljubicah, on privoli ter začne pripovedovati.
I.	Spalanzani in Coppelio sta izdelala automatično lutko Olyin-Dl». Hoffmanu, učenec Spalanzanijev, sc zaljubi v 01ympijo, Nikolaj Sc mu roga. - Coppelio proda Hoffmannu čarobna očala, ali ta ga ne rusiio Ijubavi. Copelio odstopi Spalanzaniju proti menici vse pravice do automata. Povabljeni gostje pridejo in občudujejo Olympijo. noffuiann ji razodene ljubezen, tudi pleše ž njo. Ali automata ni moči ustaviti. Hoffmanu omedli, očala se razbijejo, automat drvi dalje, Končno ga odvedejo v drugo sobo. Coppelio je bil z menico ogoljufan, zat<> razbije automat. Hoffmanu spozna, da je ljubil automat.
II- Giiilietta je povabila prijatelje na pir. Nikolaj svari Hoff-1T|anna, naj se ne zaljubi v kurtizano Giulietto, Hoffmanu to obljubi. ~~ Dapertutto, zli duh, pa bi ga rad videl v Uiuliettinih pesteh, da bi ^l| mogel vzeti podobo iz zrcala. Zato podari Giulietti krasen prstan; ‘lulietta privoli in povabi Hoffmanna k sebi v budoar. Ali ključ do 'udoarja ima Schlemil, ki ga Hoffmannu nikakor noče dati. Hoffmanu j11 Schlemil se borita, Schlemil pade in Hoffmanu hiti s ključem v 1udoar. Med tem pa je Giulietta že z drugim ljubimcem odšla. Nikolaj °tme Hoffmanna preteče mu aretacije.
•	II. Antonia poje pri klavirju. Oče Crespel jo svari, naj nikar nc Poje, ker jej je petje opasno. Antonia to obljubi. Hoffmanu poseti Allt°tiijo, ki ga srčno ljubi. Oče prihaja, Hoffmanna ne sine videti, ato se Hoffmanu skrije. Sluga Fran javi Crespelu dr. Mirakla. Cre-ga ukaže zapoditi — ali Mirakel zli duh — je že tu. Crespel ranj Miraklu lečiti hčerko, prepirata se, naposled vrže Crespel 'irakla skozi vrata. Hoffmanu prosi Antonijo, naj nikar več ne D°ie> kar ona obljubi. Ko je Antonia sama, pride zopet Mirakel in ji Dr'80varja, naj poje. Antonia poje, kmalu pa se zgrudi mrtva.
Epilog. Gostilna. Pijaki se vesele Hoffmannovih pripovedek. °“inann pravi, da je vse ničevo, da hoče vse pozabiti in iskati utehe lc v Pijači.
Začetek ob '/2 8.	Konec	okrog	12.
FAUST
.Opera v petih dejanjih. Besedilo po Goetheju spisala J. Barbier in M. Carre, vglasbil Charles Gounod.
Dirigent in režiser F. RUKAVIN^1
Faust (tenor).................................g. Sovilski.
Mefisto (bas).................................g. Zathey.
Margareta (sopran)............................gna. Zikova.
Valentin, njen brat (bariton) .	.	.	.	.g. Levar.
Marta, njena soseda (mezzo-sopran) .	. gna. Revviczeva-
Siebel, študent (sopran)......................ga. Levandovskfl'
Wagner, študent (bas).........................g. Zorman.
Vojaki, meščani in meščanke. Prikazni v podzemeljskem kraljestvu. — Plese priredil g. baletni mojster Pohan. Godi se na Nemškem v začetku šestnajstega stoletja. " Prva vprizoritev I. 185>9. v Parizu.
I. Faust -obupuje, ker je uvidel, da je v vedi zaman iskal rc' šitve svetovne uganke. Že si hoče vzeti življenje, kar zapoj« velik0' nočni zvonovi in na iztrgajo mračnim mislim. Sedaj pokliče hudič8 na pomoč. Mefisto mu obljubi novo mladost, če se mu FaH*1 zapiše. Faust privoli po težkem boju še-le, ko mu je MefistA Prl' čaral Margaretino podobo pred oči.
II. Ljudstvo pije in raja pred mestom. Valentinu, ki se 0“' pravlja na vojno, obljubita Wagner in Siebel, da bosta čuv^11 njegovo sestro Margareto. Pivcem se pridruži Mefisto in se sPrL z Valentinom; a Mefistu ne škodi orožje; vsi spoznajo osupli, “ll se tepejo z vragom samim iu se umaknejo. Mefisto pokaže Fai'st11 Margareto, ki prihaja iz cerkve. Faust jo nagovori, ona ga zavr«e'
III.	Mefisto položi Margareti na prag dragocen nakit. I)ckHc ga najde, si ga nadene iu je vsa očarana. Faust pride in 1,1 obema vzplamti ljubezen.
IV.	Valentin se je vrnil domov. Mefisto zapoje zabavli* podoknico. Valentin plane iz hiše in pade smrtno ranjen v boju z°Pe Fausta in Mefista. Margareto, ki se vrže plakaje na umirajoče* ’ prekolne. — Premena. Margareta išče uteho v cerkvi ali zli 11 jo muči, dokler se nezavestna ne zgrudi.
16 —
0
V.	Mtffisto privede Fausta v svoje čarobno kraljestvo, kjer ga omamijo lepe Kresnice. (Balet.) Toda Fausta peče vest. Spomni se Margarete. Prikazni izginejo, in nenadoma je zopet na zemlji. Mefisto ga pC]je ^ Margareti. — Premena. — Margareta je v ječi, ^or je umorila svoje dete. Faust jo hoče rešiti, a jo ne more pregovoriti, da bi šla ž njim. Ko se pokaže še Mefisto, kliče prestrašena devica v sk rajni sili nebesa na pomoč; Bog se jc usmilil in jo sprejme ^ sebi. Fausta odvede Mefisto.
— 17 —
Začetek ob 8 uri.
Konec ob 10. uri.
VEČER
BALETA IN RITMIKE.
Proizvaja
LYDIA WISIAKOVA,
slovenska plesalka.
Insceniral VACLAV VLČEK.
Na klavirju spremlja g. ft. BALATKtt
SPORED:
✓
Dvorak...................Slovanski ples št. 8.
Mozart...................Menuet iz Divertisementa št. 1*
Chopin...................Valček,	op. 69, št.	2.
Delibes............. Pizzikato iz baleta	„Sylvia“-
Odmor.
Grieg....................Sonata	op. 7, fllla	Menuetto-
„	..................Metulj,	op. 43, št.	1.
„	..................Erotika, op 43, št. 5.
Gounod...................Valček iz opere „Faust“.
Kje je solnce?
Kje je solnce, ki svetilo mi jc nekdaj v mlade dni?
V	daljnem morju se je skrilo — kdaj se zopet razžari? . . .
't y
Jaz. pa pojdem in ga dvignem ko bo najstrašnejša noč . . .
Ko ga rešim, ga bom čuval, venomer le v njega zroč.
In v najtišje misli svoje ga zaklenem in zaprem, da sc nikdar več ne skrije, in da zvesto bo očem.
Ivan Albreht.
Ivan Albreht:
V loži.
Imam prijatelja, ki je debelušen, srednje postave in sila °Uergičen. Splošno trdijo o njem, da jc zelo dobrega srca. Seveda sc moram tudi jaz pridružiti splošni trditvi, sicer bi bilo
Energija mojega prijatelja namreč ne pozna nobenih mej m ne dovoljuje dvomov.
Tako je torej stvar.
Zadnjič krevljam zvečer po ulici in naenkrat srečam prijavlja, ki se je žiiril v vsej obilnosti svojega telesa v smeri proti "Zvezdi1«. Videti je bilo, da je nekam razburjen (takrat se pri jijem energija podesetori), zato sem se spoštljivo umaknil s hodnika in privzdignil oguljeni klobuk. Na moj pozdrav je zamahnil z roko in me pogledal nekam od strani, da so me Vkoj obšle hude slutnje.
»Kam pa greš?« je zarenčal z nc preveč prijaznim klasom.
Reči moram, da me jc presunilo in pretreslo. Bog nebeški, teka nenadna zadrega! Jaz sem namreč človek, ki mu je ener-Slia čisto tuj pojem, sem takorekoč plaha ovčica, ki bi vedno rada dobro in prav, tako da nc bi bilo nikjer in nikoli zamere, .daj pa nisem videl prijatelja že cela dva dolga dni in tudi '"sem slišal ves ta čas, kod hodi in kaj počenja. Pri najboljši Y,°lii nisem vedel, ali si mož želi družbe, ali hrepeni po samoti, r er|o besedo: nisem vedel, kaj bi odgovoril na njegovo vprašanje.
—	19	-
I
»Domov Krem«, sem izdal plaho svojo namero, pa sem zadel z nedolžnima dvema besedama v pravo sršenovo gnezdo.
»Domov? Nocoj? No, seve, saj sem si kar mislil. O kulturi boš čvekal, da se ti bo začel sapnik vnemati, kadar bi pa bilo treba iti v gledališče, se potuhneš.«
Tedaj sem se ojunačil čisto proti svoji navadi.
»Oprosti,« sem dejal, »saj vidiš, da sem ves polomljen. Komaj čakam postelje. Veš to vreme je tako.«
»Vreme, seve, in lesnike in, no, kaj še? Izgovor je dober. Sram te bodi!«
Ker sem že enkrat nastopil pot opozicije sem vztrajal.
»Poleg tega, no,« sem jecljal in malo sram me je bilo, »pomisli! Ali nimaš nič koledarja? Saj smo že 21. v mesecu. Pri meni ima tudi to svoj pomen.«
»Materialist«, mi je bušil prijatelj v obraz in takoj sem bil uničen.
V globokem kesanju sem sklonil glavo in sem čakal na-daljnega. Zbogom energija, opozicija, postelja in krevljasta noga!
»Torej nimaš nič?«
Ker mi je bilo sitno ponavljati to neprijetno resnico, seiu samo odkimal z glavo.
»Potem pojdi z menoj!«
Žel sem seveda brez vprašanja; kajti moj prijatelj jc kavalir in me večkrat povabil v gledališče, v ložo. Sicer on nima lože, pa' vendar.
»Kam greva?«
»V ložo.«
»O —«
»No, da! Kar pojdi in sedi, pritličje, številka toliko in toliko na desni. Pridem takoj.«
Res, grem, sedem in čakam. Cez nekaj časa se vrne prijatelj.
»Prav?«
»Je že vse v redu«, mi zatrdi ponosno in sede.
Nekaj časa se razgledujem po parterju, po ložah., po balkonu, zdaj sem, zdaj tja, in sc počutim razmeroma prav dobro. Ko pozvoni in se začne dvigati prva zavesa, me dregne prijatelj pod rebra:
»Ali tc ne bi bilo sram, če bi zdajle drnjohal v postelji zaradi tiste tvojo krevljaste noge?«
»Seveda, gotovo!«
»No, vidiš!« .	.
V tem trenotku se odpro vrata in v ložo pomoli gledališki1 tajnik glavo.
— 20 —
»Kaj sta vidva tukaj?«
»Da,« zatrdi prijatelj.
»Ali prosim vendar ■—«
Še pfedno more končati, stopi v ložo gospod višji funkci-jonar, in tajnik odide.
Prijatelj je kakor skala, jaz. pa, ki nimam energije, sem nenadoma ves majhen in mehak.
Luči ugasnejo, dvigne se druga zavesa in v ložo pomoli glavo ravnatelj. Iz previdnosti že držim v roki suknjo in klobuk, a prijatelj mi pomigne, naj ostanem, kjer sem.
Ravnatelj res iizgine in meni odleže. Tako se ves zatopim v premišljevanje o prijateljevi energiji, da niti ne čujem, kaj se Kodi na odru. Tedaj se nenadoma spet odpro vrata in ravnatelj že spet moli glavo v ložo:
»Ali še nista šla ven, gospoda?«
.laz sem v hipu oblečen in pripravljen za odhod, prijatelj moj pa še vedno vztraja v svoji energiji.
»Zakaj pa?«
»Ker jC moja loža nocoj oddana«, pojasni nervozno ravnatelj.
Toda moj prijatelj še ne izgubi glave.
»Komu je oddana?«
Ravnatelj se strese od same svete jeze in ne more do besede. Mimo glave pomoli še roko v ložo v elegantnem loku zakrivi kazalec proti iilzhodu.
Zdaj je konec. Prijatelj se zvije, ta silni kolos je naenkrat kakor kup napol raztopljene masti, in izgine. Čeprav sem bil laz že pripravljen, me je vendar prehitel . . .
Šele zunaj, ko sem srknil parkrat vase sveži zrak, sem Prišel toliko k moči, da sem sklenil:
»Debeli, in dobri energični prijatelj moj, na tvoje vabilo ne Pojdem več v ložo.«
Prelepi mesec.
H. Heine.
Prelepi mesec, krasni maj, vsi popki so brsteli, a v mojem srcu ognji ljubezni zagoreli.
Prelepi mesec, krasni maj, povsod so ptički peli, njej hrepenenje moje so vzdihi razodeli.
Ivan Albreht.
II
izuhjh'— Ulili, Selenbirsova ul. I
izvršuje vse bančne posle najtočneje in najkulantneje. Podružnice: Novo rffesto, Rakek, Slovenjgradec.
Telefoni: št 146, 458.
Brzojavke: ESKOMPTNfl.
•M«
•^fCw
i 0N3
_ Avguštin in Ing. Viktor Accetto
inženjersko stavbno podjetje
o°o UUBUANA, Trg Tabor 2 0°o
Telefon interurban št. 555
STEGU in DRUGI, Ljubljana,
SV. PETRA CESTA 95.
Elektr. naprave za luč in moč, elektr. materijal, lokomo-bile, transmisije, stroji vseh vrst. Naprave za žage, stroji za obdelovanje lesa. Naprave za sušenje in parjenje lesa ter prenos žaganja. Parne in vročevodne kurjave. Lastna strojna, mehanična, elektro-delavnica, avtogenično varjenje.
^iiiiiiiiiiiiiiiiii  .........................................
) MLEKARSKA DRUŽBI M MSUMI
w ul III
|	priporoča svoje mlečne izdelke, kot surovo	§
|	maslo, razne vrste sira, zlasti pa pasterizirano	E
|	mleko, ki ga bo dostavljala v prihodnje na dom.	§
^■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiF
JADRANSKA BANKA - BEOGRAD.
Delniška glavnica: Din 30,000.000'—, Rezerva: Din 15,000.000'—. PODRUŽNICE:
^eUe, Cavtat, Dubrovnik, Ercegnovi, Jelša, Korčula, Kotor, Kranj, Ljubljana, Maribor, Metkovič, Sarajevo, Split, Šibenik, Zagreb. Naslov za brzojave: JRDRftNSKfl.
AFILI1RANI ZAVOD:
FRANK SAKSER STATE BANK °?CORTLflND STREET	NEW	YORK	CITY.
F. BRUMAT, Ljubljana
Vsakovrstno manufakturo
in tkanine — na debelo !! po konkurenčni ceni. !!
MESTNI TRG ŠT. 25.1
L
priporoča svojo veliko zalogo koloni-jalnega in špecerijskega blaga, češke in angleške manufakture in najfinejših mesnih izdelkov, —
m
Parna pekarna lal/nh kfiVČir
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii wQKUU	VvJV.
Ljubljana, Gradišče štev. 5
Večkrat na dan sveže
in raznovrstno pecivo.
^jiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii^
| Se priporoča špecerijska trgovina j
I Leskovic & Meden I
Ljubljana
Jurčičev trs*
'^iiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiH«111111 -
 ...............................m.	.........	—>***.
Gradbeno podjetje
ing. Dukič & drug, Ljubljana
Resljeva cesta 9
se priporoča za vsa v to stroko spadajoča dela
——      __       *
Največji davki
Vam nastanejo, ako ne gledate na to, kje nakupujete!
Mnogo denarja si lahko
"l_“"   ■    “■  	•
prihranite
ako kupujete blago za moške in ženske obleke, perilo, trikotažo, posteljno opremo i. t. d. v velikem skladišču blaga veletrgovine
A. & E. Skaberne !
Ljubljana,
Mestni trg štev. 10.
liiiiir
Natisnila »Zvezna liskama" v Ljubljani