LETO I — ST. 3 — LUSAKA 30 Jan. 1970 12 so :ne ZAMBIJE I KRISTINA MLAKAR VAS POZDRAVLJA IZ SONČNE ZAMBIJE Končno sem le prispela v svojo misijonsko do¬ movino. Nekateri mogoče mislijo, da si želim pustolovščin, pa ne bo držalo, saj mi v resnici manjka junaštva. Ko sem še kot otrok v Bohinj¬ skih hribih hodila po vodo, sem drgetala na bolj strašljivih krajih, toda šla sem naprej. Tako so me vzgojili, da se ne vračam nazaj. Iz Bohinjske Češnjice me je pot pripeljala na ljubljansko univerzo, kjer sem diplomirala iz matematike. Več let sem vzgajala in poskušala reševati probleme mladostnikov. Brezskrbno življenje pa mi vznemiri p. Kokalj s povabilom v Afriko. Zapustila sem domače in prijatelje in odšla študirat angleščino in Angleže. V Anglijo je prispel tudi moj brat Janez, ki se je tudi priključil zambij¬ skemu misijonu. Pod streho naju je vzel dobri župnik g. Bergant in misi¬ jonska družina Mihe Rehbergerja. Za menoj je že prvi mesec bivanja v Zambiji. Življenje poteka kot doma. Razlika je v tem, da sem med ljudmi z vseh koncev sveta. S pravo Afriko pa sem se srečala te dni, ko sem začela s svojim delom kot profesorica na ka¬ toliški gimnaziji za fante v župniji Ma- tero v Lusaki. Pred odhodom v Afriko sem se us¬ tavila v Sloveniji. Se enkrat sem uži¬ vala ob pogledu na snežno odejo. Obiskala sem tudi družine misijonar¬ jev in se srečala z mnogimi misijon¬ skimi prijatelji. Ganila me je in mi bila v veliko podporo velikodušnost mladih prijateljev misijonov. Na lusaškem letališču so me pričakali štirje naši misijonarji. Naj med njimi posebej ome¬ nim p. Nikola Sipušiča, s katerim sem se srečala že v Angliji. Z vsemi slovenskimi in hrvaški¬ mi misijonarji pa sem preživela prijetno silvestrovanje v našem laičnem centru, kjer živiva skupaj z Zinko. Na sliki desno naju vidite skupaj z družino inženirja, ki je študiral v Ljubljani. Zinka se je, kot vidite, oblekla v zambijsko oblačilo. Vam je všeč? KRISTINA PREDSEDNIK MOLI ZA MIR UoT dO Zambijski predsednik je svojem novoletnem govoru po TV nagovoril tudi voditelje Cerk¬ va: “Izkoriščam dano priložnost, da povem, koliko novih idej in spodbud sem bil deležen pri so¬ delovanju z vami, cerkvenimi voditelji. S srečanji ob važnih priložnostih ste pokazali skrb za Zambijo. Hvaležen sem vam, ker sodelujete pri gospodarskem razvoju naše mlade države. Pre¬ dvsem pa bi se vam rad zahvalil za vaše molitve. Skupno molimo za mir, kot nam priporoča pa¬ pež Pavel VI. Upajmo, da se bo pravi mir naselil najprej v srcih posameznikov in se razširil v srca naših bližnjih. Začenjamo novo leto in novo desetletje z božjim blagoslovom. Bog blagos¬ lovi Zambijo in njen napre¬ dek!” * Na sliki desno je zambij¬ ski predsednik, ki govori ob otvoritvi katoliške gimnazije za fante v Matero. Na tribu¬ ni je tudi nadškof in pros¬ vetni minister. V tej šoli poučuje Kristi¬ na. STANKOVE DOGODIVŠČINE Pred božičnimi prazniki sem odšel z ameriškim laičnim misijonarjem Petrom na izlet v državo Botsvvano (prej Bechuanaland.) Potovala sva z avtostopom in sva na poti obiskala Vik¬ torijine slapove. Vsak večer sva poiskala misijonsko postajo, enkrat sva prenočila pod vedrim ne¬ bom, drugikrat celo na cementnih tleh obmejne policijske postaje. Hotela sva obiskati tudi naj¬ bolj nenaseljen predel Zambije — Zahodno provinco. Nisva verjela opominom domačinov, da ni preveč varno potovati po reki Zambezi navzgor. Pa sva jo res skupila: Niso naju zaustavili kro¬ kodili niti povodni konji ah levi, ampak skupina ljudi, ki so naju olajšali za nekaj tisočakov.... Kljub temu, Viktorijini slapovi so res veličast¬ ni, verjemite! In izlet po lepi Zambiji je bil ču¬ dovit. STANKO Na sliki levo je Stanko v pogovoru s semeniš- čnikom v Mpimi, v semenišču, kjer poučuje. Za¬ vod vodijo ameriški jezuiti, fantje pa prihajajo iz raznih škofij. Naša župnija Matero ima v se¬ menišču štiri fante, pred dvema tednoma pa so vstopili še štirje drugi. Pripravnike na duhov¬ niški poklic priporočamo molitvam naših prija¬ teljev. Skrb za domače duhovniške poklice je gotovo največji apostolat tujih misijonarjev. Vseh duhovnikov je v Zambiji 400 in od teh je le 50 domačinov. Oba zambijska nadškofa sta domačina. Mnogo več domačih duhovnikov imajo sosednje dežele — Tanzanija, Kongo, Uganda. Krščanstvo je v Zambiji še mlado, začelo se je hitreje razvijati šele po prvi svetovni vojni, zato se tudi duhovniški poklici niso mogli uveljaviti tako kot v krajih z daljšo krščansko tradicijo. f.Jo T i ftVi O AFRIŠKIH PLESIH Ples zajema v afriški kulturi velik del družbenega in čustvenega doživljanja. Afri- kanci kar ožive, če slišijo glas bobna, fantje pozabijo na jed in pijačo...Ko so prišli na zeleni kontinent prvi misijonarji, so se znašli pred problemom, kako naj z moral¬ nega stališča presojajo različne plese. Raz¬ sodba ni bila lahka in gotovo ni bila vedno pravilna. Mnogi plesi so verskega značaja. Afri- kanci verujejo v duhove svojih prednikov, ki ostanejo tudi po smrti povezani s sorod¬ niki in z življenjem plemena. Plesi so sim¬ bolična vez med obema svetovoma. Plesalci, ki se našemijo podobno kot naše maškare, predstavljajo duhove umrlih. Prav zato je vse, kar je povezano s plesom, zavito v skrivnost, je privlačno in sveto. V Malawi in v Zambiji je posebno slo¬ vit Nyao ples. Plesalci se našemijo nekje blizu pokopališča in se kot duhovi pokojnih pojavijo ob najvažnejših življenjskih do godkih: ob rojstvu, včlanjen ju v življenje plemena, ob poroki, vojni in smrti. Po želji Cerkve in po smernicah Vati¬ kanskega koncila se morajo misijonarji čimbolj prilagoditi običajem in miselnosti rodov, med katerimi delujejo. Kjer je to potrebno, morajo spremeniti preveč nega¬ tivne sodbe o raznih plesih in z veseljem sprejeti to, kar je v plesih pozitivnega. Ne¬ kateri plesi so zgolj družabnega značaja in so dragoceni del afriške kulture. Takšne plese plešejo tudi redovnice, ko se želijo razvedriti. Pri proslavi narodnega praznika je z do¬ mačini — v talarju — plesal tudi p. Branko Andjelič, ki je za svojo prijaznost požel navdušeno odobravanje svojih faranov. Očitno so bili zelo zadovoljni z njegovim smislom za potrebno prilagoditev in s spo¬ štovanjem, ki ga je pokazal do afriške kul¬ ture, ki se izraža tudi v družabnem plesu. Mogoče bo — vsaj v nekaterih deželah — ples v prilagojeni obliki postal del ne¬ katerih liturgičnih opravil. MODERNI TARZAN Lansko leto so paz¬ niki v narodnem parku MIKUMI, Tanzanija, opazili človeka, ki je živel v družbi divjih živali. Svoja opa¬ zovanja so strnili v senzacijonalno poroči¬ lo: Odkrili smo modernega Tarzana! Divji mož živi srečno življenje z živalmi, luknja v velikem baobab drevesu je njegov “dom.” Paznikom se je posrečilo v začetku tega le¬ ta, da so ga ujeli. Dvanajst paznikov je pri¬ pravilo zasedo...Moderni tarzan ne zna go¬ voriti, nihče ga ne razume, čudijo pa se, ka¬ ko je človek mogel tako dolgo preživeti med levi, nosorogi, sloni in drugimi prebivalci džungle. LEOPARD V KATONDWE. P. Tomažin nam je na Silvestrovo, ko smo se zbrali slo¬ venski in hrvaški misijonarji v Matero, pripovedoval o svojih dogodivščinah v svo¬ jem misijonu Katondvve. Pravi, da je leo- List izdajajo SLOVENSKI ZAMBIJSKI MISIJONARJI— Naslov: MATERO CATHOLIC PARISH — P.O. Box 3243 LUSAKA — ZAMBIA — AFRICA. pard kradel koze iz koz jaka. Visoki zid ni nudil zadostne zaščite. Za stražarja se je ponudil kanadski pater Doyle. Predrzna zverina je skočila med koze kar vpričo nje¬ ga in odnesla kozlička. Ko se je leopard čez nekaj časa vrnil, ga je čakal hladen spre¬ jem: luč mečne baterije in puška. Zverina je bila tako hitra, da ji je stražar komaj sledil s pogledom. Počil je strel, zrno je podkurilo bežečemu leopardu, puškino kopito pa je izbilo stražarju nekaj prednjih zob. Predno je šel p. Doyle k zobozdravni¬ ku, se je zaklel, da bo zverino ubil. Do da¬ nes je še ni. DVE MNENJI Bralka našega lista iz do¬ movine piše: “Hvala vam za božično številko Iz sončne Zambije. Bila je najlepše božično darilo, ki sem ga preje¬ la.” Študent teologije, ki študira v Nemčiji, piše: “Ja, moram ti čestitati za tisti “Tam- tam.” Sploh vas je sam sv. Duh navdihnil, da ste začeli s tem časopiskom. Odlično- fantastično! Le v tiskarno moraš enkrat stopiti (prej si seveda z rujnim vincem pod¬ preti korajžo) in dati tistega skisanega črkostavca čez koleno. Kaj pa se to pravi: “NOVOREJENEGA...” Na levi: Vasica ob misijonu Katondvve. Mogoče se je od tod priplazil leopard... POZDRAV!