Štev. 6.
V Ljubljani, 26. marca 1915.
LV. leto.
UČITELJSKI TOVARIŠ
Glasilo avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva
A.
Vse spise v oceno poslane knjige itd. je pošiljati samo na naslov:
Uredništvo Učiteljskega Tovariša v Idriji.
Rokopisov ne vračamo. Vse pošiljatve je pošiljati franko.
Učiteljski Tovariš izhaja vsak petek popoldne.
Ako je ta dan praznik, izide list dan pozneje. Vse leto velja1 . . 10-— K pol leta .... 5-— „ četrt leta .... 2-50 „ posamezne Številke po 20 h.
Za oznanila Je plačati od enostolpue petit-vrste, če se tiska enkrat , . 14 h „ „ „ dvakrat . . 12 „
...... trikrat . . 10 „
za nadaljna uvrščenja od petit-vrste po 8 h.
Oznanila sprejema Učiteljska tiskarna (telet«« it. 118).
Za reklamne notice, pojasnila, poslana, razpise služb je plačati po 20 h za petit-vrsto.
Priloge poleg poštnine 15 K.
Naročnino, reklamacije, to je vse administrativna stvari je pošiljati samo na naslov:
Upravništvo Učiteljskega Tovariša v Ljubljani.
Poštna hranilnica št. 53160. Reklamacije so proste poštnine.
Prihodnja številka „Učiteljskega Tovariša" izide dne 9. aprila 1915.
Pošiljajte naročnino! — Priporočajte in širite naš list! — Pridobivajte mu novih naročnkov! — Izpolnujte svoje orga-nizačne dolžnosti!
C. kr. deželni šolski svet za Kranj-~ško je poslal vsem c. kr. okrajnim šolskim svetom ini c. kr. mestnemu šolskemu svetu v Ljubljani nastopni odlok:
C. kr. ministrstvo za bogočastje in naUk je že z razpisoma z dne 7. avgusta 1914, št. 38.151 (tuk. razpis z dne 14. avgusta, št. 5545) in z dne 11. septembra 1914, št. 40.844 (tuk. razpis z dne 19. septembra 1914, št. 6373), sprožilo, da bi se šolska mladež pritegnila h kmetijskemu delu, dokler bo trajala vojna, in ukazalo, •naj se pravično uvažujejo dotične želje kmetiškega prebivalstva in kolikor največ mogoče izpolnijo.
Spričo potrebe, da se prehrana ljudstva ob vseh razmerah zagotovi za ves vojni čas, je imenovalo ministrstvo z raz-tpisom z dne 23. februarja 1915, št. 1749, opomnilo na gorenjo odredbo ob začetku pomladanskega poljskega dela in iznova ukazalo, da je šole popolnoma porabiti za kmetijstvo, kjer zahtevajo razmere.
Podrejenim okrajnim šolskim oblast-vom se torej naroča, naj se dragovoljno ozirajo na vse prošnje, zlasti na prošnje žetvenih komisij, oproste šolskega pouka
šolarji in šolarice, ki se porabljajo pri kmetijskem delu, če so dotične prošnje utemeljene, in uporabo šoloobveznih otrok za kmetijsko delo smatrajo pri šolskih zamudah za opravičilo.
Dalje je c. kr. ministrstvo za bogočastje in nauk pooblastilo deželni šolski svet, da sme na posameznih šolah na deželi, v katere hodijo večinoma otroci kme-tSkih staršev, za vojni čas, kolikor je potrebno, omejiti pouk in pa tudi, zlasti če zaprosijo žetvene komisije, po zmislu § 53. odstavka 3. šolskega in učnega reda zaukazati, da se pred časom sklene šolsko leto.
Posamezne šolarje in šolarice bodo okrajna šolska oblastva oproščaila od obiska šole zaradi njih porabe za kmetijsko delo. Glede omejitve pouka na šolah šolskega okraja za vojni čas (n. pr. da se oproste šole starejši dečki in starejše deklice, ki so že dosegli gotovo starost, n. pr. 10 let) ali glede predčasnega šolskega sklepa, in to ali takoj ali kadar bi okrajna šolska oblastva spoznala za primerno, pa bo potrebne predloge staviti, sklicujoč se na ta razpis.
Šole, na katerih naj se a) pouk omeji ali b) pred časom sklene šolsko leto, bo imenoma navesti. K a) bo povedati, kako naj se omeji pouk. Predloge k a) in b) je primerno utemeljiti. V vseh primerih je prej zaslišati krajne šolske svete in šolska vodstva»
Županstva, odnosno žetvene komisije naj se sedaj po potrebi takoj obrnejo do c. kr. okrajnega šolskega sveta.
Volna.
USODA UČITELJEV V VOJNI.
Število čeških'učiteljev s Češkega in Morave, ki so padli v vojni, se je dvignilo že na 125. — Ranjenih je 527. — Nemških
učiteljev s Češkega je padlo 124. njenih je 347.
- Ra-
;
LISTEK.
Iz življenja - za življenje
Fran Rojakovič.
(Dalje.)
Naključja morejo roditi velika dejanja, tudi velike može, a nikdar velikih duhov.
*
Strašna je obsodba učiteljeva: Iz tebe ne bo nikdar nič! Zato je ne izrekaj brez skrajne previdnosti.
Kruh, sol jej, resnico govori tudi, kadar nimaš ne kruha, ne soli!
Ali je res nemogoča enakopravnost in enakoveljavnost vsega učiteljstva po državi? — Ne enkrat, stokrat, tisočkrat je mogoča, to nam pričajo tisoči učiteljev v državni službi.
Bati se je, da bodo vzgajala naša! učiteljišča kmalu bolj za druge stanove nego za učiteljski stan. Takio se teneverjajo svojtemu vzvišenemu namenu.
Človeku je res težko biti človek: ako si dober, nisi človek, ampak jagnje; ako si strog, tudi ne, ampak zver.
Učiteljem v tolažbo povejmo, da če-stokrat sami ne vedo, kako jako jih drugi cenijo in čislajo.
*
Jetraiiščnioe, vojaščnice, srednje in visoke šole ne poznajo telesne kazni. Ali se naj zato bolj prilega nežnim telescem naših učenčkov?
Najboljši ni oni zavod, ki ima1 največ učencev, ampak ioni, ki ima najboljše učitelje in najboljše učence.
*
Vse nadzorstvo po ljudskih šolah bodi domena ljudskih učiteljev. To-le nairav-no pravico si bo moralo učiteljstvio pač šele popolnoma priboriti in si jo dobro pribiti, ker se mu premnogokrat krati.
*
Kadar mrsliim napisati kako besedo, se vselej tresem strahu, da bi se ne pregrešil proti kateri naših slovnic, ker si same nasprotujejo.
Orožje je samo nal sebi brez pomena; vse je odvisno od roke, ki orožje vihti, in
od glave, ki vodi roko.
*
Zdi se, kakor da bi se učeniški material za učiteljišča ne izbiral vedno in povsod z zadostno resnostjo in strogostjo.
*
Sovraštvo in zavist stiskata človeka najbolj, kadar se bliža svojemu smotru. Če takrat ni zadosti močan in brezobziren, ga potepta v prah.
Kdior zajema na stare dni iz lastne izkušnje in pazljivo čita knjigo svojega
življenja, se redkokdaj zmoti.
»
Močna individualnost je oni, kdor more, kar hoče. Zato se marsikdo namenoma nikdar ne loti težkih vprašanj, da si tako na premeten način osvojii in ohrani ta častni naslov.
*
Telesno strahovati smeta samo oče
in mati, in še tadva le, ako sta pametna.
*
Slavohlepni ljudje se kaj radi obdajajo z mladiči, ki jim značaj še ni utrjen, starejših mož pa se izogibajo. Zakaj? Prvi jim res niso nikdar na poti, ker capljaijo za njimi, drugi pa hodijo pred njimi, zato
so jim večkrat na poti.
«
Prosti predmetje ne smejo nikdar du-šiti glavnih. V tem pogledu se v najnovejšem času mnogo greši.
*
Kdor hoče imeti mir, daje vsem prav,
drži se pa vedno najmočnejšega.
*
Marsikdo obrača svoje oči proti nebu, v mislih in čislih pa ima le posvetne udobnosti.
Smešni se nam zde oni, ki so nam voščavali srečo za novo leto, dokler smo zanje kaj storili, pozneje pa so nas pozabili.
Šport ne bodi po šolah sam sebi namen.
*
Ni prav, da pozna učitelj rastline bolje odznotraj nego odzunaj. Sistematika in herbar sta mu pač potrebnejša od mikroskopa.
V krčmo, kjer ljudi zmerjajio, ne zahajamo radi. Krčmar se zaradii) tega ne more pritoževati, in naj ima v svojih sod-cih še tako pijačo.
*
• Kdorkoli* visok ali nizek, omalovažuje delo in uspehe starega, izkušenega in priznano dobrega učitelja, mu vseka
najhujšo, najbolj skelečo rano.
*
Če sem koga do dobra spoznal in potem hvalil njegove vrline, mu istih vrlin pozneje ne smem odrekati, in naj se pojavi med nama tudi najtežje navzkrižje.
*
Poučevaje prirodopis, ne zamenjavaj biologije z biološko metodo.
Da ni vse novejše tudi boljše, nam je pokazala v zadnjih letih tudi Kernova teorija.
*
Učenje fizike in kemije brez poizkusov ni vredno nič, in naj ti znajo učenci na pamet še toliko zakonov in formul.
Preko naše duše prehajajo oblaki liki oblaki na nebu.
KAJ NAJ NAM BO DOMOVINA!
Nemški reformator Damaschka je izjavil na svojih predavanjih: Sedaj obstoji državni socializem, ali v mirnih časih pride do občinskega socializma, kakor si ga nismo nikdar mislili. Ali državni in občinski socializem sta samo tedaj resnični kulturni napredek, ko se meje jasno in razločno začrtajo. Državni socializem postaja v nevarnost za osebno svobodo, za razvoj industrijskih moči, za opravičene samosvoje interese poedinca, ako se ne potegnejo povsem jasno in ostro meje med socializmom in pravom poedinca, kjer se po njihovi naravi morajo začrtati. Ta meja leži tam, kjer kak monopol je ali ni naraven, kjer more ali ne more biti. — Mati vseh monopolov je površina zemlje, na kateri živimo in delamo vsi in kjer moramo biti pokopani, ko je to življenje prišlo h kraju — tla in gruda, iz katere klije vse življenje. V čigar rokah je gruda, ta odloča o ljudeh, ki morajo živeti na njej. Velika usoda, po> kateri trpimo vsi in po kateri Anglija pogine, je v tem, da se z zemljiščem postopa kakor s katerimkoli blagom, ki ga morejo ljudje produ-cirati in transportirati, kolikor hočejo; ker se je to, kar je Bog kakemu narodu enkrat dal, česar nobeno človeško delo ne more raztegniti, ta gruda, ta domovina pod našimi nogami ponižala _:a predmet trgovine, umazanega kupčevanja, izčrp-ljanja, zlorabe. Pri nas v Berlinu je prišlo že tako daleč, da je bilo od dveh miljonov ljudi, ki žive v ožjem Berlinu, le še 9000 lastnikov zemlje, a od teh je bilo devet desetin upraviteljev hipotekarnih bank. Polovica vseh stanovanj v Berlinu je le z eno sobo. Ko so se v šoli prepevale pesmi o domovini, je moral učitelj pokazati na nazorni sliki, kaj je to: domača streha. Da ta domovina ne sme biti samo last nekoliko zemljiščnih družb ali velikih bank, deloma z vnanjim kapitalom, ampak da je nekaj drugega, kar se mora postaviti pod zasebno pravo: to je menda največje, česar se nadejamo od te vojne. To je državljanska vzgoja.
«
POLOM DENUNCIANTOV.
Kr. ogrsko-hrvatsko zapovedništvo v Zagrebu je izdalo razglas, kinaglaša, da se z vsakim dnem množe na to zapovedništvo naslovljene anonimne prijave ne samo proti civilnim osebam, ki so baje navezane v vojno službo, ampak tudi proti moštvu domobranstva in črne vojske in celo proti častnikom. Še več: te anonimne tožbe vsebujejo često tudi grožnje. Dasi v teh težkih časih zaposleno z mnogo važnejšimi stvarmi, in v nasprotju z višjo zapovedjo, naj anonimnih ovadb ne jemlje v ozir, je to zapovedništvo vendar večji del teh ovadb temeljito preiskalo, a došlo je le do žalostnega zaključka, da so neosnovane, storjene iz maščevanja, da jim manjka vsaka moška in plemenita misel, da se niti ne govori o pa-triotični dolžnosti, ki zahteva od vsakega vrednega državljana, da za dobrobit domovine zastavlja vse svoje sile in da odkrito in brez bojazni nastopa proti njim, ki ne izpolnjujejo' svoje dolžnosti, pa bili to civilisti ali vojaki. — Zaradi tega je sklenilo rečeno zapovedništvo, da vbo-doče ne bo na anonimne prijave ničesar ukrepalo ter jih bo uničevalo brez ozira na vsebino, dočim bo podpisane in utemeljene pritožbe hvaležno sprejemalo, dajalo preiskovati in nepristransko reševalo. Zelje, da se ime prijavitelja na izvajanju preiskave ne omenja, se bodo uvaževale po možnosti. Namen, po katerem težimo vsi — tako zaključuje domobransko zapovedništvo — je, da pravična stvar zmaga in pride na dan, pa bo zato tisti,
ki zastopa pravično stvar, mogel brez bojazni podpisati svojo utemeljeno prijavo in tako potrditi resničnost tega, kar trdi.
*
VELIKONOČEN DAR NAŠIM VOJAKOM.
Bliža se Velika noč — praznik, ki stoji v znamenju veselja in nade. Nado pomenja za nas tudi letošnji prihod tega praznika: dobro utemeljeno nado do popolne osvoboditve monarhije od sovražnika, nado do miru! Veselju se mora dovoliti pot v najgloblji resnosti: veselju na tem, kar so naše vojske z neizrečeno vztrajnostjo in brezprimerno vdanostjo vzdržale, zopet pridobile in priborile. Da ponesemo veselja v vrste njih, ki stoje tam zunaj v našo obrambo in zaščito: to bodi naša velikonočna misel. Božična darila urada za vojno preskrbovanje je sto-tisočem naših vojakov pripravilo uro veselja, je poneslo čuvstvo ljubeznipolne misli v njihovo srce. Tako bodi tudi o Veliki noči. Vsakdo bo hotel napraviti našim vojakom kako veselje. Pred vsemi ženske. Pa tudi otroci ne bodo zaostajali. Urad za vojno preskrbovanje s svojimi podružnicami, svojo obsežno organizacijo, s svojim velikim aparatom za razpošiljanje je pripravljen za sprejemanje velikonočnega daru doma ostalih in za odpošiljanje vojski. Prosi se v prvi vrsti takih živil, ki se ne pokvarjajo prehitro (čokolada, ka-kes, konserve itd.), užitnin (cigare, cigarete, tobak itd.), potem mila, sveč itd., blagu naj se pošiljajo ali uradu za vojno preskrbovanje ali kaki njihovih podružnic v provinciji; darovi v denarju pa izključno centrali. (Dunaj, IX, Berggasse 16).
*
KOLIKO ČASA BO ŠE TRAJALA VOJNA?
Japonski general Oba, ki se nahaja v glavnem ruskem stanu, je izjavil v Petro-gradu, da je razvidel iz svojega bivanja na Poljskem in v Galiciji, da vojna ne more trajati več daljnih šest mesecev.
Operacije spomladi bodo odločilne.
*
POZIV! VARČUJTE Z ŽIVILI, POSEBNO Z MOKO IN KRUHOM!
Vojna, ki jo že mesece vojujejo proti nam naši sovražniki, ni naperjena samo proti vojaški sili avstro-ogrske monarhije, temveč je tudi prava izstradalna vojna napram civilnemu prebivalstvu. Sovražniki, ki nas vojaško ne morejo premagati, nas hočejo izstradati. Vendar tega ne smejo doseči in tudi ne bodo dosegli, ako bomo varčno ravnali s svojimi živili. Posebno moramo varčevati z moko, ako naj vzdržimo do prihodnje žetve. Marsikaj si moramo odtrgati od ust. Vsi moramo štediti; noben stan, noben poklic, nobena starost ni izvzeta. Kmet in meščan, gospodar in hlapec, gospodinja in dekla, odrasli in otroci! Noben posel se ne sme pritoževati, ako dobiva manj hrane, kakor je bil vajen, noben posel ne sme staviti zahtev, ki jih gospodar ne more in ne sme izpolniti, ker mu dovoljuje zakon za porabo v gospodinjstvu samo tesno odmerjeno količino moke. Naša prva patri-otična dolžnost je, da varčujemo z živili, in sicer predvsem z moko in kruhom. — Oblastvene predpise moramo natančno, vestno in strogo izpoinjevait. Težki so časi; zahtevajo samozatajevanje in požr-tovalnost; toda mi hočemo in moramo pokazati svetu, da vzdržimo In vzdržali bomo, ako bomo varčevali z živili, posebno z moko in kruhom. Od gora v doline, od kraja do kraja, od vasi do vasi naj se razlega in upošteva klic: »Varčujte z živili, varčujte z moko, varčujte s kruhkom!« — Ljubljana, dne 11. marca 1915.
— C. kr. deželni predsednik.
*
USTANOVITEV BRONASTE HRAB-ROSTNE KOLAJNE ZA MOŠTVO.
Ta svetinja se bo kovala iz rjavega brona in velikosti v obliki srebrne hrab-rostne svetinje 2. vrste in se bo nosila na enakem traku kakor ta. Pravico podeljevanja pa imajo korni poveljniki, za ono neposredno pri armadi se nahajajoče moštvo pa armadni poveljniki. Onemu moštvu, ki je bilo že pohvaljeno od armad-nega ali višjearmadnega poveljstva, se naknadno podeli ta bronasta kolajna za hrabrost. S podelitvijo te svetinje se dobi pravice do kakega materialnega i . boljška ali doklade, ampak svetinja je samo v ponos dotičnemu nosilcu. Bronasta svetinja za hrabrost se sme podeliti tudi moštvu prijateljske zavezne armade.
SPOMINSKE PLOŠČE ZA PADLE VOJAKE.
Nekdanji vojni minister fem, baron Schönaich in fem. Hoffmann sta izdala oklic, v katerem pravita, naj se za vedno ohranijo imena tistih, ki so padli v sedanji vojni. V ta namen naj se po vojni v vsakem mestu in v vsakem okraju na kakem javnem prostoru, n. pr. na mestnih hišah, na cerkvah itd., napravijo plošče z imeni
vseh padlih vojakov.
*
VPOKLICANJE SUPERARBITRIRANIH VOJAKOV.
Vojno ministrstvo je odredilo, da se naj vpokličejo vse one osebe moštva za 1. april 1915, da nadaljujejo aktivno službo, ki so bite na podlagi konštatacije o sposobnosti povodom mobilizacije 1914 superarbitrirani in ki imajo na podlagi tozadevnega superarbitracijskega sklepa dopust, oziroma ki so jih pustili v neaktivnem razmerju dlje nego do 1. aprila 1915.
Luka Lavtar.
V	spomin svojemu visokočislan. tovarišu
spisal M. Pire.
Pred tremi in pol leti mi je podelilo ministrstvo za bogočastje in uik učno mesto na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Neznan tujec sem hodil po mestu, krajšal sem si čas z izprehodi po lepi mariborski okolici ali pa sem prebiral časnike v kavarni »Central«, dokler se ni približal pri-četek šolskega pouka. Tedaj sem opazil v omenjeni kavarni čestitljivega gospoda s snežnobelimi lasmi in s skrbno počesano sivo brado. Vsi gostje so ga prijazno in spoštljivo pozdravljali, vsi so se veselili, da se je vrnil s počitnic zopet med nje. Potem pa Sio sedli nekateri izmed njih s čestitljivim gospodom k taroku ali pa so jeli igrati na biljardu. Za vsako kretnjo svojega partnerja je imel stari gospod hu-moristično opazko, vsi so se smejali, vsem je bilo videti na obrazu, kako radi ga i-majo.
Drugi dan sem bil po opravkih v ravnateljstvu učiteljišča. Hipoma vstopi neznani gospod iz kavarne — bil jte profesor Luka Lavtar. Njegovo delovanje na šolskem polju mi je bilo znano — kdo izmed slovenskih šolnikov ne pozna njegovega imena! — v trenutku, ko sva se spoznala, se mi je zazdelo, da sem dobil v Lavtarju dobrega tovariša1 in odkritosrčnega prijatelja, dasi mu je bilo skoro dvakrat toliko let kakor meni. In slutnja me ni varala. Od dne do dne sem spoznaval njegove izredne vrline, vsak dan sem imel priliko, prepričati se o njegovi ljubeznivi kolegialnosti,o njegovi mladeniški navdušenosti za šolstvo, o njegovi izredi zna-čajnosti, o njegovi neomahljivi pravičnosti in nepristranosti, a tudi o njegovem srčnem rodoljubju, poleg tega pa tudi o spoštovanju, ki so ga imeli do njega njegovi tovariši«, prijatelji in učenci.
Temu vrlemu možu, Luki Lavtarju, naj veljajo skromne sledeče vrstice v spomin!
Luka Lavtar se je porodil dne 20. oktobra 1846.1. v Železnikih na Gorenjskem. Njegov oče je bil precej imovit usnjar v prijaznem trgu, čigar prebivalci se odlikujejo po izrednem humorju, a tudi po izredni nadarjenosti. Obe te lastnosti sta dičili tudi Luko Lavtarja. Po dovršeni ljudski šoli in gimnazijskih študijah v Ljubljani se je posvetil matematiki in fiziki na modroslovni fakulteti dunajskega vseučilišča, kjer je položil dne 3. julija leta 1872. pred c. kr. znanstveno izpraševalno komisijo izpit za omenjena predmeta s slovenskim in nemškim učnim jezikom.
V	istem letu je postal suplent na državni realki v Ljubljani, 1873. 1. je dobil mesto profesorja extra statum na c. kr. učiteljišču v Gorici, 1875. 1. pa je postal profesor na c. kr. učiteljišču v Mariboru, in odtod smo ga spremili še kot aktivnega profesorja in šolskega svetnika k večnemu počitku dne 11. marcia t. 1.
Mislim, da se ne motim, če trdim, da je le prav neznatno število učiteljev na Spodnjem Štajerskem, ki bi jih ne bil učil in odgojil profesor Luka Lavtar. In vsi ti mnogobrojni nekdanji njegovi učenci se ga spominjajo s hvaležnostjo in z visokim spoštovanjem. Pa tudi on jih je imel rad, za vsakega je vedel, kako se je učil, kakšen je bil, tudi če ga je učil že pred tridesetimi ali štiridesetimi leti.
Kadar je le mogel, je pohitel med nje, o priliki konferenc ali drugih sestankov učiteljev je bil med njimi, razpravljal je z isto mladeniško navdušenostjo metodiška vprašanja računstva kakor nekdaj, ko so j sedeli pred njim v šolskih klopeh. Lavtar -jev duh se ni postaral.
, Česar ni mogel storiti ustno, to je izvršil Luka Lavtar pismeno. Slovenskemu in nemškemu učiteljstvu je ostavil lepo j število knjig; skoro vse so posvečene metodiki računstva na ljudskih šolah; štiri leta po defmitivnem nameščenju je o-tvorila prva Lavtarjeva knjiga dolgo vrsto literarnih del, ki niso ponehala do konca njegovega nad vse marljivega! življenja in ki izidejo deloma šele po njegovi smrti. Ni tukaj mesta, da bi našteval naslove vseh teh del, le toliko naj navedem, da je Lavtar pričenši z izdajo »Aritmetike in Geometrije za učiteljišča« (1879 in 1881), krenil v naslednjih letih na ono polje, ki si ga je izbral potem za nekako živ-ljensko nalogo, obrnil se je namreč k študiju metodike elementarnega računstva; z vso resnobo in doslednostjo se je boril za izpopolnitev tega vprašanja. Zanimivo je bilo gledati blagega pokojnega, s kako vnemo je zasledoval do svoje smrti na c. kr. vadnici pri računskih učnih nastopih vsak korak čestokrat neokretnega uoite-ljiščnega kandidata, kako se je posvetoval z raznimi učitelji o uspehih svoje metode, katere načela je zbral v »Posebnem uko-slovju računanja v ljudski šoli« (izdaja »Slov. Šol. Matica«) in v nemški knjigi »Spezielle Methodiik des Rechenunter-richtes 1912« (Kari Gerolds Sohn, Dunaj). Nazadnje omenjena knjiga in njene nemške predhodnice so vzdignile nekak preobrat na polju Ijudskošolskega računstva, o »Lavtarjevi metodi« so pisali po slovenskih in nemških pedagoških listih. Če se tudi niso strinjala vsa načela šolnikov z Lavtarjevimi nazori, vendar pa so morali vsi priznati, da imajo opraviti z možem, ki je spravil svoje nazore v svet šele po resnem razmotrivanju in po mnogoštevilnih izkušnjah, da imajo dalje opraviti s šolnikom, ki je podal učiteljstvu ljudske šole marsikatere nove in dobre nazore. Značilno priznanje njegovemu trudu je dejstvo, da so pohvalno priznavali Lav-tarjevo metodo tudi pedagogi izven mej našega cesarstva, na Nemškem. Odlični metodik Rudolf Knilling v Traunsteinu na Bavarskem imenuje v 'Osterr.Schulbote«, 63. letnik, št. 1., Lavtarja duhovitega metodika, ki ga moramo prištevati med naj-odličnejše novejše avstrijske metodike e-lementarnega računanja. »Lavtar je samostojen raziskovalec, kii je dospel do samostojnih uspehov in ki ume tudi te u-spehe na prav poseben in samostojen način podati.«
Le toliko torej o Lavtarju kot meto-diku; brezdvomno bodo pisali o tem več strokovnjaki na tem polju.
Kakšen je bil Lavtar kot učitelj, o tem vedo pač povedati največ tisočeri njegovi učenci, ki jih je vzgojil. S komur sem še imel priliko govoriti o njem, vsak je pričel z besedami: »Lavtar se odlikuje po izredni pravičnosti in nepristranosti!« Znano naim je vsem šolnikom, kako težka naloga je, biti v očeh svojih učencev pravičen sodnik. Lavtar je spretno razrešil tudi to zadačo. Zahteval je od svojih u-čencev resnega dela, kakor je sam smatral življenje za dobo resnobe in truda, a zmanjkalo mu tudi ni humorističnih o-pazk, ki jih je metal med resna šolska raz-motrivanja kot nekake ocvirke.
Vzorna in skrbno pripravljena so bila tudi Lavtarjeva predavanja v tečajih za meščanske izpite. ki jih je prirejalo mariborsko c. kr. učiteljišče; z zanimanjem so jim sledili kand/idatje in kandidatinje, občevanje med učiteljem in slušatelji je bilo podobno občevanju očeta z otroki.
Učna uprava je priznala Lavtarjeve zasluge na šol. polju s podelitvijo častne svetinje za 401etno zvesto službovanje ter s priznanjem naslova šolskega svetnika. Še danes nam je vsem tovarišem v svežem spominu, kako presrčno veselje so napravila skromnemu Lavtarju ta pošteno prislužena priznanja.
In kakšen je bil Lavtar kot tovariš! Daleč nas je presegal vse po svoji starosti, a nikdar nismo čutili mlajši niti najmanjšega zapostavljanja, vsakomu jie šel na roko z dobrim svetom, izredno fino razvita čuvstva so mu zabranjevala vsako najmanjšo žalitev tovariša ali bodisi koga drugega. Visoko nad vsemi Lavtarjevimi čednostmi pa se je blesketala kot zvezda njegova nenavadna odkritosrčnost.
Čestokrat sva govorila z Lavtarjem o usodi milega nam naroda slovenskega. Z vsem srcem je bil njega zvesti sin, z veliko gorečnostjo je zasledoval njegovo gorje in srečo, z dna svojega srca mu je želel srečno bodočnost. O svoji ožji domovini, zlasti pa o svojem rojstnem kraju, o Železnikih in njih prebivalcih, je govoril rad, posebno pa je z nekakim notranjim veseljem pripovedoval, kadar je prišel od doma — obiskal ga je vsako leto najmanj enkrat — kako jo je v tem ali onem slučaju kak njegov rojak »pogruntal!«
Preostaja mi še, da govorim o Lav-tarju kot poglavarju družine. Poročen je bil z blagio gospo Amalijlo Prossinaggovo, sestro ljubljanskega zdravnika istega i-mena. Skrbno sta vzajala svoje otroke, tri sinove in dve hčeri, ter jih dovedla do u-glednih služb. A nemila usoda je posegla s kruto roko v sicer srečno rodovinsko življenje dragega nam Lavtarja. V najlepši dobi mu je iztrgala iz rok sina profesorja, vrgla na bolniško posteljo drugega sina topničarskega nadponočnika, tretji sin Pavel, c. in kr. polkovni zdravnik, pa je sledeč klicu domovine, padel v srbsko ujetništvo, kjer se veseli po prestani težki bolezni na snidenje s svojimi ljubimi starši, bratom in sestrama, ne vedeč, da njegovega dobrega očeta ni več med živlimi.
—	Če je le mogel, je pohitel Lavtar vzlic visoki starosti k hčerki Jožefi, soprogi deželnosodnega svetnika Hrašovca, vRu-dolfovo, kjier se je naslajal v družbi malih vnukov, ali pa je odšel pogledat hčerko Nuko, učiteljico v Framu, kjer je seveda obenem hospitiral pri pouku računstva ter zasledoval uspehe svoje metode.
Lepo je billo Lavtarjevo življenje, lepa je bila tudi njegova smrt. Do pred Božičem je opravljal zvesto kakor vedno svojo službo; tedaj pa se ga je lotila neozdravljiva bolezen. Od dne do dne je bolj hiral; čuteč, da se bliža njegovo sadov polno življenje h koncu, je uredil vse svoje zadeve, imel je le še eno željto: da vidi še enkrat svojega ljubljenega sina Pavla. Nihče izmed živih mu ni mogel izpolniti njegove srčne želje, a bolezen saima mu jo je izpolnila: razgrnila je nadenj nezavest, in v tej se je poslavljal z glasnimi besedami od Pavla, videč ga pred seboj
—	malo potem pa je izdihnil svojo blago dušo.
Naznanilo učiteljskega zbora o smrti svojega seniorja Luke Lavtarja se glasi med drugimi:
»Zavod žaluje ob grobu vestnega, navdušenega učitelja, učiteljski zbor izgublja z njim značajnega, ljubeznivega tovariša, učenci dobrohotnega, vdanega svetovalca in vodnika.«
Če pridenemo tem lepim besedam še, da žaluje slovenski narod ob grobu iskrenega rodoljuba, šolstvo po neumornem sotrudniku, njegova rodovina pa po dobrem in skrbnem očetu, smo našteli le malo število lepih čednosti, ki jih je imel pokojni, blagi Luka Lavtar. Z mirno vestjo pa lahko trdimo, da je bila vsaka izmed teh čednosti v resnici njegova last. Blag mu spomin!
IVAN KELC:
(Dalje.)
Ni sicer nikjer predpisano, da bi se moral učitelj-odgojitelj vselej in povsod pri pouku in vzgoji držati enega pota — vsi potje vodijo v Rim, kakoir se pravi, a neobhodno potrebno je vendar, da se u-čitelj pri svojem jako težavnem delu drži nekega načrta, ki je zaradi svoje naob-razbe in lastne izkušnje z ozirom na vse krajevne razmere spoznal prvim in ki mu omogoča, da pravočasno in po možnosti vsestransko doseže pri pouku in vzgoji otrok predpisani ifn zaželjeni smoter. Da mu bo to mogoče, je treba učteljiu vsakodnevne korenite priprave na pouk, poseb-
no še neizkušenemu. Tistega časa mu ne bo nikoli žal, posebno ako ima veselje in ljubezen do poučevanja im vzgoje narodove nadebudne mladine, navdušenje takega bo postajah za pripravo, pouk in odgojo tem večje, ako je enkrat opazil, da je bil ves njegov trud končno venčan s prav zadovoljivim in vsestranskim uspehom.
Pri obravnavi takoimenovanih temeljnih besed se mora učitelj v prvi vrsti ravnati po popolnem naravnem potu, začeti mora pri tem, kar je otroku že znano, in sicer z naravno stvarjo, ki jo ima obravnavati, ako ne, pa z dobro, za otroški okus in zanimivost narejenimi slikami ali drugačnimi, ponarejenim», naravno stvar predstavljajočimi podobami in kipi. Ana-liško-sintetiška učba mora vsebovati edinost v mnogovrstnosti ter se vedno strogo ravnati po priznano najboljih pedagoških načelih, kli jih hočem še posebe v kratkih stavkih navesti koncem tega referata. Popolna istina je, da se dajo po razkrojno - sestavni učbi doseči najbolji, vsestranski in najtemeljliteji uspehi ne samo pri učenju začetnega _čitanja, nego se dosežejo najpovoljneji uspehi tudi pri drugih šolskih predmetih, a uvaževati je, da so v dosego take vzornosti vsega pouka in vzgoje potrebni tudi dotični pogoji, ker sicer ostane lahko pri vsem prenapornem trudu vse delo le malo ali popolnoma brezuspešno.
Prvi i/n najpoglavitneji pogoj je, da je šolski obisk popolnem reden, drug in nič manj vreden pa, da razred ni preštevilen. Prvo kot drugo lahko jako povspešuje pouk in vzgojo, ravno tako lahko ga tudi ob-težuje in ovira glede dosege predpisanega in povoljnega uspeha. Kar sem v tem o-ziru poizkusil, lahko potrdim in sem to tudi že objavil v nekem listu, a iz te izkušnje sem primoran vam potrditi, da je bil moj ves trud z ozirom nai zgoraj navedene neugodne razmere in z ozirom na mnenje prostega ljudstva, med katerim sem deloval skoraj zaman ali vsaj malouspešen. Dokler ne bo kmetiško ljudstvo dovedeno do prepričanja, da se otroka ne more naučiti že v par tednih, kako šele v par dneh — da bi ze znal vsaj nekaj črk citati in pisati, dokler se število en razred obisku-jooih otrok ne zniža najmanj na 40 in dokler ni popolnem urejenega, t.j. vsakodnevnega šolskega obiska po vseh šolo obisku-jočih otrocih, tako dolgo ostane in tudi mora ostati navedena, vsestransko pou-čevajoča in vzgajajoča razkrojno-sestav-na učba brezpomembna, ker ne more nikakor priti do povoljne veljave pedagoških in drugih pravil in potem vse delovanje učiteljevo, najsiibo še tako naporno, vztrajno in požrtvovalno, ostane le še polovičarsko, a prosto ljudstvo celo nezadovoljivo. Rezki sodbi prostaštva smo najbolj izpostavljeni mi učitelji na kmetih. Ogibljimo se jiih, posebno ker tega treba ni. —
Po teh občih, sicer nikakor popolnih opazkah prehajamo v podrobnosti v lažje razumevanje vsega dosedaj navedenega. Vsak delavec, bodisi rokodelec, obrtnik, trgovec ali kdo drugi, si mora najprej sestaviti na en ali drug način načrt, po katerem bo deloval, ako hoče uspešno in povoljno rešiti svojo nalogo. Koliko večjega pomena je šele tak načrt za uoitelja-vzgojevalca, ki ima opravka z duševnimi zmožnostmi otrokovimi. Podroben učni načrt je neobhodno potreben, najbolj pa za začetnike, s katerimi bi imeli opraviti le najbolj izkušene učne osebe. O podrobnem učnem načrtu, kakor sem si ga bil za takrat sestavil, vas ne bom dolgočasil, za sedajšnje razmere ste ga itak slišali danes, ali na nekaj vendar moram opozoriti in navesti podrobneje, kako se namreč praktično obravnava pouk po analiti-ško-sintetiški učbi.
Kako je z otroki ravnati v začetku šolskega obiska in s čim jih najprej seznanjati, je itak vsakemu znano, tudi imamo dandanes k temu že mnogo raznih pripomočkov, na katere se lahko mlajše — seveda tudi starejše — učne osebe opirajo in za svoje krajevne razmere izberejo najbolje. V moji mladosti smo se morali ozirati na nemške knjige ter sami kovati potrebnih termin za posamezne predmete. Koliko lože in bolje je v tem oziru dandanašnji ve le tisti, k je izkusil vse to.
(Konec.)
Književnost.
O Widrovem »Mojem prvem berilu« se glasi ^sodba učitelja in priznanega slikarja s Štajerskega: »Knjiga je jako pripravna, otroci jo imajo jako radi — zlasti podobe so res mojstrske za malčke. Pripravljal sem jih do sedaj skupno na šolski tabli, ker nisem imel beril. Ko sem knjigo razdelil — so čitali s tako lahkoto,
kot bi se bili že tedne vadili v čitanju iz knjige.« — Tako govori strokovnjak. Taki sodbi ni treba ničesar dostavljati, saj se delo samo hvali.
Iz naše organizacije.
Skupne zadeve.
—r— Vabilo k izrednemu občnemu zboru Društva za zgradbo učiteljskega konvikta v Ljubljani, ki bo v sredo dne 31. marca t. 1. ob 11. uri dopoldne v prostorih Učiteljske tiskarne. Dnevni red: 1. Razgovor o društvenem domu. 2. Slučajnosti. — V Ljubljani, 25. marca 1915. — Jakob Furlan, predsednik. — Ju-raj R e ž e k, tajnik.
Občni zbor »Društva slovenskih učiteljic se vrši v četrtek, dne 1. aprila t. 1., ob 10. uri dopoldne v restavraciji »Narodnega doma« v Ljubljani po običajnem dnevnem redu. — K obilni vdeležbi vabi
odbor.
Kranjsko.
Društvo v pomoč učiteljem, njihovim vdovam in sirotam na Kranjskem ima svoj občni zbor v sredo, 31. marca 1915, dopoldne ob 10. uri v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Dnevni red: 1. Ogovor načelnika. 2. Tajnikovo poročilo. 3. Bla-gajnikovo poročilo. 4. Poročilo pregledo-valcev društvenega računa in proračuna. 5. Posamezni nasveti, o katerih je vsaj osem dni prej odboru naznaniti. 6. Volitev prvomestnika, blagajnika in sedem odbornikov, od katerih jih stanuje dve tretjini v Ljubljani ali v bližnji okolici (§ 22.). 7. Volitev treh preglednikov računa zunaj odbora.
Štajersko.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj
je zborovalo v četrtek, dne 4. marca, v ormoški okoliški šoli. Navzočih je bilo' 21 članov. To zborovanje je bilo posebno slavnostno, ker je vodja c. kr. ptujskega okrajnega glavarstva in predsednik ormoškega okrajnega šolskega sveta g. dr. Evg. pl Netoliczka, izročil gospč Ani Ro-sinovi, učiteljici ženskih ročnih del na ormoški okoliški šoli, častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje.
V lepo okrašeni šolski sobi so se razen že imenovanega gospoda zbrali tudi zastopniki všolanih občin, ormoške Čitalnice in družbe Sv. Cirila in Metoda, tovariši in tovarišice iz okraja, ormoška slovenska inteligenca in tudi učenke ormoške okoliške šole. Vse navzoče je pozdravil predsednik tov. Rajšp sledeče: »Živimo v veleresnih časih, v tako resnih, kakor jih niso doslej doživeli najstarejši izmed nas. Naša ljubljena očetnjava Avstrija je zapletena v ljut, silen boj, in ni upanja, da bi bil ta boj kmalu doboje-van. V bojnih vrstah stoje Vaši očetje, Vaši bratje, Vaši možje in sinovi, Vaši znanci in prijatelji, pa tudi naši stanovski tovariši-učitelji. Umevno je, da je v tako resnih časih vse naše mišljenje osredotočeno v vojni in v posledicah vojne in da nam skoraj ne preostaja časa misliti na kaj drugega in se resno pečati s čim drugim. Danes smo pa napravili izjemo in sešli smo se, da počastimo gospo, ki se je 40 let trudila, ki se je 40 let bojevala na polju pouka in vzgoje. Mnogokrat je pač v tej dolgi dobi tudi na tem polju za-grmelo in pretresal vihar jeze srce gospe učiteljice, a še večkrat je sijalo na tem polju solnce sreče in veselja, ko je videla uspehe svojega dela in vdano hvaležnost svojih učenk. — Tudi učna uprava je videla, je morala videti to mirno, a plodo-nosno 401etno delovanje, in c. kr. namestnik ji je poklonil častno svetinjo za 401etno zvesto službovanje. In danes ji bo vodja c. kr. okrajega glavarstva to častno svetinjo izročil. Mi vsi pa smo se zbrali danes okolo nje, da ji izrazimo s svojo prisotnostjo svoje spoštovanje in svoje častitke. Zdi se mi, da tvorimo vsi lep prijateljski venec okolo nje. Naj ji bo naša skromna pa presrčna prireditev malo zadoščenje za vso bol, ki jo je morala prebiti v dolgi dobi 40 let, naj ji bo malo zadoščenje za bol, ki jo ima prebiti zdaj, ko jo je usoda ločila od ljubljenega so^-proga! Prosim torej blagorodnega gospoda vodjo c. kr. okrajnega glavarstva, da blagovoli izvršiti odlikovanje.«
Gospod vodja je v svojem govoru naštel zasluge gospe Rosinove v teku 40 let kot učiteljice ženskih ročnih del. Da pa je gospa Rosinova dosegla lepe uspehe, dokazujejo večkratna priznanja njenih predstojnikov. Že 1. 1881. je dobila od ormoškega okrajnega šolskega sveta pismeno priznanje za uspešno delovanje. V letu 1890. se je pri deželni razstavi v Gradcu podelila ormoški šoli za ženska
ročna dela bronasta častna svetinja, kar je bila le lastna zasluga gospe Rosinove. Mnogo je storila tudi na polju vrtnarstva, posebno zelenjarstva in cvetičarstva. In v viharnih letih 1914./15. stoji zopet gospa Rosinova na čelu tistim, ki skrbijo za izdelovanje toplih zimskih potrebščin za naše hrabre vojake. Uvažujoč to plodo-nosno delovanje, se je gospe Rosinovi podelila častna svetinja. Izročil je nato go-spč odlikovanje.
V imenu vseh sedanjih in bivših stoterih in tisočerih učenk je čestitala jubi-lantinji k odlikovanju učenka ormoške okoliške šole in ji kot viden znak hvaležnosti in vdanosti izročila krasen okvir, da v njem shrani na šolskem polju si pri-bojevano častno svetinjo.
Predsednik tov. Rajšp se v imenu gospe Rosinove zahvali gospodu vodji za izvršeno odlikovanje ter ga prosi, naj sporoči zahvalo c. kr. namestniku in pred Najvišji prestol. Konča s trikratnim »Ži-vio« na našega vladarja, nakar so zapele navzoče učenke cesarsko pesem.
Nato je prišlo na vrsto predavanje tov. Kosija o vprašanju »Ljudska šola in sedanja vojna.« Na podlagi praktičnih izkušenj in osebnih vtiskov je pokazal referent, kako skrbi že 4 mesece sem s poukom in odgojo za to, da tudi mladina živi v bojnem ozračju, da čuti mogočne vtiske, ki nam jih stavi vojna pred oči in ušesa, kako si prizadeva, spraviti te vtiske globoko v nežno in sprejemljivo otroško dušo, katere bi se naj prijeli ter zanetili ondi1 predvsem ogenj domovinske ljubezni. Pokazal je nadalje referent, kako mu je do tega, da se dotakne otroške duše vse, kar nam ponuja vojna dobrega in plemenitega. Ker priobči na izraženo željo prisotnikov tov. Kosi svojo razpravo v »Popotniku«, se ne spuščamo v podrobnosti predavanja. Omenimo še samo, da je bil jako zanimiv način, kako se je poročevalec kot učitelj v šoli prepričal, kaj je dosegel zlasti glede na one točke znanega ministrskega odloka, ki govori o odvračanju mladine od prenapetega sovraštva do naših nasprotnikov.
Tako kakor tov. Kosi ustrezamo vsi učitelji in učiteljice našega okraja zahtevam sedanjega velikega časa, in veselila nas je vse navzočnost predsednika okrajnega šolskega sveta gosp. dr. pl. Netoliczka, ki se je lahko uveril iz predavanja, da odgajamo učitelji našo mladino v patriotičnem smislu.
Po prečitanju zapisnika zadnjega zborovanja je omenil tov. predsednik še najvažnejše društvene zadeve. Izmed dopisov je važen odlok ormoškega okrajnega šolskega sveta, ki dovoli pouka prost dan za vse tiste učitelje in učiteljice, ki imajo po četrtkih šolo, da se lahko udeležijo društvenega zborovanja. S tem je šolska oblast sama priznala važnost učiteljskih zborovanj za stanovsko izobrazbo, kar naj blagovolijo vzeti na znanje vsi tisti tovariši in tovarišice, ki se še vedno radi odtegujejo društvenim zborovanjem. Tako sta sedaj dve tovarišioi bili dan pred zborovanjem v Ormožu, kjer sta morali z drugimi sodelovati pri zapisovanju moke in zrnja, a drugi dan sta bili »bolni« — ker je bilo društveno zborovanje. Stanovska zavednost, kje si?!
Določitev prihodnjega zborovanja smo prepustili predsedništvu. —ič.
Kranjske vesti.
Umrla je v Ljubljani po večmesečni bolezni splošno priljubljena vadniška učiteljica v pok. Marija S c h u 1 z. Dolgo vrsto let je bila blaga pokojnica vzorna učiteljica in nenadomestljiva odgojiteljica naše mladine. — Umrla je v Ljubljani po dolgi bolezni učiteljica Hedvika S c h o t -t o v a, ki je z vso vnemo zvesto služila svojemu težavnemu poklicu. — Na Rupi pri Kranju je dne 13. t. m. umrla učiteljica Angela K u r a 11 o v a, stara komaj 26 let. — Bodi vsem tem tovarišicam neminljiv spomin!
—r— Iz seje deželnega šolskega sveta z dne 17. marca 1915. Na podlagi ukaza c. kr. ministrstva za uk in bogočastje se prepušča krajnim šolskim svetom (mestnemu šolskemu svetu) ukrepati glede uporabljanja mladine pri poljskih delih in glede eventualne predčasne zaklju-čitve šolskega leta; glede srednješolcev pa se zaprosi ministrstvo, da slednje pooblasti deželni šolski svet, posamezne prošnje v ozira vrednih slučajih (poljska dela, draginja) reševati po svojem preudarku in dijakom dopustiti predčasni izpust iz šolskega leta. — Kotnikova ustanova se podeli visokošolcu Verbiču na Vrhniki. — Glede uvedbe kranjskega do-movinoznanstva kot neobveznega predmeta na srednjih šolah se pozovejo ravnateljstva za oddajo svojega mnenja. — Zasebni osemrazrednici v Trnovem pri
Ilirski Bistrici se dovoli priklopitev enoletnega trgovskega tečaja. — Poleg poročil o važnejših poslih, ki so bili po zadnji seji kurentnim potom rešeni, se rešijo razne osebne, tudi disciplinarne zadeve.
—r— Iz učiteljskih krogov pišejo »Slovenskemu Narodu« z dne 15. t. m., št. 60: V slovenskih dnevnikih sem čital, da je deželni odbor dovolil deželnim uslužbencem, izvzemši primarijev, enkratno draginjsko podporo po 30—80% mesečne plače. Ko sva s tovarišem to či-tala, sva bila kar iz sebe od veselja, češ, tudi mi dobimo, saj smo tudi deželni uslužbenci. A takoj je padla v kupo veselja kaplja grenkosti, ko sva dalje čitala, da bi znašala ta podpora 20.000 K. Začela sva računati ter prišla slednjič do zaključka, da najbrže učitelji niso med te uslužbence šteti. Obračam se torej s prav ponižnim vprašanjem do slav. dež. odbora, da nam blagovoli pojasniti, ali se je med deželne uslužbence štelo tudi uči-teljstvo? Ako ne, naj vendar tudi nas ne pozabi ter tudi nam enako podporo nakloniti blagovoli. Saj je tudi nas in morda najbolj občutno zadela draginja. Plače vedno enake, živila pa vsa več ko še enkrat dražja! Kateri učitelj v tem času s svojo plačo živi, ne da bi stradal ali se zadolžil (če sploh na upanje kaj dobi. Op. pis.).
—r— 60.000 izbranih cepljenih trt na prodaj. Kmetijska podružnica za Mokronog ima letos iz podružnične trtnice v Tržišču oddati 60.000 prav lepih, izbranih cepljenih trt najboljših, preizkušenih vrst, ki jih zaradi sedanjih izrednih razmer proda tudi nečlanom, in sicer po 12 vinarjev komad. Kdor tedaj rabi cepljene trte, naj se obrne na mokronoško kmetijsko podružnico, ki mu bo drage volje postregla. Razentega ima imenovana podružnica iz svoje drevesnice v Mokronogu oddati 2000 sadnih dreves in 40.000 smrekovih sadik.
—r— Za »Rdeči križ« je ob smrti Ev-gena Vilharja nabral tovariš Dragotin Č e s n i k, nadučitelj v Knežaku, 30 K.
—r— Iz Ijudskošolske službe. Olga Verbičeva je imenovana za suplentinjo v Sodražici. Namesto vpoklicanega naduči-telja Alojzija Koprivca v Selcah je okr. šol. svet poveril učiteljici Emi Petsche-tovi začasno1 vodstvo trorazrednice v Selcah.
—r— Gimnazija v Kranju. Na oblastveno odredbo se porabi poslopje gimnazije v Kranju za vojake-rekorvalescente. Gimnazijski pouk se bo nadaljeval v poslopju ljudske šole, za ljudsko šolo pa so se dobili prostori v več privatnih hišah.
—r— S seje občinskega sveta ljubljanskega z dne 18. t. m. Poslovna doba kuratorija trgovske šole je potekla ter se kuratorij na novo sestavi. Doslej je bil zastopnik mestne občine v tem kurato-riju občinski svetnik tovariš Jakob Dimnik. Koncem seje se je vršila volitev z listki. Oddanih 25 glasovnic; izvoljen zopet občinski svetnik tovariš Jakob Dimnik s 16 glasovi, 7 glasov Jeglič, 2 listka prazna. — Za žetveno komisijo za občino Ljubljano je poročal o ukrepih te komisije glede oskrbe pomladanskih poljskih del v okrožju mesta Ljubljane občinski svetnik tovariš Anton Likozar. Naprositi je deželno vlado, da preskrbi za ta dela za čas pomladanskih del vojaške ujetnike, oziroma tudi begunce. Deželna vlada in kmetijska družba se naprosita za preskrbo semena in krompirja za setev. — Sprejeto.
—r— V ruskem ujetništvu se nahaja desetnik 27. domobranskega polka Ciril T r o š t, sin pokojnega nadučitelja Fr. Trošta na Igu. Ranjenega so ujeli Rusi. Sedaj se nahaja v bolniščnici v Ravi Ruski in se mu godi razmeram primerno.
Štajerske vesti.
—š— Deželni šolski svet štajerski je
imenoval na svoji seji dne 13. marca začasnega šolskega vodjo Ludvika Černeja v Grižah za nadučitelja istotam; dalje Ferdinanda Šentjurca, defin. učitelja v Sromljah, za definitivnega učitelja na slovenski deški šoli v Celju, in Hedviko Ga-berc za učiteljico ročnih del v Narapljah pri Ptujski goril Stalno so stopili v pokoj: definitivna učiteljica v Planini Leopoldina Rauterjeva, nadučitelj v Mozirju Franc Praprotnik in učitelj na deški šoli v Šmarju pri Jelšah Franc Ferlinc. Nadučitelju Francu Praprotniku je izrekel deželni šolski svet ob vpokojitvi priznanje za dolgoletno, zaslužno delovanje v ljudski šoli.
—š— Na kozah je umrl v Gradcu on-dotni vseučiliški profesor dr. Hammerl. Okužil se je bil pri izvrševanju svoje zdravniške službe.
—š— O balkanskih Slovanih je predaval na graški univerzi prof. M. Murko. Vstopnina je bila za ranjene visokošolce.
—š— Učiteljiščniki v Mariboru. Izmed 29 učiteljiščnikov IV. letnika jih je bilo pri naboru potrjenih 25. Za ostale štiri učiteljiščnike i ¡z IV. letnika se pouk še nadaljuje. Potrjenih je bilo tudi precej učiteljiščnikov iz drugih letnikov.
—š— Pogreb t šolskega svetnika Luke Lavtarja. V četrtek, dne 11. marca, ob četrt na tri popoldne so položili v Mariboru na mestnem pokopališču k večnemu počitku zemeljske ostanke šolskega svetnika Luke Lavtarja, profesorja na c. kr. učiteljišču v Mariboru. Veličastni iz-prevod, ki ga je vodil mariborski stolni župnik in kanonik g. Franc Moravec ob asistenci duhovščine, je jasno pričal, kako priljubljen in spoštovan je bil blagi pokojnik. Med mnogoštevilnimi udeleženci, ki so prihiteli izkazat zadnjo čast dragemu rajniku, so bile poleg sorodnikov umrlega: mariborski župan dr. Schmiederer, stolni dekan in kanonik Majcen, ves profesorski zbor c. kr. učiteljišča pod vodstvom ravnatelja Schreinerja, ravnatelj c. kr. gimnazije dr. Tominšek, ravnatelj c. kr. realke Bittner, kanonik Kavčič, c. kr. okrajni šolski, nadzornik Dreflak, zastopnik deželne sadjarske in vinarske šole, ravnatelji mestnih meščanskih šol, zastopniki mestnih ljudskih šol, zastopnice šolskih sester, mnogo učiteljev in učitljic iz mariborske okolice ter mnogobrojno število prijateljev in znancev preblagega pokojnika iz mariborskih meščanskih krogov. — Nj. prevzvišenost, lavantinski knezo-škof Mihael Napotnik, je izrazili učiteljskemu zboru c. kr. učiteljišča svoje soža-lje ob prebridki izgubi ter opravičil svojo odsotost pri zadnjem izprevodu. — Gojenci c. kr. učiteljišča so zapeli pred hišo žalosti svojemu visokočislanemu profesorju nemško žalostinko, na pokopališču pa so se poslovili od njega z vedno pretresljivim slovenskim »Blagor mu!«
Goriške vesti.
—g— Smrtna kosa. Umrla je v Gorici gospa Josipina Budavova, vdova po pokojnem profesorju in okrajnem šolskem nadzorniku. Pokopali so jo v Št. Andrežu. — Umrl je Karel Avgust vitez Ribi, vpo-kojeni ravnatelj c. kr. obrtne šole.
—g— Sestanek devetih deželnih glavarjev v Gorici. Dne 13. t. m. so se sešli v Gorici deželni glavarji iz Trsta, Istre, Dalmacije, Kranjske, Štajerske, Koroške, Tirolske in Predarelske. Sestanku je predsedoval goriški deželni glavar mon-signor dr. Faidutti. Glavna točka sestanka je bilo vprašanje aprovizacije.
—g— Matura na slovenskem moškem učiteljišču v Gorici se je vršilal pretekli teden in je končala v soboto. Maturo so napravili: Rihard Batistič, Fran Lasič, Fran Logar, Slavoj Makarovič, Ivan Ma-raž, Oskar Mislej, Emffl Pangerc, Fran Pelicon, Mihael Petejan, Fran Skočir, Alfonz Turko.
—g— Imenovanje. Monsignor Fr.Ca-stelliz je imenovan za člana mestnega šolskega sveta kot zastopnik kat. cerkve in za nadzornika za verski pouk v italijanskih mestnih šolah in na c. kr. realni gimnaziji z italijanskim učniim jezikom.
—g— Državni poslanec dr. Gregorin pri gospodu namestniku. Te dni se je državni in deželni poslanec dr. Gustav Gregorin predstavil gospodu namestniku baronu Friesu ter ga je v imenu od njega zastopanega državnozborskega iin dežel-nozborskega voliilnega okraja pozdravil kakor namestnika Njegovega cesarskega veličanstva. Naprosil ga je, naj v tem svojstvu pospešuje gmotne in kulturne koristi njegovih volilcev. Posebno mu je polagal na srce vprašanje kraškega vodovoda. Dr. Gregorin je nalglašal, da so po njem zastopani volilni okraji sicer ubožni ter da je njih davčna moč temu primerno slaba, da pa zdravo iin krepko prebivalstvo teh okrajev v obilni meri izravnuje to s krvnim davkom, ki znaša notorično največji odstotek v vsej državi. Gospod namestnik jte s posebnim zanimanjem vzel na znanje poslednjo konstatacijo in je izjavil, da stori vse, kar je v njegovi moči, v korist prebivalstva sežansko-aj-dovskega volilnega okraja. Posebno pozornost da bo posvečal vprašanju kraškega vodovoda, ki je za Kras življensko vprašanje. Nadalje je gospod namestnik izjavil, da obišče, čim mu bodo razmere to dopuščale, poslancev volilni okraj, da se osebno seznani z župani ter da na licu mesta pozve potrebe prebivalstva. Končno je izrekel gospod namestnik željo, naj se gospod poslanec vsakikrat, ko potrebujte česa za svoje volilne okraje, o-brača do njega osebno ter da je pripravljen ustreči vsaki upravičeni zahtevi in želji	.	i
Istrske vesti.
—i— Monsig. Anton Rogač. V Hru-
šici pri Podgradu je za večno zatisnil oči mož, ki zasluži, da se mu globoko klanja vsak, komur je blaginja našega ubogega istrskega naroda v resnici sveta stvar. Umrl je tamkajšnji župnik in dekan monsignor Anton Rogač. — Kaj je bil pokojnik našemu narodu v Istri, ve le tisti, ki je poznal vso bedo ljudstva, preden je prišel med nje mož, ki se je z vso vnemo, z vso ljubeznijo lotil dela za naše ljudstvo in je tudi v tem delu vztrajal, dokler mu ni ustavila njegove dobrotvorne in blagodejne roke neodvrnljiva smrt. — Pokojnik je bil najzvestejši prijatelj in pobratim nepozabnega buditelja naše slovanske Itre, Slavoja Jenka, in to tudi tedaj, ko je moral ta boritelj za prava našega rodu in jezika biti najhujši boj. — Bodi mu blag spomin!
—i— Dne 9. marca sta se predstavila njegovi prevzvišenosti novemu gospodu namestniku baronu Friesu prof. Vekoslav Spinčič in dr. Dinko Trinajstič v imenu hrvatsko - slovenskega kluba v istrskem deželnem zboru in tako tudi hrvatskega in slovenskega naroda Istre ter sta ga pozdravila kot namestnika Njegovega cesarskega in kraljevega Veličanstva na Primorskem ter ga naprosila, da bi pospeševal koristi Hrvatov in Slovencev, katere zastopati imata pravico in dolžnost. Na ta hrvatski pozdrav se je gospod namestnik zahvalil v češkem jeziku, pri-pomnivši, da je razumel vsako besedo pozdrava. Rekel je, da so mu znane zasluge Hrvatov in Slovencev in da bo rad storil vse, kar je v njegovih močeh tudi za njihov napredek. Prizadeval si bo, da oživi gospodarsko-prosvetno akcijo, ki se je pričela pod ministrskim predsednikom Beckom in posebno se bo zavzemal za gradnje vodovodov in cest. Seveda pa se bo moglo vse to izvrševati šele potem, ko pridejo mirni časi. Za sedaj bo storil vse, kar je v njegovih močeh, za aprovizacijo, za dobavo modre galice in peronida ter da ostane kmetovalcem po možnosti živina za poljska dela in zaslužek — stvari, o katerih se je gospod namestnik dal poučiti po imenovanih dveh poslancih.,
Koroške vesti.
—k— »Vojni vrtovi.« Celovški listi pišejo: Gospodarska posledica vojne ni samo podražitev živil, marveč tud njih pomanjkanje. Tu je patriotična dolžnost vsakega posameznika, da po svojih močeh skrbi za odpomoč. K temu nudi smotrno pridelovanje zelenjave obilo prilike, Z zgledom naj se ljudstvo pouči, da je razen kumar in solate še veliko vrst zelenjave, ki ob čisto preprostem obdelovanju in večkrat ja'ko skromnih zahtevah zemlje tvorijo lahko važen del ljudske
prehrane. Ta zgled naj poda šolski vrt. Na Koroškem je okroglo 300 šolskih vrtov. Tristo dobrih zgledov bi ne ostalo brez vidnih učinkov, in ti učinki naj bi se kazali v vnetem pridelovanju zelenjave, v skrbnem izkoriščanju premalo izrabljene zemlje iin v obdelava bližnje celine. Naši šolski vrtovi naj postanejo letos vojni vrtovi. Kjer nimajo šolskega vrta, naj sodelujeta krajni šolski svet in šolsko vodstvo v ta namen, da se na občinskem svetu ali na kakem zanemarjenem zasebnem zemljišču napravi vojni vrt. Šolski vrt c. kr. učiteljišča v Celovcu bo letos v prvi vrsti služil nalogam vojnega vrta. Obisk se bo dovolil proti prijavi pri kustosu.
Splošni vestnik.
—	Uradniških plač ne bodo znižali.
Širile so se ponekod vesti, da je finančno ministrstvo že izdelalo načrt za znižanje uradniških plač. Govorili so celo že o gotovih odstotkih. Ravnotako so tudi govorili, da hočejo razveljaviti določila o časovnem napredovanju. »Oesterr. Postbe-amtenzeitung« pa poroča zdaj, da so bili zastopniki društva poštnih uradnikov in osrednje zveze društev avstrijskih državnih uradnikov pri finančnem ministru. In ta je izjavil, da ni napravil nobenega takega načrta in da sploh ne misli kaj takega izvesti. Minister je zastopnike poveril, da smejo javnost informirati, da ne misli niti znižati uradniških plač niti razveljaviti določil o časovnem napredovanju.
Hrvatski Učiteljski Dom piše v svoji zadnji številki: Prema iskazu, što ga donosi »Učiteljski Tovariš«, sabralo je slovensko učiteljstvo za vrijeme sadašnjega rata za »Crveni križ« ukupnu svotu od K 23.143. Prema materijalnitm prilikama slovenskoga učiteljstva to je golema svo-ta, koju je od največe česti pridonijelo samo slovensko učiteljstvo.«
—	Prepoved alkohola v Rusiji. Prodaja denaturiranega špirita, ki je bil predelan v svrho prodaje kot pijača, se kaznuje s prisilnim delom in izgnanstvom v Sibirijo. Istotako čakajo visoke kazni one, ki kupujejo kruh, jedila in obleko od vojakov.
LISTNICA UREDNIŠTVA.
»Izpraševalna komisija«: V teh časih ne moremo porabiti, ker bi bili zaplenjeni. Na pristojnih mestih se bodo gotovo ozirali na vse to in ne bodo delali kandidatom nobenih zaprek.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Radivoj Korene.
Last in založba „Zaveze avstrijskega jugoslovanskega učiteljstva".
Tiska „Učiteljska tiskarna" v Ljubljani.
Ob sklepu lista.
Zveza slovenskih učiteljev in učiteljic na Štajerskem obvešča svoje člane, da je v mesecih januar, februar in marec 1915 za podporni sklad učiteljskih vojaških obi-telji prispevalo: učiteljstvo iz gornjegraj-skega okraja 35 K, učiteljstvo iz ormoškega okraja 30 K 50 v'in., učiteljstvo iz laškega okraja 22 K 20 vin., učiteljstvo iz ptujskega okraja 9 K 50 vin., skupaj 97 K 20 vin. Od tega zneska dobi pred velikonočnimi prazniki ena učiteljska obitelj v ormoškem okraju iin ena v ljutomerskem okraju po 30 K, ena obitelj v gornjegraj-skem in ena v slovenbistriškem okraju po 15 K. Preostanek 7 K 20 vin. se razdeli prihodnjič.
Zveza slov. učiteljev in učiteljic na Štajerskem je poslala okr. učit. društvom okrožnico s pozivom, naj deluje učiteljstvo pri krajnih šol. svetih na to, da se izrečejo proti skrajno škodljivi splošni za-ključitvi šol. Nadalje bpominja društva,
da vendar že pošljejo statistiko učiteljev vojakov ter zbirajo prispevke za učiteljske obitelji, ki so po vojski posebno prizadete. Kako naj žive obitelji, broječe do 7 glav, a mož se nahaja kot prostak na bojnem polju ter rabi sam podpore! Res občutimo vsi zle posledice sedanje vojne, a vendar bi vsak lahko žrtvoval vsaj 20 h na mesec, kar bi že dalo 120 K za učiteljske reve; posebno se obračamo do tova-rišic in tovarišev, ki niso od vojne direktno prizadeti. V nesreči se kažejo pravi prijatelji!	Vodstvo.
Učiteljsko društvo za ormoški okraj poroča, da je v marcu 1915 darovalo za učiteljski vojaški podporni sklad: učiteljstvo pri Sv. Bolfenku 3 K, učiteljstvo pri Sv. Miklavžu 2 K 50 vin., učiteljstvo pri Veliki Nedelji 4K, učiteljstvo Ormož-okol. 1 K, skupaj 10 K, kateri znesek se je v sredini meseca marca poslal Zvezinemu blagajniku.
C* Pri nakopa različnega oblačilnega blaga se blagovolite obrniti na tvrdko	q	O
A. & E. Skaberne
}	Ljubljana, Mestni trg 10
&	obstoji od leta 1883.	&
Vzorci poštnine prosto!	C	Izredno nizke cenel

Naročajte in širite „Učiteljskega Tovariša.
Semenska trgovina in vrtnarstvo
:bhbbh
-- ALOJZIJ KORSIKA --
V LJUBLJANI — Bieiweisova cesta ali Vrtača št. 3,
naznanja cenjenemu učiteljstvu, da je njen novi cenik za leto 1915 že izšeB in se dobiva brezplačno.
Za obilna naroiila se priporoia z odličnim spoštovanjem
AL. KORSIKA.

Priporočamo
faff šivalne stroje
ki so neprekosllivi, od strokovnjakov priznano najboljši v Evropi. — Pouk v šivanju, umetnem vezenju brezplačen.
Cenjeno učiteljstvo in šole dobe pri nakupu izjemno ugodne pogoje.
spec. trgovina šiv. strojev in Puch koles.
IVlNa w9K9 LJUBLJANA, Sodna ulica štev.7. ==—= Pridni posredovalci se iščejo. =====
!! Čez 25.000 komadov !!
najnovejše konfekcije za dame, deklice, gospode, dečke in otroke.
Klobuke..........od K f—, VSO. T— naprej
Kostume za dame.....od K J'— ,12 — ,15'— „
Bamske sako in paleto! od K 6"-, 8"—, 10'
tele obleke za gospode od K B'—, 12'—, 15'—	naprej tele obleke za dečke od K 4'—, 6'—, 8'— „ tele obleke za olroke od K 2'—, 3'—, 4'— „ Pelerine za gospode. . od K 7'—, 8'—, 9'— „ Športne raglane.... od K12'—, 14'—, 16'-
Krila spodnja in gornja Hišne halje za dame.
od R 2- 3'-, 4-od K 3 90, 4 90, 5*90
Vse drugo po priznano čudovito nizki ceni. :: Ljubljansko (prej angleško) skladišče oblek ::
O. BERNATOVlt, Ljubljana 5-6.
OGLEJTE SI VELIKE IZLOŽBE.	Telefon štev. 132.
ima v zalogi naslednje knjige
1.	A. Rape: Mladini. I., E., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je KI-—, s pošto 16 h več.
2.	J. Slapšak: Spisi Mišjakovega Julčka. I., II., III., IV., V., VI., VII., VIII. zvezek. Cena vsakemu teh osmih zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K V— s pošto 16 h več.
3.	Engelbert Gangl: Zbrani spisi za mladino. I., II., III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov, ki so vsi lično vezani, je K 1'—, s pošto 16 h več.
4.	Josip Ribičič: Vsem dobrim. Cena lično vezani knjigi K 1'—, s pošto 16 h več.
5.	Pavel Flere: Palnakovi spisi. L in II. zvezek, KI'—.
6.	Ivo Trošt: Moja setev. I. zvezek.
7.	Janko Žirovnik: Narodne pesmi za šolsko mladino. I., II. in III. zvezek. Cena vsakemu teh treh zvezkov brez poštnine je 20 h.
8.	Emil Adamič: Slava cesarju Francu Jožefu I.! Spevoigra za šolsko mladino. Cena K 2'—.
9.	Besedilo k E. Adamičevi spevoigri. Cena 5 h.
10.	Dr. E. Bretl: Kako si ohranimo zdrave in trdne zobe? Cena 20 h.
Ves izkupiček za te knjige je namenjen Društvu za zgradbo učiteljskega konvikta.
Kupujte te knjige vsi, ki ljubite svoje otroke! Priporočajte jih prijateljem mladine, šole in učiteljstva!
Vse te knjige se naročajo in kupujejo v „Učiteljski tiskarni" in v vsaki knjigotržnici.
□D
Prva gorenjska razpošiljalnica
IVAN SAVNIK
Kranj
172
razpošilja na vse strani sveta najmodernejše in najtrpežnejše klobuke v vseh cenah in oblikah od kron 3'— dalje.
Čevlje za dame in gospode prvovrstne kakovosti prodaja pod konkurenčno ceno.
Za nengajajoče se vrne denar.
Meseca avgusta izide bogato ilustrovan cenik.
Knjigoveznica
Anton Janežič
^lorij anska vULica 1A
se priporoča slav. šolskim vodstvom in gg. učiteljem za izvrševanje vseh vknji-goveško stroko spadajatfih ----del.................
Pri večjih naročilih 10 •/, popusta.
Manufakturna trgovina
J. Grobelnik,
prej Prano Sortrran s!xl
Ljubljana, ^i, &J2
Posebno bogata zaloga
smlriia 23 moška "
OUttua oblačila ■■
Najboljši nakupni vir
modernih blagov za ženske obleke
iz svile, volne, delena itd.
Vedno zadnje novosti
rut in šerp.
os
Bogata zaloga
vsakovrstnih preprog, zaves in garnitur.
Izkušeno dobri šifoni, platuid, kotenine in drugo belo blago. Zunajna naročila se točno izvršujejo.
P. n. učiteljstvu pri nakupu posebne ugodnosti glede cen in plačila.
FR. P. ZAJEC, Ljubljana.
^Biff- Izprašani optik. TKI * Tmiar:
Zalagatelj c. in kr. armade, vojne mornarice, domobrancev i. t. d.
Očala in štipalnlkl natančno po zdravniških predpisih. Toplomeri, barometri, mikroskopi, daljnogledi Bnsch, Ooerz, Zeiss l.td.
Fotografični aparati itd. Moderno urejena delavnica z električnim obratom.
Ceniki
brezplačno.
Stari trg št. 9
v
Tovarniška zaloga priznano najboljših švicarskih ur kakor tudi zlatnine in srebrnine.
Zaloga raznega risalnega orodja za dijake, inženirje, arhitekte itd. Strogo solidna tvrdkal!
Ogromno število pohvalnih pisem na razpolago. Krasni ceniki na zahtevo zastonj. , Cene solidne!
Postrežba točna!
Gramofoni od K 20*— naprej, plošče od K 1*50 naprej vze^v
LJubljana, Prešernova ulica it. 3.
NaJvefia slovenska hranilnica!
Denarnega prometa koncem leta 1914 .
Vlog.............
Rezervnega zaklada........
K 740,000.000-„ 44,500.000-„ 1,330.000•—
Sprejema vloge vsak delavnik in jih obrestuje po
4
i| o
2
0
brez odbitka. Hranilnica je pupilarno varu^ in stoji pod kontrolo
c. kr. deželne vlade.
Za varčevanje ima vpeljane lične domače hranilnike. ::
r
w
Zaloga pjhi-štva in tapetniškega blaga
mizarstvo.
> 3
Ljubljana, Ma- S
m
rije Terezije c. s št. 11 (Kolizej) :
__m
Zaloga spalnih ter je-	j	Zaloga otomanov, di-
dilBih sob v različnih	j	: c vanov, žimnic :
: najnovejših slogih. :	j	in otroških vozičkov.
"Í ¡•ni»

i K 350--
!
zgotovljena iz tu- ali inozemskega oreha ali hrasta. Ker jettpežni Izdelek je posebno priporočljivo za one, kateri se mnogokrat selijo. Obstoječa | 2 dvovratni omari, 2 postelji, 2 nočni omarici, en umivalnik z marmornasto ploščo in ogledalom.
Zahtevajte najnovejši katalog, kateri obsega nad 300 mod. slik.
avstro-ogrske monarhije
na DO-u.n-a.j-u., I., "Vv7"Ippling,erstra.sse 25. je ena največjih in najstarejših zavarovalnic za življenje v monarhiji in izvršuje zavarovanja za življenje in rente v vseh kombinacijah.
Za izboljšanje .gpspodarstvenega stanja, za preskrbljenje prihodnosti navezano je posebno učiteljstvo na samopomoč potom zavarovanja življenja; ugodnosti, ki jih nudi v tem obziru Uradniško društvo, pa tudi humanitetnemu delovanju namenjene uprave Uradniškega društva kažejo učitelju, da mu je najboljše, če se oklene Uradniškega društva. Iz pravega spoznanja
teh ugodnosti pridružila so se
nacj-večjsi -u.čiteljs3sa, d-r-CLŠtTra,
Avstro-ogrske Uradniškemu društvu. Silno ugodni zavarovalni pogoji. Nizke premije. Izplačevanje nemudoma in brez odbitka
Garancijsko premoženje leta 1913.......86-8 milijonov kron
Stanje zavarovanj koncem leta 1913 ...... 223 milijonov kron
Izplačanih zavarovanj do konca leta 1913 . . ,128-5 milijonov kron
Pojasnila daje brezplačno in, ne da bi vprašalec prevzel kake obveznosti
Glavni zastop uradniškega društva
za Štajersko, Koroško in Kranjsko v Gradcu, Radetzkystra8e 10.
□aan: □
iaaa:
rannen:

Umetna knjigoveznica
IVAN JAKOPIČ
LJUBLJANA, Frančevo nabrežje štev. 13
se priporoča slavnemu občinstvu za izdelovenje vsakovrstnih* knJigoveSkih del, cenjenim gosp. trgovcem la izdelovanje vzorčnih knjig, vzorčnih kartonov, komisijskih knjig za potovalce po tvorniSkih cenah in si. uradom za trpežno in močno vezanie protokolov. — Izvirne platnice za vsakovrstne slovenske knjige, vezanje knjig za bralna druživa, čitalnice In knjižnice po nizki ceni. — Tiskanje pogrebnih trakov in društvenih znakov s krasnimi modernimi črkami. — Postrežba točna, delo solidno. D
d _
nnnn---

idddd:
d
n
□□□D
# Nogavice in druge pletenine, dalje perilo. ovratniki in v to stroko spadajoče blago dobite najceneje v Specijalni trgovini (P
A. & E. Skaberne
Ljubljana, Mestni trg 10
l»-
Velika izbiral	Solidna postrežba 1
i», p. i >; 1. ^ - V--.»- ■■	■ ■■ - ■ . '■ ■■ t: ■-» •-:.■ ^-^-
_ r
Slovenska Šolska Matica
ima v svoji zalogi razen razprodanih »Letopisov", I., II. in III. zv. — še vse do zdaj izišle knjige ter oddaja stalnim članom tudi prejšnje celotne letnike za navadno letnino 4 K; posamezne prejšnje knjige (snopiče itd.) dobivajo člani in uči-teljiščniki za polovico prodajalne cene. Nečlani pa plačajo za posamezne prejšnje knjige določeno prodajalno ceno, ki je razvidna v .Pedagoškem Letopisu".
Posebej je izdala in založila Slovenska Šolska Matica:
1.	A. Črnivec: Navodilo k I. zvezku„Ra-čunice za obče ljudske šole". Cena 1 K.
2.	Spominski list za učence in učenke, ki dobe Odpustnico. Cena 20 vin.
3.	Kren-Bajželj: Javen telovadni nastop. Cena 60 vin.
4.	Trunk-Dimnik: Staršem šolske mladine. Cena 2 vin.
Letrona za Slovensko Šolsko Matico znaša 4 K in se plača meseca januarja vsakega leta.
m
m
Hranilnica in posojilnica „Učiteljskega
. j. v Ljubljani.
, r. z. z e.
ČJelco-smi TSIŽT.T Ti it«v. S©"312.
Zadružnik našega denarnega zavoda postane lahko vsak, kogar sprejme načelstvo. Delež 50 K, se mora takoj polno vplačati. Posebno se priporočajo ti deleži kot osnovne glavnice učiteljskih društev. Deležne vloge se obrestujejo po 5'/».
Vstopnine se enkrat za vselej plača 2 K.
Hranilne vloge se sprejemajo od vsakega, ako tudi ni zadružnik. Obrestna mera je 5°/o. Obrestovanje se pričenja dvakrat na mesec in sicer: 1. in 16. dne vsacega meseca.
Posojila se dajo le zadružnikom na osebni kredit po Jako ugodnih pogojih. Posojila dovoljuje načelstvo. Načelstvene seje so vsako 2. in 4. delavno soboto v mesecu. Zadruga plačuje ha željo za svoje dolžnike premije ter tudi posreduje pri zavarovanju.
Vrača se po spodaj navedenih načinih. Vsakdo osebni potrebi in po svoji plačilni zmožnosti.
Vsakih 100 K posojila se vrača po načinu:
si lahko izbere način vračila po svoji
r
i
meiečnih rokih	rokov					rok	
A v 12 in sicer	11	i	9 K	—	h,	12.	4 K 73 h
B , 18	17	■	6 .	—	■ -	18.	3 „ 66 .
C , 24	23		4 .	50	.	24.	4 , - ,
D , 38	37	■	3 .	—	M	38.	- . 66 .
E . 46	45	n	2 .	50	9	46.	1 , 81 .
F , 60	59	9	2 .	—	m -	60.	- . 70,
G . 70	69	9	1 ,	75	• t	70.	1 . 42 .
H , 85 ,	84	9	1 ,	50	p;	85.	1 , 26 ,
informacije pošilja zadruga vsakomur franko, kdor vpošlje 20 h v pisemskih znamkah. Na prošnje brez vpošiljatve navedenih znamk se ne odgovarja.
Dopise je naslovljati edino na zadrugo, ne na posamezne člane načelstva. Zadružni lokal je v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6.	*
Uradne ure za stranke so ižvzetnšl praznikov vsak četrtek od 1ft2. do r/J3. ure popoldne vsako soboto od 6. do 7. ure zvečer.	«¡».
......... II I
_
¥
reg. zadr. z omejeno zavezo	Frančiškanska ulica štev. 6
se priporoča slavnim kraj. šolskim svetom in cenj. učiteljstvu v naročilo vseh uradnih šolskih tiskovin po najnovejših vzorcih. V zalogi ima vsakovrstne napise na lepenki, razne mladinske spise, vse poštne tiskovine za šol, uporabo itd. — Priporoča se v natisk uradnih kuvert in pisemskega papirja z napisom in sploh vseh v šol. stroko spadajočih tiskovin, «r V zalogi vedno: K. Wider, „MOJE PRVO BERILO".
g^^saEBMMMiMMiBBEaraB^	1 '■■«■'«M^im
©