1*44 trtÄfti
4-1

c^zsj%S
hrastnik - trbovlje - zagorje - litija - radeče
3838571
TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 3102 Celje
Številka 8, letnik 21,
04. 2010, cena: 1,50 EUR

Nagradna igra:

*■
«v
TiT 4

I	^
m izžrebamo srečnega dobitnika
.i 4k *
imBiKm
; '
.« !■

■
oxartnikl 9
IH) salame!
Poiščite več informacij na WWW.rsh.Si
Prljaml
Fremd Lakovič - živahen pesnik piri osemdesetih
HUMORNA izpoved sveže pečenega očeta
Prodaja vstopnic: 03 56 33 481, Petrol, 3DVA, evetim.si
NOVI NISSAN QÄSHQAI 17V750i ,
> I. :c 1. n iten!
Spoznajte ga ijf^dnev^f^odprtih v^t otl 13. do 17. aprila 2010
.. li^/,-nomn Ijiv.' testne vožnjep' privlačne ugodncDsti^fj^SerVilb darjlo
Avtohiša Koncesionar Vzorčna ulica xx, 1234 Vzorček, Tel: Ol 234 56 78 www.nissan-koncesionar.com

SHIFT the way you move
knjige, katalogi, revije, brošure, mape, dopisi, kuverte, vizitke, koledarji, plakati, letaki, zloženke, embalaža, pisarniški obrazci..
Začel je Gutcnbcrg, nadaljujemo pa mi.
oblikovanje OFSettISK
digiiašni tisk (manjše naklade) ((P
(eldVCL
(večje naklade)
nje, rezanje, broširanje...)
založništvo
VSEH VRST TISKOVIN
S NeraFixa
KjOgraeer
Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje - tel.: 03 5452 666, gsm: 031 822 533, e: info@grafika-gracer.si, w: www.grafika-gracer.si
^nroiano °
15. april 2010
j

OSREDNJA
KNJIŽNICA
6BMB
Uvodnik
Morate prebrati:	
OčisTimo Zasavje	5
InreRVJu: Mareja Planico	8
Roranv klub Zacoiue Kum za VDC	10
Pmjavnica za	12
saiamijaoo	
Šicmnce m Uršicg v BoieRU	16
Zasavci pri	17
Daiajiami	
33. večeR šponra v HRasrnneu	18
Gimnazusica	23
izmenjava	
Fnanci Laicovič -živaiien pesmic	24
IzBRam najšPORTnuci Zasavca 2009	31
Zasavc-a izdaja Grafika Gracar d.o.o.,
Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166.
Glavna odgovorna urednica: Maria Hruiovar.
Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Fanči Moljk, Anton Šutar in Boitjan Grošelj.
Redakcija se zaključuje ob ponedeljkih ob 12.00 uri.
Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje.
Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov.
Naslov uredništva: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi.
Telefon: 03 56 22 734, Faks: 03 56 32 734
GSM: 041 410 734, komerciala: 031 822 533,040 267 411.
E-mail urednica: hruski@siol.net, E-mail: zasavc@email.si,http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih.
Letna naročnina je 28,17 EUR, polletna 13,52 EUR.
Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti.
V ceno je vračunan 8,5 % DDV.
Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo.
Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen.
rau	li®
\/etiki dan se bliža! Čistili bomo, da V se bo kar iskrilo. Vsi Slovenci } in torej posledično vsi Zasavčani. i Pravzaprav bo to veliki finale.
Pocahnali smo divja odlagališča, tudi v zasavskih nedrjih, napravili zemljevide, se prostovoljno psihično pripravili in poskrbeli za vso potrebno opremo. Aktivirali vse raznorazne medije in ni vrag, da ne bi uspelo. Saj bo na koncu - ali tudi že vmes - malica!
In kaj bo potem po tem? Hudo me skrbi, da nič drugače, kot je bito	prej.
Vsi vemo, kakšni da smo ali pa nismo. V krvi imamo že onesnaže(va)nje, da ne razmišljam o smeteh v naših glavah. V vsakem primeru pa bo laže očistiti kupe odpadkov pod grmi, ki še niti zeleni niso, kot pa v mislih.
Naša mala deklica je vsa srečna, če lahko nahrani žabo v mestnem parku s papirčkom od lizike ali posmrkanim robčkom, olupkom od banane... Vrgla bi vanjo še kaj uporabnega, samo, da bi ji dala jesti. Po videzu sodeč je tako z večino malčkov, ki drgnejo ritke na igralih in klopcah. Zdaj pa sprašujem vse veleume tega planeta, kam izgine zagnanost za futranje žab, ko ti pleničkarji zrastejo v najstnike.
O tem, kaj vse puščajo za seboj, sem se že razpisala in to ne enkrat, zato grem v svojem razmišljanju dalje. Ko vsi ti najstniki preidejo v ...set-a leta in postanejo 'odrasli', se zbirajo po vogalih in, ker se v lokalu ne morejo nakaditi, ob frcanju čikov to počnejo zunaj in iz avtomobilskih pepelnikov stresejo nesnago na zelenico. Saj ni res, pa je! Življenje teče dalje in kdor ima srečo, se je uspel upokojiti in zdaj binglja čez balkonsko ograjo in... ne, ne bom več, ker se meni zdi popolnoma normalno, da se odkašljam z vso spremljevalno zmesjo, v robček in ga, če je le mogoče, odplaknem v straniščni školjki in skrajno nesprejemljivo mi je kakršnokoli pljuvanje ° luft, s pomočjo jezika ali pa žnablov.
Mlada damica - najstnica - prav prijetna na pogled, a s čikom v roki, je veselo pljuvala okrog sebe, ko je čvekala s prijateljico na avtobusni postaji. Smrkavček, suh, dolg in bled, enako. Žalostno pa je, da v tretjem življenjskem obdobju ostanejo navade in prvega in drugega in kar se Janezek nauči, to Janez zna - psi lajajo, karavana gre mimo !
No, ajd, gremo čistit, vendar - v času, ko je grozila pandemija gripe, mi ni prišlo na misel, da bi nosila masko, tudi pri potepanju pa Evropi ne, tokrat pa, glede na odhrkava-nje, odsmrkavanje (mimogrede, ali veste, da to še mnogi počnejo s pritiskom na nosnico pa direktno v naravo?) in pljuvanja, bi najraje oblekla skafander.
V upanju, da bo vsaj na praznik, 27. aprila - ko beležimo dan upora proti okupatorju, še počiščeno - vsaj v naravi, če že v glavah mnogih novodobnih modrecev ne - želim lepo praznovanje vsem Zasavčanom v očiščenem Zasavju
%
urednica Marta
JF
( Naslednja številka ZASAVCA izide 29.04.2010	)

V.
Naslovnica:
Kosmata reševalka Bela in trener Alojzij Klančišar, predsednik Kinološkega društva Zagorje Slika: StaR
'N
J
Naša bodočnost/Razmišljanja Z3 0\/
Moji dragj pravnukinji Klari!
Prihaja lepi dan, to je tvoj 9. rojstni dan.
Zato vse srečne dni ti mama Minka želi. Praznuj lepo in še mnogo zdravja, smeha in uspeha.
Naša
Y
ocnost
ll/so(/a naxye /la/vcAVa brate; ni/če ne /oi/i /><) <soetn sani; ose, /ar pos/je/no o žiojjenja (/raiyi/ J/ai/i, se orne o naša.
tu/o in , /far/Zain
02.04.2010
Sheribane Idrizaj, Brezno 2, Laško - hči Antigona Mateja Indof, Vače 67 c, Vače Litija - sin Filip
04.04.2010
Katja Medija, Medijske Toplice 32 Izlake, Zagorje sin Sven Mlakar
05.04.2010
Ajda Oberžan, Sallaumines 9a, Trbovlje - hči Mojca Milanka Grahek Sluga, Jagnjenica 16, Radeče - sin Nejc Sluga
06.04.2010
Eva Hrup, Močilno 31, Radeče - sin Gal Bevc Tanja Tomše, Cesta OF 32, Trbovlje - hči Hana Jerman
Andreja Jecl, Trg Franca Fakina 2b, Trbovlje - sin Jakob Naraglav
07.04.2010
Mojca Hribar, Majcenova c. 7, Trbovlje - sin Tilen Grahek
08.04.2010
Vesna Plešec, Sora 60, Medvode - sin Andraž Dolinar Marija Erjavec, Zglavnica la, Polšnik - sin Tim Zavrl
09.04.2010
Polona Deželak, Šuštarjeva kol. 26 a, Trbovlje - hči Tajda Medvešek
10.04.2010
Barbara Ostanek, Novi dom 2, Hrastnik sin Žiga Lan Glogovšek
Katarina Škrinjar, Vidrga 21, Vače, Zagorje sin Lovro Levičnik
Iskrene čestitke!
Prekletstvo Katinskega gozda
Leta 1940 je NKVD (del Službe državne varnosti v nekdanji SZ) v Katinskem gozdu pri vasi Gnezdovo v okolici Smo-lenksa na krut način pobil med enajst do petnajst tisoč poljskih državljanov.
Največ med pobitimi je bilo poljskih častnikov, med pobitimi pa so bili tudi znani poljski intelektualci s področja znanosti in umetnosti. Vojaške osebe so bile na morišče pripeljane iz bližnjih sovjetskih vojno ujetniških taboriš Ko-zelsk, Starobelsk in Ostaškov, civiliste pa je NKVD na območje Katinskega gozda pripeljal iz beloruskih, ukrajinskih in poljskih zaporov.
Wehrmacht je, po pričanju okoliških prebivalcev o usmrtitvah v Katinskem gozdu, pokol odkril in preiskal leta 1943. Že 30. aprila leta 1943 je mednarodna komisija sestavljena iz strokovnjakov za sodno medicino in patologov iz 12 univerz in nevtralnih držav začela prvo preiskavo zločina v Katinskem gozdu. Vsi zbrani dokazi so pokazali na odgovornost Sovjetske zveze, ki pa je desetletja zanikala svojo vpletenost in odgovornost za storjeni zločin. Tudi na Nurnberšekem procesu SZ očitanih pobojev ni priznala.
Leta 1952 je Kongres ZDA razglasil krivdo Sovjetske zveze glede pobojev v Katinskem gozdu. Sovjeti so svojo krivdo za poboj priznali šele lete 1990. Podatki o usmrtitvah v Katinskem gozdu so si različni. Tako je rusko vojaško tožilstvo izdalo leta 2005 poročilo o 14.540 usmrčenih osebah, leta 1940 izdan ukaz o usmrtitvi pa govori o 27.700 na smrt obsojenih oseb. Velika večina med njimi je bilo Poljakov, med žrtvami pa je bilo tudi nekaj Judov, Ukrajincev in Belorusov.
V	soboto, 10. aprila 2010, se je na žalno slovesnost ob 70. letnici tragedije v Katinskem gozdu odpravila poljska politična elita in del poljskih najvidnejših gospodarstvenikov. Po nekajkratnih neuspelih poskusih pristanka letala na letališču v Smolensku se je pilot odločil, da v sicer slabih vremenskih razmerah poskusi še četrtič in - ni mu uspelo. Letalo je končalo med drevjem pred letališčem. V nesreči je po poročilih umrlo okrog sto potnikov in članov posadke. Med tragično preminulimi potniki je bil tudi poljski predsednik Lech Kaczynski s soprogo, pa tudi guverner Poljske banke in načelnik Generalštaba Poljskih oboroženih sil. Poljska se je zavila v črnino in žalost. Tragedija, ki se je zgodila tokrat, pa dokazuje, da se zgodovina na nek način ponavlja in da je Katinski gozd kraj prekletstva poljskega naroda.
Obe tragediji ne gre metati v isti koš. V primeru pobojev leta 1940 gre za načrtovane umore bolnega uma posameznika, ki mu je sledila histerija množic. Podobno kot so Nemci slepo ubogali in poslušno izvrševali ukaze svojega firerja, so tudi Sovjeti množično sledili stalinističnemu idiotizmu.
V	novem primeru poljske tragedije, ki je za Poljake predvsem čustveno močno v povezavi z dogodki leta 1940 in Katinskim gozdom, gre očitno za nesrečo. Kaj se je dejansko dogajalo v zgodnjih jutranjih urah, 10. marca leta 2010, med letom nesrečnega letala, pa bosta povedali dve črni skrinjici, ki so jih preiskovalci že našli na kraju tragičnega dogodka.
Kakor koli že, Poljaki si bodo Krakovski gozd zagotovo zapomnili kot kraj prekletstva svojega naroda. Nesreča, ki se je zgodila, pa zagotovo ne bo pripomogla k otoplitvi, zaradi zgodovinskih vplivov že nekaj stoletij, posebej pa v novejšem obdobju, zelo ohlajenih političnih odnosov med Poljsko in Rusijo.
Mefisto
Očisti mo Zasavje 17. apnita 2010
M okviru vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu, so se v vseh zasavskih občinah formirali koordinacijski odbori, ki usklajujejo čistilne akcije v zasavskih krajih.
^Tudi v Zagorju Trbovljah, Hrastniku, Radečah in v vseh oko-I liških krajih, so iskali divja odlagališča in jih locirali na zemljevidu. S čistilno akcijo 17. aprila pa bodo prostovoljci, komunalna in druga podjetja, ki so se akciji priključila, kakor tudi občine in društva, odlagališča tudi očistili.
Organizator vseslovenske akcije je Društvo Ekologi brez meja iz Ljubljane.
Za informacije in koordinacijo v trboveljski občini je zadolžen Jaka Potrpin - GSM 041 978 078.
V	sklopu vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu je Zagorje ob Savi v torek, 6. aprila 2010, obiskala multime-dijska OSVED karavana. Istočasno so v občini potekale mnoge aktivnosti. Karavana se je ustavila na ploščadi pred Weinber-gerjevo hišo, po sprejemu pri županu Matjažu Švaganu pa so sledile za zagorske vrtičkarje in šolarje eko pravljice in druge dejavnosti. Srednješolci in člani osnovnošolskih ekokrožkov so prisluhnili predavanju z naslovom Odpadki: stvari prihodnosti ali preteklosti? Popoldan je potekalo srečanje udeležencev eko karavanje z lokalnimi koordinatorji.
Posebej dobrodošlo je bilo predavanje priznane slovenske kli-matologinje mag. Tanje Cegnar. Osrednja tema njenega predavanja je bilo podnebje in podnebne spremembe ter njihov vpliv na človeka.
V	celodnevnem dogajanju so poleg Občine Zagorje ob Savi sodelovali še Srednja šola Zagorje, Prostovoljno gasilsko društvo Zagorje mesto, Knjižnica Mileta Klopčiča in KC Delavski dom Zagorje.
Lokalna organizatorja zagorskih prostovoljcev sta: Aleksander Kos (070 828 519,aleksander.kos@slo-kabel.si) in Rok Pirnat (031 619 822, rok.pirnat@t-2.net).
Krajevne skupnosti bodo tudi letos center dogajanja, Občina pa bo vsem udeležencem zagotovila zaščitne rokavice, vrečke in malico. Odvoz odpadkov bo opravilo Javno podjetje Komunala Zagorje v sodelovanju z Dinosom, Surovino in družbo SloPak.
V	Hrastniku je za organizacijo in popis divjih odlagališč v okviru akcije odgovoren Rok Zupanc (rok.zupanc@ocistimo.si), ki poudarja, da je vsak prostovoljec dobrodošel. Pomoč pri akciji je ponudila pomoč Občina Hrastnik, ki je organizirala skupino in k sodelovanju povabila društva in druge organizacije.
V	Hrastniku bodo akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu še nadgradili in 17. aprila organizirali tudi odvoz odpadnih avtomobilov, ki so odjavljeni iz prometa od leta 2004.
V	Radečah bodo združili moči z Občino Radeče člani Turističnega društva Radeče in vsi prostovoljci in druga društva, ki naj se javijo na naslov info@radece.si ali na tel. št. 56 80 800. Zbirna mesta bodo po krajevnih skupnostih in pred Mercatorjem ob 8.50. Nekatera društva so že dobila natančna navodila in prevzela trase, na katerih se jim bodo pridružili člani ostalih društev ter krajani.
Po čistilni akciji ste vabljeni na malico in pijačo k ribiškem domu na Hotemežu oziroma na dogovorjenem mestu v krajevnih skupnostih.
Lokalni koordinator Društva Ekologi brez meja je Ludvik Kolbl.
V	akcijo se vključuje tudi Občina Litija. Prostovoljci so vso pomlad v občini Litija iskali divja odlagališča in jih locirali na zemljevidu, 17. aprila 2010 pa bodo s čistilno akcijo ta divja odlagališča očistili. Poleg tega bomdo očistili tudi okolice šol,
vrtcev, naselij, sprehajalnih poti...Vodstvom krajevnih skupnosti ter vodstvom društev, ki imajo že vsakoletno prakso z organizacijo čistilnih akcij, predlagajo, da organizirajo čistile akcije 17. 04. 2010.
Zbrane odpadke na čistilni akciji bodo zbirali ob obstoječih ekoloških otokih. Posebej poudarjajo, da je potrebno odpadke, v največji možni meri, odlagati v ustrezne zabojnike za ločeno zbiranje (plastiko, pločevinke, papir in steklo). Javno podjetje Komunalno stanovanjsko podjetje Litija d.o.o., bo poskrbelo, da bodo odpadki odpeljani na deponijo. V akcijo vabijo vsa društva, šole, ekošole, vrtce, podjetja, gasilce, športnike, kulturnike, družine in posameznike, ki imajo sedež ali stalno bivališče na območju občine Občine Litija. Koordinatorka za občino je Tjaša Brinovec,tjasa.brinovec@ocistimo. si. Akcija poteka tudi v občini Šmartno pri Litiji.
Zasavje bogatejše za zelenilo
i Čistilno akcijo je podprlo podjetje Lafarge Cement d.o.o., ki bo vse i i udeležence akcije v Trbovljah oskrbelo z zaščitnimi rokavicami j j in vrečkami za smeti, pri čiščenju pa bodo pomagali tudi njihovi i j zaposleni. V tednu po zaključku akcije bodo izvedli še ozelenitev i i parkirišča na trboveljski železniški postaji in območja cementarne, i j nekaj dreves pa bo z njihovo pomočjo zasajenih tudi v Hrastniku i j in Zagorju. Gre za drevesa vrstejavor, ki so primerna za zasaditev ; j na izbranih območjih, zaradi lepo oblikovane krošnje pa bistveno i I prispevajo k vtisu, ki ga dobijo obiskovalci.	j
j Zavedajo se tudi, da so divja odlagališča na katera so nekateri j j neodgovorni posamezniki odlagali odpadke in jih je potrebno v i i okviru vseslovenske akcije Očistimo Slovenijo! očistiti, postala i j odgovornost vseh, zato se bodo zaposleni v soboto, 17. aprila, : i zbrali na dveh lokacijah; ob nakladalni postaji na železniški postaji I j in v kamnolomu Plesko, v katerem se že več let nahaja divje : j odlagališče. Po čiščenju bodo odpadke odpeljali s tovarniškimi i : prevoznimi sredstvi.
MaH \
Vsi, ki se bodo organizirali v skupine, se lahko akciji pridružijo tako, da posvojijo odlagališče, prijavijo svoje zbirno mesto ali se pridružijo posameznikom. V primeru, da skupina posvoji odlagališče, prevzame odgovornost za njegovo očiščenje in organizira tudi odvoz odpadkov do najbližje zbirne točke za odpadke, ki bodo postavljena v vsaki občini. Akciji se lahko pridružijo tudi podjetja, ki lahko poleg prostovoljcev priskrbijo tudi prevozna sredstva, tovornjake in traktorje za odvoz odpadkov.
V preddverju velike dvorane Državnega zbora Republike Slovenije je 9. aprila 2010 potekala otvoritev razstave izbranih likovnih izdelkov natečaja Ustvarjajmo iz odpadkov. Natečaj je del projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Razstavo likovnih izdelkov, ki so jih ustvarili otroci šestih izbranih osnovnih šol in vrtcev, so slovesno odprli predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk, predsednik Državnega zbora dr. Pavel Gantar ter ena od vodij projekta Očistimo Slovenijo v enem dnevu Petra Matos.
Na veselo čiščenje v soboto, 17. aprila 2010!
MaH
V TET se oenavLia
V mesecu aprilu s v TET pričeli z rednim letnim remontom na svojih objektih.
lani Žlak, pomočnika tehničnega di-yj rektorja TET, je povedal, da je Termoelektrarna Trbovlje (TET) v soboto 3. aprila z zaustavitvijo bloka 4 začela redni letni remont na 125-megavatnem bloku, ki ga bodo ponovno v omrežje vključili 21. julija letos. Remont bo eden najobsežnejših v zadnjih letih, ker se obnavljajo naprave in skušajo obdržati blok v taki kondiciji, da bo zagotavljal proizvodnjo električen energije tudi po leto 2015. Glavnino remonta predstavlja zamenjava statorja generatorja nizkotlačnega dela turbine, zamenjava sistema vzbujanja generatorja na kotlu in zamenjava kanalov dimnih plinov. Ostala redna dela pa so remontno vzdrževalna dela na transportnih in pomožnih kotlov-nih in turbinskih napravah.
Kakšno bo stanje bloka 125 MW po remontu?
Obstoječi blok samo obnavljamo, tako da bo moč in vse drugo ostalo enako, se pravi 125 MW enota ali po domače blok 4 in vse, kar nam je ostalo od teh vitalnih delov, je kurišče ali kotel in mi močno upamo, da bomo na strateški konferenci holdinga, ki bo 15 aprila v Fiesi, dobili tudi potrditev za zamenjavo kurišča. Potem bi bil ta, preko 40 let star objekt obnovljen, še vedno pa ostajajo nekateri deli, ki so stari 40 in še več let.
Kako je nadomeščen izpad proizvodnje v času remonta TET?
TET daje okrog 6 odstotkov električne energije v celotno slovensko proizvodnjo. V času remonta trboveljske elektrarne bodo ostale elektrarne povečale proizvodnjo in pokrile primanjkljaj. Vrednost naložbe v remont je ocenjena na dobrih pet milijonov evrov. Tokratni remont je zadnji večji pred letom 2015. Za redna vzdrževalna dela je namenjeno cca 1,7 milijona evrov, razlika do pet milijonov pa gre za investicijsko vzdrževanje. Posledično planiramo tudi nižje prihodke in sicer za 17%. Za naložbe naj bi letos namenili 8,6 milijonov evrov.
Kaj lahko poveste o razvojnem programu za letošnje leto, ki temelji na uresničevanju razvojnih energetskih projektov, ki so zapisani v Memorandumu o razvoju energetike v Zasavju in je bil v juniju 2009 sprejet in podpisan?
Svet zasavske regije, Razvojni svet zasavske regije, Regionalni center za razvoj d.o.o. Zagorje, GZS - Območna zborni-
ca Zasavje, Termoelektrarna Trbovlje, d.o.o. in Rudnik Trbovlje-Hrastnik so v memorandumu opredelili cilje in ukrepe za ohranjanje in razvoj energetske dejavnosti, ki je bila ves čas gibalo ohranjanja in razvoja Zasavja. Ti projekti so plinsko-parna elektrarna in prenova bloka 4 z možnostjo uporabe toplotne energije za daljinsko ogrevanje Zasavja. Za uresničevanje zastavljenih projektov bo TET v letu 2010 nadaljevala z aktivnostmi na regionalni in nacionalni ravni s ciljem, da bodo ti projekti vključeni v Nacionalni energetski program.
Kam sodi rušenje starih objektov ?
To sodi v investicijo, ki se je pripravljala v plinsko parno enoto. TET vključno z akterji pripravlja državno prostorski načrt za plinsko parno enoto moči do 291 MW. Potencialni investitor je bil EFT, ki pa je v mesecu marcu sprejel odločitev, da zaradi slabe energetske situacije - visoke cene plina in posledično nizke cene električne energije in manjšega povpraševanja in porabe električne energije - odstopa od nameravane investicije. V TET pa verjamemo, da se lahko pojavljajo tudi drugi domači ali tuji investitorji. Rušenje starega objekta je eden od predpogojev za pripravo platoja, kjer naj bi stala ta plinsko parna enota.
Kaj boste storili v primeru plinske kombi enote?
V stari enoti sta dve enoti po 32 MW, ki imata status tercialne enote, kar pomeni, da v primeru več izpadov večjih blokov v Sloveniji ali za premostitev kakršnegakoli kriznega časa zaženemo te enote.
Koliko čas boste še ostali pri uporabi različnih energentov v zdajšnjem razmerju?
Naša želja je, da bi RTH deloval še naprej, saj vsi izhajamo iz te doline, vendar je po zakonu o postopnem zapiranju RTH zakonski rok potekel že 31.12.2009. Trenutno je v pripravi podaljšanje roka in verjamemo, da se bo izkopavanje premoga podaljšalo v leta od 2010 do 2012. Vsa tri leta bomo glavnino premoga dobili iz Zasavja RTH, razliko pa krili s češkim premogom oziroma velenjskim lignitom.
Kakšen bo prevoz večjih količin premoga oz. energentov?
Smo tik pred koncem izgradnje preto-vorne postaje, ki je ena pomembnejših investicij. To bo naprava, ki bo imela ka-
paciteto 50 ton premoga na uro in s tem se prevoz s kamioni po cestah preusmeri na železnico.
Za kaj pa se v tem trenutku uporabljata dve cisterni za tekoče gorivo?
Gre za dva rezervoarja kubature 2x 10 tisoč kubičnih metrov in služijo kot rezervoarji za republiške rezerve za tekoče gorivo.
Kako bo z deponijo Prapretno in okolico?
Na deponiji Prapretno, kjer vsa leta odlagamo elektro filtrski pepel in žlindro in tudi sadro iz čistilne naprave, severni del, ki meji na Prapretno in pa Hrastnik, zapiramo z junijem 2010. Prestavljamo se na jug, v območje TET-a in Trbovelj. Na severu bomo, po vrnitvi v prvotni položaj, to področje dajali v najem, seveda brez našega zaslužka, za dejavnosti, med katerimi je tudi društvo, ki je v polnem zamahu.
Nekaj podatkov o lanskem poslovanju.
Na področju proizvodnje in obratovanja je bilo v proizvodnih enotah TET v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 proizvedeno 642,04 GWh električne energije, kar znaša 12,04 GWh oziroma 1,91 odstotka več, kot je bilo načrtovano. Skoraj vsa električna energija je bila proizvedena na bloku 4, plinska bloka nista obratovala, razen v primerih, ko smo izvajali testne zagone. Iz naslova prednostnega dispečiranja smo v TET v letu 2009 proizvedli 423,3 GWh, kar je toliko, kot je bilo načrtovano. Ostalih 214,81 GWh je bilo proizvedeno za prosti trg, 6,4 GWh pa z uporabo lesne biomase. Poraba električne energije, ko blok ni obratoval, je znašala 2,47 GWh. O poslovnih rezultati TET v letu 2009 je znano da so prihodki od prodaje v letu 2009 znašali 52,3 mio EUR. TET je v letu 2009 vložil v investicije 10,25 mio EUR, od tega približno 5,4 mio EUR v pretovorno postajo in približno 3,5 mio EUR za zanesljivost obratovanja.
Besedilo: Rudi Špan
28. seja OBČinsKeca svera OBčine HnasTniK
Na Z8. seji OS občine Hrastnik so svetniki in svetnice obravnavali šestnajst točk dnevnega reda.
lani občinskega sveta so V^dobili na seji še poročilo odbora za gospodarski razvoj in proračun, amandma na odlok o pogojih za podelitev koncesije za opravljanje izbirne lokalne gospodarske javne službe upravljanja tržnice v Hrastniku ter poročilo odbora za varstvo okolja, urejanje prostora in infrastrukturo. Obravnavali in izdali so soglasja k novo oblikovanim
cenam storitve obvezne občinske gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo in za odlaganje ostankov komunalnih odpadkov ter soglasje k cenam storitve pomoči na domu, ki jo izvaja Dom starejših Hrastnik in Center za socialno delo. Obravnavali so tudi spremembe raznih statutov in odlokov, pa še o investicijskem programu projekta gradnje sekundarnega kanali-
zacijskega omrežja območja Dol pri Hrastniku in urejanja opuščenega urbanega rudarskega območja Resnica.
Tudi reciklaža odpadkov na Marnem je bila tema pogovorov. Ločevanje odpadkov je v Zasavju nad slovenskim povprečjem, so izvedeli.
Predmet razgovora so bile tudi velike količine peska, ki so ostale na javnih površinah po končani zimi in predstavljajo nevarnost za poškodbe, ob nalivih pa lahko zamašijo tudi odvodne jaške. Predlagali so uporabo proizvoda za polivanje cest v zimskem času, ki
ga delajo v TKI, kar bi zmanjšalo porabo količine peska in soli.
Župan Miran Jerič je poročal tudi o poteku akcije Očistimo Slovenijo v enem dnevu. Občina Hrastnik je z organizatorjem podpisala sporazum, določili so lokalne koordinatorje... Akcija bo potekala na celotnem območju občine, zagotovili bodo zaščitna sredstva in malico. O podrobnostih pa bodo gospodinjstva obveščena preko sredstev javnega obveščanja.
Besedilo: Fanči Moljk
O TRBOveLJsicem časrnem osčanu bodo še RazPRavuau
Na 26. redni seji Občinskega sveta Občine Trbovlje, ki je bila, 12. aprila 2010, so svetnice in svetniki obravnavali in sprejeli predlog zaključnega računa proračuna Občine Trbovlje za leto 2009.
Qri tem so ugotovili, da so morali v letu 2009 sprejeti tri I rebalanse proračuna, pomagali pa so si tudi s kratkoročnimi in dolgoročnimi najemi kreditov. Kljub težavam, ki jih je povzročila recesija, je občina v letu 2009 poravnala vse svoje obveznosti. Pristojni komisiji sta k poročilu zaključnega računa dali pozitivno mnenje. Zvone Hribar, predsednik Komisije za gospodarstvo in proračun, je omenil, da so davčni prihodki v občini običajno zastopani, zaslediti pa je izpad transfernih prihodkov in kapitalskih dohodkov. Večina vseh prihodkov gre v tekočo porabo. Svetnice in svetniki so zaključni račun za leto 2009 potrdili.
Potrdili so tudi predlog sklepa o sprejemu letnega poročila javnega podjetja Komunala Trbovlje d.o.o. za leto 2009. Direktor JP KT, Milan Žnidaršič je v poročilu dejal, da je podjetje v letu 2009 poslovalo z izgubo 86 tisoč evrov (v letu 2008 je bila izguba v višini 53 tisoč evrov), končni rezultat poslovanja pa je bil vseeno pozitiven in sicer iz naslova terjatev, obresti in zamudnih obresti.
Nekoliko se je zapletlo pri 4. točki dnevnega reda, ko so svetnice in svetniki imeli v drugi obravnavi predlog Odloka o cestah in ureditvi cestnega prometa. Tomaž Vresk je predlagal odmor pred odločanjem zaradi posvetovanja s svetniško skupino SNS glede glasovanja o sprejemu omenjenega predloga. Po odmoru je Tomaž Vresk dejal, da je svetniška skupina SNS želela dati amandma na 55. člen predloga odloka, ki se nanaša na vožnje avto šol. Ker pa v drugi obravnavi ni več mogoče dajati
pripomb in predlogov, se je osebno opredelil, da bo glasoval proti predlogu odloka. Večina prisotnih svetnic in svetnikov pa se je opredelila za predlog in ga potrdila.
Brez zapleta tudi ni šlo, ko so se svetnice in svetniki odločali glede predloga za podelitev »Prvojunijske nagrade« za leto 2010. Že pri potrditvi dnevnega reda je Aleš Gulič predlagal, da se dnevni red dopolni z besedilom...in nazivom častnega občana. Predlog svetnika LDS so prisotni sprejeli. Ko pa so prišli do 11. točke, so najprej potrdili predlog Komisije za podelitev priznanj in nagrad in potrdili dva predloga. Tako bosta v letu 2010 Prvojunijsko nagrado prejela Helena Kastelic za dolgoletno in nadpovprečno delo na področju humanitarnih dejavnosti in Vili Guček za dolgoletno delo in nadpovprečne dosežke na področju alpinizma. Po potrditvi obeh predlogov pa je Aleš Gulič kot svetnik predlagal, da se naziv častnega občana podeli Janezu Malovrhu, ki je med drugim tudi županoval v t Občini Trbovlje, ko je bila le ta v največji finančni krizi, njegov delež pa je bil v tistem obdobju, po mnenju predlagatelja, izjemnega pomena. Sledil je odmor za posvet. Po posvetu so svetnice in svetniki sprejeli stališče, da mora predlog biti dan v obravnavo Komisiji za podelitev priznanj in nagrad, kar pomeni nov razpis in obravnavo možnih prispelih predlogov na Komisijo in na Komisiji izdelane predloge v ponovno obravnavo Občinskemu svetu. Svetnice in svetniki so tako zadovoljili zapisana statutarna pravila.
M.A.Š.
Intervju
za avc
Pogovor z Matejo Planko, direktorico Knjižnice Antona Sovreta:
Knjice za vsaicocaR
Ljubljana bo čez nekaj dni postala svetovna prestolnica knjige. Gotovo bo naše glavno mesto z različnimi akcijami upravičilo zamisel Unesca, da se književna umetnost čim bolj približa bralcu. M tem vzdušju smo zaprosili za pogovor Matejo Planko, direktorico Knjižnice Antona Sovreta v Hrastniku. Dober razlog je bil tudi ta, da so pred kratkim dobili svoje nove prostore na novi lokaciji.
IXnjige za vsakogar je enoletni projekt, l\ki bogati program Ljubljana - svetovna prestolnica knjige 2010. Bo tudi vaša knjižnica sodelovala v tem projektu? Namen tega nacionalnega projekta je spodbuditi in spodbujati zavedanje o pomenu branja za razvoj vsakega posameznika in družbe, zato je prav, da tudi naša knjižnica sodeluje pri tem projektu. V naših prostorih se bodo prodajale izbrane kakovostne knjige po ugodnih cenah. Izbranih je enaindvajset knjig, ki bodo izšle v nakladi osem tisoč izvodov in bodo naprodaj po tri evre. Knjige so različnih literarnih zvrsti, avtorji so tako domači ustvarjalci kot vrhunski tuji avtorji. Izhajale bodo ob različnih terminih - večina spomladi, nekaj tudi jeseni. Prodaja knjig se bo pričela v petek, 23.04.2010. V letošnjem letu se je knjižnica preselila na novo lokacijo. Kako ste zadovoljni z novimi prostori?
Nova knjižnica je tako za zaposlene kot za vse občane Hrastnika zelo pomembna pridobitev. Dobili smo sodobno knjižnico: svetlo, sijočo, prostorno, žarečo in moderno opremljeno, z novo vrhunsko informacijsko komunikacijsko tehnologijo, ki ima v današnji dobi vse večji pomen. Nova knjižnica ima skoraj idealne
pogoje za delo. Zato predstavlja za nas zavezo, da bomo svoje delo opravljali z veseljem in odgovorno, pa tudi z veliko mero prijaznosti in naklonjenosti do naših obiskovalcev.
Kako se v njej počutijo uporabniki? Naši uporabniki so nad novo knjižnico navdušeni. Všeč jim je sodoben videz knjižnice, zračnost in svetlost prostora ter bolj pregledna postavitev samega knjižničnega gradiva. Velik pomen za uporabnike predstavlja tudi nova e-učilnica, opremljena z devetimi novimi računalniki, kjer lahko obiskovalci brezplačno pregledujejo spletne vsebine na internetu, elektronsko pošto, uporabljajo Microsoft Word za pisanje in oblikovanje besedil, na voljo pa so jim tudi podatkovne zbirke lus Info, Gvin.com in Grove Musič Online.
Ta projekt ste sprejeli kot nova direktorica knjižnice. Je bilo zaradi tega kaj problemov?
V Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik delam devet let in v teh letih sem dodobra spoznala razmere knjižnice in nenazadnje tudi samo knjižnično dejavnost. Zasluge za uspešno zaključen projekt pa imajo nedvomno vsi zaposleni v knjižnici, v veliki meri pa Občina Hrastnik, ki je znala prisluhniti problematiki knjižnice. Verjetno pa ste nekaj znanja o dejav-
nost hrastniške knjižnice prinesli tudi iz šolskih klopi.
Za menoj je kar nekaj let študija. Leta 2001 sem končala univerzitetni študij na Oddelku za bibliotekarstvo v Ljubljani ter se nato zaposlila v Knjižnici Antona Sovreta Hrastnik. Vendar pa sem takšen tip človeka, ki ne zna sedeti križem rok, zato sem se še istega leta vpisala na znanstveni magistrski študij bibliotekar-stva, ki sem ga uspešno zaključila.
Vsa znanja, ki sem jih pridobila pri študiju, so zelo dobrodošla in jih lahko vključujem v samo organizacijo in poslovanje knjižnice.
V okviru magistrske naloge ste raziskovali razvoj elektronskih knjig, digitalnega branja in podobno. Kaj menite o prodoru e-knjig na knjižni trg? Se je izposoja knjig v zadnjih letih zmanjšala?
Izposoja knjig kljub novim tehnologijam še vedno narašča. Vendar pa se knjižnice ukvarjajo s posredovanjem informacij ne glede na obliko, v kateri so izražene, zato je njihova dolžnost, da v knjižnične zbirke vključijo tudi e-knjige. Prav je, da so knjižničarji pravočasno seznanjeni z novim medijem in da so strokovno pripravljeni na dodatno ponudbo v knjižnicah. S primernim znanjem bodo morali nadgrajevati knjižnične storitve in v
V družbi s Kajetanom Gantarjem, Sovretovim sodobnikom
Intervju
Nova knjižnica
knjižnično zbirko vključiti tudi e-knjigo kot samostojno publikacijo ali kot dopolnilo klasični, tiskani knjigi.
Ob vsem tem pa se seveda ostaja vprašanje, ali se bodo ljudje vsaj delno odrekli papirnim knjigam, ki so jih, ne nazadnje, navajeni že vse življenje. Veliko je knjižnih moljev, ki so očarani z duhom knjižnega papirja in seveda zgroženi nad vdorom brezdušne elektronske tehnologije v poduhovljen svet tiskane knjige. Marsikdo bi se s tem strinjal, vendar pa se ne sme pozabiti na mlado generacijo, ki že od malih nog raste skupaj z računalnikom in ki ji branje z računalniškega zaslona ni prav nič nenavadno. V desetih letih se lahko knjižni molji preobrazijo v spletne metulje. In prav ta generacija spletnih metuljev lahko dodobra spremeni način poslovanja današnjih knjižnic in založb.
Načrtujete tudi v vašo ponudbo vključiti e-knjise?
Z izposojo bralnikov je pričela Mestna knjižnica Ljubljana. Bralcem je na voljo pet bralnikov, na katerih lahko prebirajo deset sodobnih in klasičnih leposlovnih del, izključno slovenskih avtorjev. Dejstvo je, da so e-knjige stopile v naš vsakdan. To lahko razumemo kot nek nov izziv, tako za bralca knjig kot tudi za založbe in knjižnice. Verjamem, da se bo s strani bralcev pokazal interes za prebiranje tovrstnih knjig, vendar pa je v Sloveniji še zelo malo založb, ki ponujajo e-knjige kot del svoje ponudbe.
Dokler se ta ponudba ne bo obogatila, menim, da se bralniki in e-knjige še ne bodo razširili po knjižnicah.
Gotovo imate ob boljših pogojih dela tudi kakšne načrte. Kaj boste uvedli novega?
V	letošnjem letu načrtujemo kar nekaj novih projektov. Eden izmed prvih je bralni krožek, ki je pričel delovati 8. aprila 2010. Srečanja bodo enkrat na mesec. Bralni krožek ima posebno vlogo in poslanstvo: vabi k branju in izmenjavi bralskih izkušenj ter širi bralno kulturo in spodbuja ohranitev ter razvoj nacionalne identitete.
V	poletnih mesecih bo gotovo zelo odmeven projekt Poletni festival hrastni-ške knjižnice, ki bo predvidoma trajal tri dni. Festival bo imel vsako leto rdečo nit, ki se bo vsebinsko navezovala na naš kraj. Osrednja tema prvega festivala bodo hrastniške marionete, ki so edinstven primer kulturne dediščine oziroma izročila Hrastnika. Festival se bo odvijal na prostem, na dvorišču pred našo knjižnico, kjer smo pridobili idealne pogoje za take prireditve. Hrastnik se ponaša z bogato kulturno dediščino, zato je prav, da se predstavi širši javnosti. Festival je
zasnovan na povezovanju in promociji društev, zvez in zavodov v občini Hrastnik ter na povezovanju kulture z gospodarstvom, s poudarkom na izvajanju skupnih projektov in varstvu kulturne dediščine.
Izobraževali boste tudi podjetnike... Tako je. Nov projekt je tudi izobraževanje podjetnikov za uporabo portala GVIN.com. Splošne knjižnice morajo znati ponuditi nove inovativne digitalne storitve, ki bodo ljudem omogočale doseganje osebnih ciljev v spreminjajočem se svetu, s čimer bodo prispevali k povezani družbi in uspešnemu gospodarstvu, temelječem na znanju. Informacijsko-komu-nikacijska tehnologija omogoča povsem nove oblike medsebojnega komuniciranja, skupnega sodelovanja in poslovanja. Digitalne vsebine oziroma e-vsebine, ki vključujejo tako digitalne vsebine kot tudi elektronske storitve, predstavljajo ključni faktor za nadaljnji razvoj informacijske družbe, saj vplivajo tako na gospodarstvo kot tudi družbo kot celoto. Podjetje za razvoj potrebuje spodbudno okolje in veliko virov osnovnih informacij, iz katerih pridobiva podatke, ki jih nadgrajuje s svojimi idejami in ugotovitvami. Uporabi jih lahko za nadaljnje iskanje rešitev, sprememb, izboljšav oziroma novosti, da bi dosegali novo dodano vrednost izdelkov ali storitev in večji tržni uspeh podjetja. Splošna knjižnica je informacijsko središče, ki zagotavlja splošno dostopnost informacij, ki so lahko ključnega pomena za razvoj podjetij, zato bomo v letošnjem letu organizirali izobraževanje lokalnih podjetnikov za uporabo portala GVIN.com, ki daje podjetnikom celovit vpogled v poslovanje slovenskih podjetij, v njihova vodstva ter v tržno dogajanje doma, v svetu in po posameznih industrijskih panogah. Uporabnikom so na voljo kakovostne in ažurne informacije iz različnih virov, urejene v pregleden spletni servis.
So Hrastničani pridni bralci?
Občani Hrastnika že od nekdaj z veseljem prihajajo v knjižnico. To potrjujejo
tudi statistični podatki, saj ima knjižnica na letni ravni kar 90.000 obiskov. Zelo zadovoljni smo tudi z izposojo knjižničnega gradiva. Uporabniki knjižnice so si v letu 2009 izposodili skupno 139.718 enot knjižničnega gradiva. V primerjavi z letom 2008 beležimo 8.5% porast. Razlog za to je v kvalitetni in raznoliki ponudbi knjižničnega gradiva. Knjižnica daje velik poudarek nabavi aktualnega knjižničnega gradiva, hitri in učinkoviti obdelavi literature ter izločanju neuporabnih enot, med katere sodi poškodovano, zastarelo in nezanimivo gradivo, ki si ga nihče ne izposoja. S takšno politiko knjižnica skrbi za živost knjižne zaloge.
V letu 2009 smo našim uporabnikom pripravili pester program razstav, predavanj, predstavitev knjig, srečanj z ustvarjalci, delavnice in podobno. Skupno število vseh prireditev je bilo 338. Usposabljanje uporabnikov za aktivno uporabo računalnika pa je že vse od druge polovice leta 2008. To pogojuje tudi uporabo Cobissa in uporabo elektronskih storitev kot rezervacijo knjig in podaljševanje roka izposoje.
Imate statistične podatke za strukturo članstva pa za najmlajšega in najstarejšega člana?
Najmlajši je rojen 25.10.2009, najstarejši pa 20.02.1926. Moških članov je 1520, žensk pa je nekoliko več 2115. Lahko navedem še število mlajših bralcev, ki jih je 1004, starejših pa 2631.
Pa še klasično vprašanje: katera je najbolj brana knjiga?
Odraslim je najbolj všeč delo Amanda Quick Skrivnostni čar, mladi pa še kar prisegajo na Primoža Suhodolčana in njegovega kolesarja... Ob tem vprašanju bi dodale še to, da ljudje na splošno bolj posegajo po leposlovju kot po priročnikih. Naših klasikov skorajda ne berejo več, žal, razen tistih, ki so za obvezno domače branje.
Uspešno uresničujte svoje načrte! Hvala.
Besedilo in slike: Fanči Moljk in Branko Klančar
Suče SLovenue in CRL pmponoča:
Javni potniški promet?!
Na Centru za razvoj Litija so izdali knjižico, kjer so zbrani vsi vozni redi javnih prevoznikov.
Skupne vozne rede so izdali za relaciji Litija - Dol pri Ljubljani - Ljubljana in Kamnik - Domžale - Ljubljana. Želijo, da bi čim več ljudi spremenilo svoje potovalne navade in uporabljalo javni potniški promet ter na ta način prispevalo k bolj čistemu okolju.
Knjižico z voznimi redi lahko brezplačno dobite na Centru za razvoj Litija.
Srce Slovenije med cvetočimi tulipani
Srce Slovenije se bo konec meseca predstavilo v okviru tradicionalne razstave tulipanov v Arboretumu Volčji Potok, ki bo potekala od 24. aprila do 2. maja 2010.
Dvanajst občin območja Srca Slovenije se bo povezalo in skupaj predstavilo. V Arboretumu bo nastopila zasavska skupina Orlek, tamburaški orkester in grajski oktet. Za ljubitelje kulinarike bodo na voljo domače dobrote in posebne grajske jedi. Organizirali bodo delavnice pletenja slamnatih kit, polstenja volne in slikanja z ogljem na prostem. Matjaž Moderar, večkratni državni prvak, bo prikazal potek izdelovanja muh za muharjenje. Na obisku bo Valvasor, predstavili se bodo radeški splavarji, grajski pisarji in lakaji, manjkali ne bodo niti čebelarji.
Podroben program dogodkov razstavnega prostora Srca Slovenije najdete na spletni strani www.razvoi.si.
Makedonci na ogledu dobrih praks v Srcu Slovenije
Sredi aprila bodo v okviru projekta Prenos znanja v Makedonijo, ki ga je odobrila Služba vlade za lokalno samoupravo in regionalni razvoj, obiskali Slovenijo Makedonci.
Obisk je predviden kot nadaljevanje delavnic, ki so jih predstavniki Centra za razvoj Litija izvedli za njih na temo črpanja evropskih sredstev in ruralnega razvoja. Makedonci so na omenjenih delavnicah izrazili željo po predstavitvi dobrih praks, ki so zrasle iz zasebnih podjetniških iniciativ na podeželju ter iz nacionalnih ter evropskih vzpodbud za razvoj projektov na podeželju. Predstavili jim bodo primere dobrih praks na območju Srca Slovenije in sicer v občinah Litija, Dol pri Ljubljani in Kamnik. V nadaljevanju izvajanja projekta je po organizaciji omenjenega študijskega obiska predviden ponovni obisk Makedonije.
Pripravili:
Gašper Kleč, Andreja Čop, Mojca Nemgar, CRL
Roranv klub ZacoRje Kum za VaRsrveno Deiavni cenreR ZacoRje
Rotary klub Zagorje Kum deluje v Zagorju od leta Z008. Njegovi članice in člani so se zbrali iz različnih krajev Slovenije, a glavnina je iz treh zasavskih občin.
k Ijihov program delovanja IN je usmerjen predvsem v humanitarno dejavnost. Da znajo prisluhniti svojemu okolju so pokazali že ob koncu preteklega leta, ko so sprejeli načrt aktivnosti za leto 2010, ki ga s pomočjo sponzorjev in donatorjev uspešno uresničujejo.
Prva letošnja akcija je že zaključena in ker je osebnega
značaja, jo ne želijo objavljati, zaupali pa so nam, da je bila vsa njihova aktivnost poplačana z veliko pozornostjo in hvaležnostjo vseh udeležencev.
Druga letošnja akcija je bolj obsežna, ideja se je porodila ob obisku predsednika Rotary kluba Zagorje Kum Petra Čedeta pri direktorici VDC Zagorje Ani Režun. Zaupala
mu je, da bi želeli za gojence opremiti računalniško sobo v mansardi, ki so jo uspešno uredili.
Odločitev članov Rotary kluba Zagorje Kum je presenetila vse, saj so člani zbrali sredstva za nakup vseh šestih računalnikov. Računalniki so že dostavljeni in čakajo svečano otvoritev »računalniške sobe«. Verjetno so najbolj
nestrpni gojenci, saj je med njimi veliko takšnih, ki že poznajo skrivnosti računalnikov še več pa je tistih, ki se želijo naučiti spretnosti, kako na ekran pričarati slike in besede pošiljati daleč v svet.
Ko bo pravi čas, jih bomo obiskali in zapisali kaj več o njihovem dejanju.
Z Janezom Lipcem klepetala: StaR
Kšefti
MÄIgpai
produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani
snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z	< «g
možnostjo sponzoriranja	iostanitfi
trženje in produkcija za gospodarsko	"	A
interesno združenje lokalnih TV Slovenije
VHS, S-VHS, BETA SP	^	,
E-mail: atv.signaI@siol.net
Valvasorjev trg 3 1270 Litija
tel./fax: 01/8983-029,8984 209, 8980-390
GSM: 041 681-584 041 765-1
OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH!
ei/j	ELEKTROPROM
	>	elektroinstalacije >	strojne instalacije >	daljinsko ogrevanje z lesno biomaso >	kabelsko komunikacijski sistemi >	trgovina EVJ Center >	delovni stroji in nizke gradnje >	barSedmica
	lokalna televizija ETV efar
	etv.elektroprom.si komerciala 03-56-57-158 studio 03-56-57-177
NAROČILNICA ZA ČASOPIS 7pL C
Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi, Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734
Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno)
polletno letno
Ime in priimek:....................... Telefon:.........
Naslov:............................... Davčna številka:
Podpis:.........
hrastnik - trbovlje - Zagorje - litija - radeče
I
I
i
J
Zbor ČLanov DRUšrva vojnm invaLiDov Zasavje
Člani Društva vojnih invalidov Zasavje so imeli zbor 15. marca 2010. Od 225 članov se ga je udeležilo 14 iz Zagorja, 45 iz Trbovelj in 15 iz Hrastnika.
r\elo društva je ustaljeno, zato načrtujejo v letu 2010 po-L^dobne dejavnosti kot so jih imeli v preteklem letu. Organizirajo srečanja, izlete, rekreacijo in pomagajo svojim članom, ki pomoč potrebujejo. Lani so svojim enajstim članom omogočili bivanje in terapije v zdraviliščih, sedmim so pomagali z denarnimi sredstvi in z nakupom zdravstvenih pripomočkov, enemu pa s programom konkretne oziroma neposredne nege ter fizične pomoči na domu. Odšli so na tri izlete po Sloveniji, na Kras, na srečanje vojnih invalidov Slovenije v Novem mestu in v Ormož in organizirali kvalifikacijska republiška tekmovanja v streljanju z zračno puško in v pikadu in se udeleževali
tekmovanj v streljanju z zračno puško, v športnem ribolovu in na športnih igrah v Mariboru. V društvenih prostorih se ob ponedeljkih srečujejo članice ročnodelskega krožka DVI, Nagelj, ki so spomladi razstavljale v Galeriji DDT, jeseni pa na Vačah. Gostje zbora Ivan Pivk, Alojz Klančišar, Mitja Rozina, Miran Jerič, Mari Govejšek, Luka Obradovič, Rajko Žagar in drugi so bili enotnega mnenja, da je medsebojno povezovanje društev in sodelovanje z lokalnimi skupnostmi pomemben prispevek k boljšemu delu. Vsi pričakujejo še naprej dobro sodelovanje veteranskih društev in organizacij. Še naprej se bodo trudili, da svojim članom pomagajo.
Besedilo: Irena Vozelj
Spoštovane izdelovalke in izdelovalci salam, ljubitelji kmečkih dobrot, drage bralke, spoštovani bralci!
Že v prejšnji številki smo objavili datume za salamijado, pa jih vseeno ponovimo še tokrat:
Salamijada bo v petek, 23. maltravna ob 19. uri na Vidrgi v gostilni Pri Vidrgarju. Vzorce sprejemamo še 21. aprila, ocenjevanje bo 22. aprila v kategoriji domačih kmečkih salam in v kategoriji divjačinskih salam.
To pomeni, da boste pri prijavljanju deklarirali, ali je salama narejena iz večinoma divjačinskega mesa, ali pa na klasičen, kmečki način.
Spoštovane zasavske salamarke, spoštovani salamarji, naprošamo vas, da prijavnico čim preje izpolnite in nam jo pošljete na uredništvo Zasavca, najkasneja pa do 17. aprila letos!
Na svidenje na naš praznik, na praznik salam!
MM
PRIJAVNICA ZA 12. ZASAVČEVO SALAMIJADO 23. MALTRAVNA 2010 NA VIDRO!
Na salamijado prijavljam....... vzorcev salam, od tega
a)	........domačih, kmečkih salam
b)	........divjačinskih salam
IME................... PRIIMEK.........................
NASLOV.
TELEFON, GSM.
Podpis:. ^ Datum:
Prijavnico pošljite na naslov:
Uredništvo časopisa Zasavc, p.p. 79, Zagorje ob Savi.
Tel.: 03 56 22 734, Fax: 03 56 32 734, GSM: 040 267411 ali 041 458 444
Akcija
PomLaDni pozDRav DPM ZacoRje ob Savi
Za vse, ki že kujejo načrte za čas okoli 1. maja in vse tiste, ki še ne vedo kam bi odrajžali.
Društvo prijateljev mladine Zagorje in Knjižnica Zagorje sta pripravila dva namiga, kako preživeti dva prijetna dopoldneva v dobri družbi.
Za vse informacije so dosegljivi vsak delovni dan, do 13. ure na GSM 041 699 412. ali ali po elektronski pošti na naslov: tanja.sibila@zagorje.si .
sreda, 28.april ob 8.30. uri: izlet z avtobusom v Arboretum Volčji potok na ogled razstave Dinozavri - prijave so obvezne, mlajši od 7 let morajo imeti spremstvo starejše osebe! (cena: 5€ na osebo)
četrtek, 29. april od 10. do 12. ure: počitniška, ustvarjalna delavnica
Knjižnica Zagorje, mladinski oddelek
Izžrebana glasovalka:
Angela Cestnik
Pod ostrim vrhom 14, 1420 Trbovlje
Operacijo delno financira Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Operacija se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja človeških virov, razvojne prioritete »Institucionalna in administrativna usposobljenost«; prednostne usmeritve »Spodbujanje razvoja nevladnih organizacij, civilnega in socialnega dialoga«.
GLASOVNICA ZA NAJ PROSTOVOLJCA ZASAVSKE REGIJE 8/2010
Naj prostovoljec oz. prostovoljka zasavske regije je:
(Ime, priimek, nevladna organizacija, v kateri deluje) Zanj(o) glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob^Savi^
nj-	“ln
Trenutni vrstni red:
Nai NVO:
1.	DOB-SLO - Skupina za samopomoč Zasavje Trbovlje - 79 glasov
2.	Združenje borcev za vrednote NOB Trbovlje - 34 glasov
3.	Društvo mobiliziranih Slovencev v nemško vojsko Trbovlje -56 glasov
4.	Društvo invalidov Zagorje - 15 glasov
5.	Turistično društvo Čemšenik - 18 glasov
6.	Društvo prijateljev mladine Trbovlje - 17 glasov
7.	Turistično društvo Hrastnik - 7 glasov
8.	Medgeneracijsko društvo »Srečno« Zagorje - 5 glasov
9.	Društvo osteoporoze Trbovlje - 1 glas
10.	Medgeneracijsko društvo upanje 1 glas
11.	Turistično društvo Trbovlje - 1 glas
12.	Društvo invalidov Trbovlje - 1 glas
Nai prostovoljci:
1.	Tončka Odlazek ( DOB-SLO Skupina za samopomoč Zasavje) -79 glasov
2.	Viktorija Bočko (ZB za vrednote NOB Trbovlje) - 33 glasov
3.	Leon Janežič (DMSNV) - 57 glasov
4.	Stanislava Radunovič (TD Čemšenik ) - 22 glasov
5.	Anonija Cesar ( Društvo invalidov Zagorje) - 15 glasov
6.	Mojca Greben ( TD Hrastnik) - 7 glasov
7.	Marija Govejšek ( ZB za vrednote NOB Trbovlje) - 2 glasova
8.	Mojca Grden ( Medgeneracijsko društvo »Srečno« Zagorje) -5 glasov
9.	Ladislava Medvešek ( Društvo osteoporoze Trbovlje) - 1 glas
10.	Ana Holc (Medgeneracijsko društvo upanje Trbovlje ) - 1 glas
11.	Rudi Janežič - 1 glas
^1______________________________________________________________P
GLASOVNICA ZA NAJBOLJŠO NEVLADNO ORGANIZACIJO ZASAVSKE
REGIJE
8/2010
Najboljša nevladna organizacija zasavske regije je:
(Naziv nevladne organizacije, torej društva, ustanove ali zasebnega zavoda)
Zanjo glasujem:
(Ime, priimek, poln naslov in telefonska št. glasovalca oz. glasovalke)
(Kraj in datum)	(Podpis)
Kupone pošljite na: Zasavc, p.p. 79,1410 Zagorje ob Savi
RaušLova mama
Člani ZZB Trbovlje so sredin Klepet ob desetih namenili spominu na Raušlovo mamo in njenim pesmim.
Rozalija Raušel je bila rojena 1898 leta r\v Šentlenartu nad Laškim, v Laporni-kovi družini, kjer so imeli deset otrok. Težko kmečko delo jo je utrdilo, da je zmogla tudi delo težakinje pri rudniških zidarjih Trboveljske premogokopne družbe. V Trbovlje je prišla leta 1923, se kmalu poročila z Martinom Raušlom in rodila sedem otrok, dvojčici sta umrli, dve hčeri in trije sinovi so z njo preživeli vse težke čase, predvsem po smrti moža in očeta leta 1938. Med drugo svetovno vojno so vsi podpirali narodno osvobodilni boj, preživeli in še naprej živeli v medsebojnem spoštovanju.
Ves čas je Rozalija Raušl pisala pesmi, ki jih je tokrat prebirala Marja Kužnik, saj jih je zapisane našla v zapuščini svoje tašče Anice. O spominih na svojo orno, ki je bila zelo družabna, sta spregovorili vnukinji Jožica in Breda. Vsem zbranim so pesmi pustile poseben pečat. Morda
bodo nekega dne zagledale luč sveta v Od tedaj je dolgo,
knjižni obliki. Ena izmed njih: Spomin na dobrega očeta Takrat našo mamo še ni nič skrbelo ko je še naš ata šel vesel na delo.
Vsak večer smo z okna gledali v daljavo, kdo prej opazil bo očetovo postavo.
Ko pa smo uzrli ga, ata gre, smo rekli in vsi naenkrat brž nasprot mu stekli.
ata je omagal.
Zdaj smo revčki sami, ata spi v jami.
Si kaj truden, ata, smo ga spraševali in potem ljubeče v hišo ga peljali.
Srečanje ob poeziji Raušlove mame
Besedilo: Irena Vozelj Stika: arhiv ZB
Novo VODSTVO DRUŠTVa U3
Društvo U3, Univerza za tretje življenjsko obdobje Trbovlje, je dobilo novo predsednico in druge organe društva. Dosedanjo predsednico Stašo Kunšek je zamenjala Zvonka Selan.
r\ruštvo ima stotrinajst članov, ki delujejo v različnih sekci-Ujah, največ v jezikovnih. Sedanjo dejavnost želijo razširiti. Na podlagi podatkov, ki jih bodo dobili z anonimno anketo o željah in potrebah članov, bodo pripravili podroben načrt za šolsko leto 2010/2011. Želijo si sodelovanja s sorodnimi in drugimi društvi in organizacijami, da bi v svojo ponudbo vključili čim več zanimivih tem, seminarjev, ki bodo zanimali obiskovalce. Društvo se financira s sredstvi članarine, donatorjev, vseh treh zasavskih občin in uporabnikov.
Trboveljska U3
Likovniki se predstavljajo na vsakoletnih razstavah, sekcija umetnostne zgodovine ima strokovne ekskurzije. Zelo dejavni so člani jezikovnih sekcij in računalniškega usposabljanja. Verjamejo, da bodo lahko s skupnimi močmi in povečano ponudbo pridobili več članov, organizirali zanimiva predavanja in druge dejavnosti. O njihovi dejavnosti in možnostih bo mogoče izvedeti več na sedežu društva v Domu Svobode.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Od Sušnuca do Dimmica
Joža Ložak je skupaj z Literarnimi prijatelji pri DUT pripravila literarni večer z domačimi avtorji pesmi o Trbovljah, ki jih imajo radi in jih vidijo tudi z rožnatimi očali.
Udeleženci srečanja literarnih prijateljev
(predstavljene so bile pesmi: MAMA, Angele Bakovič, DIH I POMLADI, Janeza Zavolovška, VEČNOST, Nuše Kukman, SPOMLADI VSE... in KRAJ DOBRIH LJUDI Marine Benetek, NAŠ NASVET, Karla Gorjupa, MRZLICI, Vinka Pfeiferja, POVEJTE Ml MOJI PRIJATELJI VI, Vinka Hrovatiča, MOJ DOM in KDO SEM -Janeza Mohorja, OJ GLAŽUTA, Mihaela Gosaka, KRUŠNA PEČ, Vlaste Ameršek, NAŠ KRAJ SE VSAK DAN SPREMINJA in HODIM PO MESTU, Nuše Kukman, TRBOVELJŠČICA, Anice Jereb, MAR-
JANCI, Nande Guček, ZAPOJMO ZA VSE DOBRE LJUDI, Francija Princa. Vsaka od njih je koga od obiskovalcev spomnila na poseben trenutek, ki mu je ostal v spominu in mu pričaral nekdanje dni, ki ostanejo za vedno. Upajmo, da bo napisanih še veliko lepih pesmi o krajih s čudovitimi ljudmi. S petjem so piko na i dodale pevke Jesenske rože ob spremljavi harmonikarja Francija Vrtačnika.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Lovsko - Kmečica saLamuaDa 2010
na Kopitriku
Kopitnikje znana pohodniška točka tako za Zasavje kot tudi širšo okolico. Naravne lepote vabijo v vseh letnih časih v neokrnjeno naravo.
Le nekateri vedo, da že nekaj let zapovrstjo poteka na Kopi-tniku tradicionalna družabna prireditev SALAMAIJADA. V Lovskem domu na Kopitniku se jo je 27. marca 2010 udeležilo 15 izdelovalcev salam.
Salamarji s Kopitnika
Komisija v sestavi Martin Paskvale, Jože Stritar in Jože Drgan, ki je ocenjevala prijavljene vzorce salam, je imela težko delo. Vse salame so bile odlične. Kljub temu so se odločili, da nagrade podelijo naslednjim izdelovalcem salam:
1.	mesto ČEH JOŽE, 2.mesto HERCOG FRANC, 3. mesto MAROLT STANE.
Prireditev je bila dobro organizirana in predvsem družabna. Prireditelji si želijo, da bi se naslednjo leto udeležilo Salamijade na Kopitniku čim večje število izdelovalcev salam.
Besedilo in slika: B.M.
za avc
15. april 2010
15
Šicmnce in Unšice uspešno uvnščene
na DP v show PLesm
V/ Ljubljani je bil 27. in 28. marca 2010 4. kvalifikacijski turnir za državno prvenstvo v modernih tekmovalnih plesih. V organizaciji plesne šole Bolero so se pomerili člani in pionirji in med njimi so bili tudi člani KUD-a B-B0Y Trbovlje in Plesne šole Urška Zasavje.
plesalca KUD-a B-BOY Trbovlje, Janez in Nina, sta nastopila I v hip hop parih in zasedla 2. mesto, v kategoriji hip hop solo člani pa je Janez zasedel 6. mesto. S temi rezultati sta se oba v obeh kategorijah uspešno uvrstila na državno prvenstvo. Lanske pionirke Tajda, Ina, Lara, Tinkara, Iva, Maruša in Kirn so nastopile letos kot mladinke in v kategoriji discodance male skupine zasedle 2. mesto, v streetshow male skupine pa so bile četrte. V hip hop pari mladinci pa so 9. mesto priplesale Tajda in Ina, lanski pionirski podprvakinji v tej kategoriji. Uvrstitev na DP je vzpodbuda za treninge, saj bo 7. in 8. maja 2010 že prvi del DP v Medvodah.
Pari pionirji - B-boy
Tekmovali so tudi plesalci plesne šole Urška Zasavje in si zopet priplesali odlične uvrstitve - pogoje za uvrstitev na državno prvenstvo.
Disco dance solo mladinke: 3. mesto Staša Majcen, 4. mesto Tania Hriberšek
Hip hop solo mladinci: 6. mesto Urban Tratnik Street pari mladinci: 4. mesto Lara Turšič in Iza Bebar Disco dance pari pionirji: 1.mesto Tina Baloh - Ema Kurent, 3. mesto Danijela Škalonja Klara Košir
Disco dance solo pionirji: 1. mesto Luka Mravlje 2. mesto Luka Kotnik
Disco B-boy
Luka in Maša - PŠ Urška
Hip hop solo pionirji: 1. mesto Luka Mravlje, 3. mesto Luka Kotnik
Street dance pari pionirji: 1. mesto Luka Mravlje - Maša Vra-čevič
Street dance pari člani: 5. mesto Nika Bajda in Urška Drnovšek Plesalci bodo imeli priložnost svoje znanje pokazati še na enem kvalifikacijskem turnirju v mesecu aprilu, potem pa se bodo začeli intenzivno pripravljati na državna prvenstva, ki se pričnejo meseca maja.
KUD B-BOY Trbovlje in PŠ Urška Zasavje Zagorje
Lahko nam je še tako težko zaradi nesrečne usode Tibeta nič ne moremo pomagati. Še kakšne velesile ne, ker se bojijo zameriti Kitajcem. Lahko smo samo solidarni.
V mestnem parku je zasadil himalajsko brezo
\S
Qe posebej z dalajlamo, z njihovim vodjem v izgnanstvu, ki ^se je mudil v začetku prejšnjega tedna v Mariboru. Cela Slovenija se je zgrinjala v Maribor, simpatično prestolnico Štajerske, v kateri je vel tiste dni tudi duh Tibeta. Da počastijo velikega duhovnega vodjo in v živo slišijo kakšne življenjske napotke. „Na probleme ne glejmo ozko," je dejal med drugim, „saj imajo tudi svojo pozitivno plat...“ On je na primer zaradi izgnanstva spoznal cel svet in mnogo izjemnih ljudi. Zgledujemo se lahko tudi po njegovi neskončni preprostosti in življenjski sproščenosti. „Kar sezul se bom, da bom bolj udobno sedel," je dejal pred več tisoč glavo množico v dvorani Tabor.
Srečnežu se je dalajlama podpisal v knjigo
Soname Yangchen, avtorica knjige Otrok Tibeta
Čast so mu izkazali tudi številni Tibetanci, ki so razkropljeni po Evropi. Med njimi tudi Soname Yangchen, ki se je rodila na tibetanskem podeželju v času kitajske okupacije in je pri šestnajstih letih pobegnila iz rodnega kraja preko himalajskega pogorja do Katmanduja. Poznamo jo kot pevko pesmi s tibetanskih gora, s katerimi je doživela mednarodni uspeh. In seveda po njenih zgodbah v knjigi Otrok Tibeta, kjer ne spoznamo le njene biografije, ampak tudi posebnosti Indije, Nepala in trpinčenega Tibeta.
Besedilo in slike: Tanči Moljk
VJ HiRasTniKu 33. Ve€eii šmma
\l petek, 3. aprila 2010, so priredili v Hrastniku že 33. Večer športa.
\/športno dvorano na Logu so prišli vsi tisti, ki imajo športno V srce, kot se je izrazil predsednik Športne zveze Hrastnik Franc Vidovič v svojem govoru. Lansko leto je bilo še posebej uspešno, saj so Hrastničani prvič dobili svetovnega prvaka - kajakaš Peter Kauzer ml. se je v Španiji zavihtel prav na svetovni vrh.
Podelili so priznanja Športne zveze, občinska Bludkova priznanja ter razglasili športnika in ekipo leta. Večer je popestrila pevka Agnes Kumlanc, program pa je vodil v svojem znanem stilu Marko Planinc. Priznanja je med drugim podeljeval tudi eden največjih navijačev hrastniškega športa - župan Miran Jerič.
Srebro značko so podelili Vojku Zupančiču - Planinsko društvo Hrastnik za osemnajstletno delo pri PZS Hrastnik. Začel je kot vodja mladinskega odseka PD, organizatorja taborov, izletov, vodil je odpravo na Mont Blanc, sam osvojil vrh Matterhorna. Prejel je več visokih priznanj PZS.
Dobitniki priznanja Športne zveze Hrastnik
Priznanja Športne zveze Hrastnik
Na osnovi posebnih kriterijev je predsedstvo ŠZ Hrastnik priznanja za leto 2009 namenilo naslednjim dobitnikom:
1.	Živa Brglez - BD Steklarna Hrastnik
-	2. mesto na državnem prvenstvu za mlajše deklice v spustu in slalomu
2.	Denis Gorenc - Karate klub Hrastnik
-	2. mesto na državnem prvenstvu za starejše dečke 45 kg
3.	Sabina FAZLIČ Karate klub Hrastnik
-	1. mesto na DP za mladinke do 59 kg
4.	Darko JORGIČ - NTK Kemičar
-	za nastop na Euro mini champs v Strasburgu, Francija in osvojil
16. mesto
5.	Tamara PAVČNIK - NTK Kemičar
-	2. mesto na državnem prvenstvu za mlajše kadetinje posamezno in dvojicah
-	nastop na Euro mini champs v Strasburgu, Franciji in osvojila 22. mesto
6.	Janoš PETERLIN - BD Steklarna Hrastnik
-	član reprezentance, ki je nastopila na tekmi ICF ranking, Solkan
in osvojil 5. mesto
-	4. mesto na članskem državnem prvenstvu posamično
-	ima status kategoriziranega športnika perspektivnega razreda.
7.	Članska ekipa KK GD Hrastnik
-	za uspešno nastopanje v I. B slovenski košarkarski ligi in osvojeno 8. mesto.
8.	Valter Moljk
-	za osvojeno drugo mesto na veteranskem evropskem prvenstvu
v skoku v višino
-	za osvojeno prvo mesto na veteranskem balkanskem prvenstvu v
skoku v višino in prvo v daljino
Bloudkove značke so podelil za večletno uspešno delo na področju telesne kulture naslednjim posameznikom:
Bronasto značko Meliti Žabkar - Tenis klub Hrastnik za dvajsetletno predanost klubu, kjer dela kot računovodkinja, knjigovodja in organizatorka raznih srečanj.
Prejemniki občinskih Bloudkovih značk
Zlato značko je prejel Miran Grohar Karate klub Hrastnik, ki je bil najprej aktiven v streljanju z zračno puško, potem v atletiki in gimnastiki, leta 1968 pa je postal član Kolesarskega društva Hrastnik, kjer je opravljal tudi vlogo trenerja. V času služenja vojske je dosegal vrhunske rezultate v smučarskih tekih. Leta 1971 se je pridružil članom Budokai karate klubu Hrastnik, kjer je napravil izpit za mojstra karateja. Od letata 1982 opravlja funkcijo tajnika kluba.
Zlato značko je dobil tudi Milan Tanšek - Kegljaški klub Rudnik, kjer dela že od leta 1979 kot duhovni in tehnični vodja ekipe kegljačev. Usposobil se je za sodnika na stezi, kasneje za glavnega sodnika.
V Hrastniku ni tekme v kegljišču, kjer Milana Tanjška ne bi bilo v vlogi glavnega vodje prireditve po tehnični plati. Prav tako brez njega ni delovnih akcij. Dva mandata je opravljal funkcijo predsednika OKZ Zasavje-Posavje.
IZBOR NAJBOLJŠEGA ŠPORTNIKA IN EKIPE HRASTNIKA ZA LETO 2009
Najboljši športnik Peter KAUZER ml. - BD Steklarna Hrastnik ima ta naslov že od leta 2001. Njegovi največji uspehi v letu 2009:
-	osvojitev naslova svetovnega prvaka v slalomu, Seo d Urgel -Španija
-	4. mesto na članskem Evropskem prvenstvu,
-	zmagovalec v skupnem seštevku svetovnega pokala
-	1. mesto na tekmi svetovnega pokala v Pao (Frasncija) in Augsburg (Nemčija)
-	zmagovalec svetovne serije
-	1. mesto na članskem državnem prvenstvu, slalom,
-	ima status kategoriziranega športnika svetovnega razreda.
Najboljša ekipa Članska ekipa KK Sinet Hrastnik za uspešno nastopanje v I. A kegljaški ligi in osvojeno 8. mesto.
Tekmovalci, ki so zastopali KK Sinet na ligaških tekmovanjih, odprtih prvenstvih in kvalifikacijah za državno prvenstvo:
Vojko Šeško kapetan, Gregor Škalicky, Zlatko Drame, Zlatko Pajnič, Martin Sevnšek, Iztok Logar, Karli Medved, Miran Jazbin-šek, Ivan Serec, Bojan Burja, Bogdan Hribar in trener Jože Drame.
Besedilo in slike: Fanči Moljk
Peter Kauzer ml. - športnik leta, Kegljaški klub Sinet - ekipo leta zastopal Jože Drame
II
IiMay i n nesnem
V/ Čemšeniku so bile podeljene nagrade regijskega natečaja na temo Živali in nesreče.
Pozdrav udeležencem
\/četrtek, 8. aprila 2010 je na PŠ Ivana Skvarče v Čemšeniku V potekala regijska podelitev nagrad nagrajencem in mentorjem v okviru natečaja »Naravne in druge nesreče - na temo: Živali in nesreče« v šolskem letu 2009/2010, ki ga je Uprava republike Slovenije za zaščito in reševanje maja 2009 razpisala in katerega namen je informiranje predšolske in šolske mladine o naravnih in drugih nesrečah, o reševalnih enotah in klicu v sili na številko 112. Komisija za izbor najboljših likovnih in literarnih del je meseca marca 2010 izbrala 22 najboljših izdelkov. V komisiji za izbor so sodelovali zaposleni na Izpostavi URSZR Trbovlje in Alenka Rado-ševič in Bojan Čoki kot zunanja sodelavca. Izbrali so tudi dve najbolj aktivni šoli: OŠ Trbovlje - podružnična šola Dobovec in OŠ Ivana Skvarče podružnica Čemšenik, ki sta prejeli odsevne telovnike za učence in Vrtec Hrastnik, ki je nagrajen z lutkovno predstavo gledališča Fru-Fru z naslovom »Pikee Ježek in gasilko Jež«. Kulturni program na podelitvi so pripravili učenci podružnične šole v Čemšeniku, prostor pa sta zagotovila Krajevna skupnost in Prosvetno društvo Čemšenik.
Po podelitvi so si otroci, mentorji in gostje ogledali delo in opremo vodnikov reševalnih psov Kinološkega društva Zagorje, gasilcev PGD Zagorje mesto ter regijskega centra za obveščanje Trbovlje. Nagrajene izde^SbJ^&§0ey^tMP!^'kB&7za zaščito in reševanje, ki bo opravila še državni izbor.
Besedilo in slike: Izpostava URSZR Trbovlje in StaR
Najstniška
V Gimnaziji in Ekonomski srednji šoli Trbovlje je Ljudmila Tolar, predsednica trboveljskega Društva izgnancev, v okviru izbirnih vsebin dijakom pripovedovala o življenju slovenskih izgnancev.
ryjaki so pozorno prisluhnili njenemu razmišljanju o razli-L/kah med življenjem danes, v miru, in v času izgnanstva in kar niso mogli verjeti slišanemu. Z do dvajsetimi kilogrami prtljage in 24 mark denarja so izgnance zbrali v zbirnih centrih in jih od tam z živinskimi in tovornimi vagoni izselili v Nemčijo, kjer so delali v tovarnah in na kmetijah ob skromni hrani in mnogo trpljenja. Preživeli so se ob koncu vojne vračali v izropane in porušene domove. Z vlaki, avtobusi in tudi peš so se prvi izgnanci vrnili 7. julija 1945. Obravnavani kot bele vrane so bili dolgo časa brez pravic. V devetdesetih letih prejšnjega stoletja so si v okviru Društva izgnancev Slovenije priborili več pravic kot žrtve vojnega nasilja...
Zvonec, ki je oznanil konec šolske ure, dijakov ni preveč vznemiril. Razmišljali so o stvareh, o katerih so slišali in marsikaj se jim zdelo nemogoče. Tudi to, da so ljudje po vrnitvi v domovino spali na golih tleh, domovanja so bila pogosto brez oken in vrat. Živa pričevanja o preteklosti so opozorilo, da preprečijo in ne dovolijo, da se kaj podobnega še kdaj zgodi.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
M četrtek, 1.4. Z010, so učenci osnovnih šol Ivana Skvarče, Toneta Okrogarja in Ivana Kavčiča in medgeneracijska skupina Rdečega križa Zagorje ob Savi »Prijateljice«, združili moči pri ustvarjanju velikonočnih pirhov in embalaž za le-te.
Tudi župan občine Zagorje ob Savi, Matjaž Švagan, jih je I obiskal med ustvarjanjem. V soboto, 3. 4. 2010, so na tržnici »pod uro« v Zagorju ob Savi izdelke ponudili mimoidočim v zameno za prostovoljne prispevke. Zbrana sredstva bomo namenili za letovanje otrok iz socialno šibkih družin.
Sekretarka OZRK Zagorje: Štefka Suša
prijavilo se je okoli 90 otrok. „Na bazen smo povabili tudi njihove starše, bratce in sestrice, da so videli, kaj vse smo se že naučili. Sicer pa šolo plavanja obiskuje letos okoli 160 otrok v starosti od treh do štirinajst let,“ je povedala Tina Moljk, vodja šole.
Program je bil sestavljen iz dveh delov: najprej so se zabavali z morskimi konjički in plavali skupaj s starši, v drugem delu pa so izvedli tekmovanje ribic in delfinov 25 m prsno, kravl in hrbtno.
Sobotno popoldne so zaključili s podelitvijo diplom in daril ter se posladkali s pecivom, ki so ga spekle mame mladih plavalcev.
Plavalni dan so izpeljali: Jana Hafner, Petra Kajič, Aljaž Pavlič, Špela Počivalšek in Katarina Keršič pod vodstvom Tine Moljk.
Besedilo: Fanči Moljk, slika: Ana Nuša Moljk
Aima, SjiURLä Las iz
Naša prejšnja izžre-banka se ni odzvala in tokrat objavljamo samo kupon, da se nabere nekaj novih imen, med katerimi se bo za prvomajske praznike lahko nekdo polepšal.
Kupon pošljite na naslov: Zasavc, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi
Stilska preobrazba čaka na vas v Studiu Las!
V
'm »*
Cesta /maj>o 65, 1110 /.agorje mKFON: (03J56 64 186
Valvazorjev trg 8. 12701.iti ja TKLEFON: (01) 8Q 81 088
cp w
KUPON
STILSKA PREOBRAZB«
Ime:_________________
Priimek: *
Mlica:_
Kraj:_
Telefon:

GLeDaLišKa mmmm Q)Š> Mie se ^eteesTravu
Simpatična glasbena pravljica Tinko ^Polovinko, avtorja Janeza Bitenca, opisuje fanta, ki ničesar ne naredi do konca: umije si le pol obraza, počeše se le na pol, obleče le en rokav in eno hlačnico...
Učence 5. razreda, učenko iz 6. in učenca iz 9. razreda, je zgodba takoj osvojila, ker je vsak izmed njih včasih polo-vinko! Z veseljem so se lotili napornega vsakodnevnega treniranja, da so igrico nič kaj polovičarsko predstavili na 1. republiškem srečanju gledaliških skupin OŠPP v Kulturnem domu Mlinše pri Zagorju ob Savi.
V sredo, 24. 3. 2010 so učenci nestrpno pričakovali svoj nastop v Kulturnem domu na Mlinšah. Občutiti je bilo precej strahu in pozitivne treme. Nihče od otrok namreč še ni nastopal na pravem gledališkem odru. Napetost pred začetkom je s svojo simpatičnostjo in pripravljenostjo pomagal omiliti tudi tonski mojster.
Celotno igrico Tinko Polovinko so učenci odigrali brez napak. Zelo velika je bila odgovornost otrok, ki so želeli dati vse od sebe.
Ko se je spustila težka modra zavesa, so srečni ugotovili, da so uspeli!
Predstavile so se še gledališke skupine iz
petih drugih šol. Igrice, ki so jih pripravili, so bile idejno in scensko dovršene. Vsaka od njih je bila nekaj posebnega in čudovitega. Pri nekaterih skupinah so se predstavili samo učenci, pri drugih so se v igro vključili tudi učitelji.
Kljub temu, da so bili učenci že utrujeni, so težko pričakovali nastope drugih skupin. Z velikim zanimanjem so spremljali igre na odru in nastopajoče nagradili z burnim aplavzom.
Srečanje je trajalo do popoldanskih ur. Za odlično organizacijo gre zahvala pobudniku srečanja Tinetu Kralju.
Danica Uje, Vanda Trobevšek
MQnna iTesjKQnčnQ$Tf, RazsTa^a za
me.j m tmmm teee neti
Tudi v knjižnicah stremijo k novim znanjem in drugačnim prireditvam, ki približajo zanimive ljudi in predmete.
Qem prav gotovo sodi modna ^industrija, ki daje kruh milijonom ljudi po vsem svetu, v prestižnih revijah pa lahko občudujemo kreatorje in njihove kreacije, ki včasih prej spominjajo na kakšno umetniško delo, kot oblačilo.
Del tega sveta so z domačimi ustvarjalci prenesli tudi v knjižnico Litija. Predstavili so se trije domači oblikovalci: z nakitom Anuška Ulčnik, z oblekami Mateja Hribar, s čevlji pa Mitja Hojak. Odprtje razstave je bilo konec marca, nakit in čevlji pa so še vedno na ogled v prvem nadstropju Knjižnice Litija. Zelo lepa razstava za vse, ki ljubite lepe reči!
Besedilo in slika: Aleksandra Mavretič
IPrijateSJsfm® J® vrednota, M äB®wc§ßo togptS, (SBraDmaglJii M ®te®[ni®Bigtea srednja §©la g(SESŠ) T[rlfe®wlJ® se Oaftto p®&BwaS0 z dejstvom, da j® w gidfnijB&D s®d®mraaj§tBlh] BetBi? d®D@wanja prBtp®-ro®gDa te stelenltvB štdvfalfo prBjateBjstev.
mesecu marcu je potekal prvi del že sedemnajste izmenjave trboveljskih gimnazijcev, dijakov drugih letnikov, z dijaki Gimnazije Scheinfeld, z Bavarske. Enaindvajset nemških dijakov je v četrtek, 18. marca 2010, za devet dni prispelo v Trbovlje, kjer so jih prijazno sprejeli dijaki GESŠ Trbovlje -njihovi gostitelji oziroma partnerji. Odpeljali so jih na svoje domove, kjer so bivali naslednje dni. Dijaki so se hitro ujeli, med seboj so se pogovarjali angleško in nemško, kakorkoli je pač komu bolje šlo. Da pa nemškim gostom ni bilo dolgčas, so med tednom prav tako hodili v šolo. Zanje je bil urnik malce drugačen, saj je potekal v angleškem jeziku. Dneve bivanja v Sloveniji so jim profesorji GESŠ Trbovlje popestrili tudi z dvema ekskurzijama; v ponedeljek so obiskali rimsko nekropolo v Šempetru, Ptujsko goro in staro mesto Ptuj, v sredo pa jih je pot vodila v slovensko prestolnico, mimogrede pa so se ustavili še na gradu Bogenšperk. Ob koncu tedna so jih gostiteljske družine popeljale na morje, v kopališča, kraške jame oziroma druge zanimive kotičke naše Slovenije.
Kadar se imamo ljudje lepo, mine čas kot bi trenil. Kar naenkrat je prišel četrtek in pripraviti se je bilo potrebno za zaključno prireditev, ki je potekala istega dne ob 18. uri v prostorih šole. Dijaki so skupaj pripravili zanimiv in duhovit kulturno zabavni program. Med drugim so v treh jezikih zapeli pesem Siva pot, ob igranju harmonike, ki je odmevala po vsej okolici, pa so dijaki veselo zaplesali polko, potem pa so se zlili v »plešoči vlakec«. Po končani prireditvi, ki je prikazala vesele dogodke skupnega druženja, je sledila zakuska.
H
Jjsa
'	j.'
Tri dijakinje iz Scheinfelda sva povprašala, kakšne so njihove želje in pričakovanja. Kot najboljšo lastnost izmenjave so izpostavile možnost navezovanja trdnih prijateljstev, ker v izmenjavi sodelujejo dijaki iste starosti. Tako je tudi v tujini mogoče najti prave prijatelje, s katerimi se lahko pogovarjaš o »stvareh, kakršnih se za prijatelje spodobi«, o kakršnih se lahko pogovarjaš s prijatelji doma. Dekleta so se z gostiteljicami oziroma partnericami zelo dobro ujela, saj bi bile za takšno izkušnjo ponovno pripravljene preživeti dve deseturni vožnji, ki sta potrebni za pot. Tudi naše mesto Trbovlje je preseglo njihova pričakovanja, saj niso bila navajena mesta, kjer lahko na tako malem območju počneš tako veliko stvari. Tudi Slovenija je nanje naredila lep vtis.
Z vprašanji sva ostala skromna, saj sva iz lastnih izkušenj vedela, da je ta zadnji večer še kako dragocen in je prav, da ga dekleta preživijo s svojimi slovenskimi prijatelji. Tako trboveljski kot tudi nemški dijaki že komaj čakajo na ponovno snidenje, ki se bo zgodilo prav kmalu, in sicer že 15. aprila letos v Scheinfeldu.
Tega dne bodo namreč trboveljski dijaki vrnili obisk svojim novim prijateljem in skupaj bodo spoznavali nove kraje in običaje.
Besedilo: Jana Crnkovič in Nik Solina, slike: Miha Biruš
V Šempetru
Bap*®
To je dokazal na literarnem nastopu v galeriji podjetja EVJ Elektroprom v Kisovcu. V četrtek 8. aprila zvečer so obiskovalci lahko uživali v poslušanju njegove poezije, ki ostaja živahna in iskriva. Čeprav je Lakovič januarja letos dopolnil 80 let, je še vedno poln ustvarjalne energije, s katero premaguje vse tegobe starosti.
Franci Lakovič med recitiranjem svoje pesmi.
\m\ ra
k le počutim se starega 80 let,« je dejal v pogovoru z »INvoditeljem, pesniškim kolegom Vladom Garantinijem, ki je ob tej priložnosti odprl svojo slikarsko razstavo. Lakovič s trenutnim ustvarjalnim opusom, v katerem prevladujejo
pesmi za otroke in mladino, dokazuje, da je ohranil otroškost in čudenje nad svetom, kar je eden od pomembnih elementov ohranjanja čilosti kljub letom. Pesmi mu redno objavljajo v Cicibanu, sicer pa zanj velja, da se glede na kakovost in število objav njegove otroške poezije uvršča med najbolj prepoznavne slovenske pesnike. V neki kritiki je bil celo postavljen ob bok Tonetu Pavčku.

Jubilantovo poezijo je recitiral tudi Vlado Garantini.
Ustvarjalni vrh je dosegel v srednjih letih, na starost pa ima občutek, da je v svojem okolju kljub nespornemu in s strani številnih kritikov priznanemu pesniškemu mojstrstvu potisnjen vstran. Pravi, da se noče »riniti naprej«, zato tudi ne prihaja v ospredje v občinskem in zasavskem merilu, nanj pozabljajo uredniki založb. Ne glede na skromnost pa si želi, da bi ga lokalna kulturniška srenja upoštevala in ga obravnavala v skladu z njegovim prispevkom k obogatitvi kulturnega in družbenega življenja zagorske občine.
V Ljubljani rojeni Lakovič, ki je v Zagorje prišel kot učitelj, je ne le pesnik, ampak tudi glasbenik. Kot violinist je bil svoj čas član vseh zagorskih instrumentalnih skupin, ki so vključevala godala. Za svoje kulturniško udejstvovanje je med drugim prejel Gallusovo značko in občinsko Grumovo plaketo. »V času poklicne kariere se me je še kdo spomnil,« ugotavlja, »z odhodom v pokoj pa se je to končalo.« To se je pokazalo tudi ob njegovi 80-letnici, saj je minila brez uradne kulturne prireditve, s katero bi mu občinska kulturniška scena simbolično izrazila priznanje za njegov prispevek h kulturnemu utripu občine Zagorje.
Nastopajoči so z glasbo dopolnili čar pesniških in slikarskih stvaritev.
Lakovič je bil član zasavske pesniške skupine Dediči, pesniško druženje pa nadaljuje pri Z. poetih, kjer sta z Garantinijem neformalna mentorja manj uveljavljenim kolegicam in kolegom. Lakovič je doslej izdal dve samostojni pesniški zbirki, medtem ko je pri petih sodeloval kot soavtor. Na nastopu v Kisovcu je bilo predstavljenih 20 Lakovičevih pesmi, od stvaritev za otroke do tem za odrasle. Recitiranje, pri katerem sta se izmenjevala z Garantinijem, so dopolnjevali glasbeni vložki. Lakoviču z violino in Garantiniju z orglicami se je s kitarsko spremljavo pridružil vodja Orlekov Vlado Poredoš. Prevladovale so melodije narodnih in partizanskih pesmi, našel pa se je tudi čas za dva solistična Poredoševa 'komada'.
Besedilo in slike: Boštjan Grošelj
DoBRODeLnosT PLemeniTi
V Domu Svobode Trbovlje bo v četrtek, 22. aprila 2010 ob 19. uri dobrodelni koncert, na katerem bodo nastopili: Slovenski oktet. Jure Godler, pianistka Urška Vidic, ki bo oktet spremljala na klavirju, program pa bo povezovala moderatorka Sabina Brečko.
Izkupiček koncerta je namenjen DRUŠTVU ZA TEORIJO IN KULTURO HENDIKEPA, katerega člani so osebe, ki brez asistence I drugih ljudi ne morejo opravljati svojih življenjskih potreb in funkcij. Z udeležbo na koncertu boste pripomogli prizadetim vsaj delno olajšati njihovo življenje.
Vstopnice po 13 € bodo v predprodaji od ponedeljka, 12.aprila 2010 dalje v Domu Svobode Trbovlje vsak dan med 10. in 12. uro, lahko pa jih rezervirate po telefonu 03 56 27 557 ali po elektronski pošti: svobodatrbovlje@gmail.com V imenu Društva za teorijo in kulturo hendikepa, se vam za obisk iskreno zahvaljujemo!
MaH
AnimaTeica po animarem
1/predavalnici DDT si je nekaj obiskovalcev, predvsem V mladih, ogledalo predstavitev animiranih filmov.
Le-ti so bili uvrščeni v tekmovalni program za Grand prix v dnevih 6. Mednarodnega festivala animiranega filma v ljubljanskem Kinodvoru, kjer so ponudili 400 animiranih filmov, od tega 6 celovečernih.
Del tega se je Društvo za oživljanje zgodbe 2 koluta odločilo predstaviti na slovenski turneji, tudi v Trbovljah.
Od predstavljenih dvanajst filmov je bilo nekaj nerazumljivih. Publika premalo pozna tovrstne filme, zato bi morala biti bolj informirana, da bi lažje sledila posamezni zgodbi. Po mojem mnenju velja za animirane filme enako pravilo kot za stripe. Kdor jih gleda v mladosti, jih tudi v starosti. Ker pa tovrstnim umetnostim ne priznavamo dovolj pomena, ostanejo zanimive le za krog sladokuscev.
Besedilo in slika: Irena Vozelj
Kot Kamen, kot oež
Letošnji gost projekta Rastem s knjigo v Litiji in Šmartnem, Jože Sevljak, seje prav ob slovenskem kulturnem prazniku razveselil nove knjige Kot kamen, kot dež.
\/knjigi je 21 črtic za odrasle, ki govorijo o preprostem V človeku, o socialnih stiskah sodobnega časa. Spremno besedo je napisal literarni kritik Marko Golja, ki med drugim pravi:... »Pisatelj obvlada dramaturgijo tesnobe. Skoraj vedno se s svojo pripovedjo ustavi v najbolj tesnobnem trenutku, preden življenje izdihne, vendar nikoli ne zdrsne v zapis dokončnosti. Kot da bi zmerom znova želel zgnesti cmok v bralčevem grlu...«
Srečanje z Jožetom Sevljakom ob izidu nove knjige je bilo marca v Knjižnici Litija, na srečanje sta prišla oblikovalca naslovnice, Anka in Jernej Švigelj ter avtor spremne besede, literarni kritik Marko Golja. V kulturnem programu je nastopila skupina Tamburaškega orkestra Šmartno.
Knjiga je na voljo pri avtorju, v knjigarni v Litiji, naročila pa avtorju posreduje tudi Knjižnica Litija.
Besedilo in slika: A.M.
April - mesec icnjice
M aprilu se pogosto spomnimo na knjigo. 2. april je mednarodni dan mladinske književnosti, to je Andersenov dan.
I etošnjo poslanico in plakat je prispe-L-vala Španska sekcija IBBY -international Board on Books for Young People, mednarodna organizacija za uveljavljanje mladinske književnosti.
V	tednu od 19. do 23. aprila bodo slovenski dnevi knjige, ki se zaključijo s svetovnim dnevom knjige. Ob tej priložnosti bodo v knjižnici Litija obdarili 5 družin, katerih člani pridno obiskujejo knjižnico, si izposojajo knjige in z njimi rastejo in jih ljubijo. 23. aprila bo v obeh knjižnicah, v Litiji in Šmartnem, potekala akcija: »Vrnimo knjižnično gradivo in poravnajmo dolgove!«; ob vračilu gradiva, ki je v zamudi, ali pri poravnavi starih zamudnin, vam bodo priznali 80% popust.
V	tistem tednu bodo najmlajše cicibral-ce povabili na predstavo Mišje zgodbe, gledališča Fru Fru. Zaključno prireditev
bralne značke za osnovnošolce pa bodo pripravili v maju.
Na predvečer svetovnega dneva knjige in v slovenskem tednu knjige, bodo v Knjižnici Šmartno predstavili novo slikanico domačih avtoric, Maje Toplak Primc in Duši Pevec. Zgodbica pouči, kako ravnamo s knjigo, vzgoja o dobrem ravnanju se prične že v zgodnjih otroških letih. Vzgojiteljica Maja Toplak Primc je knjižničarkam in knjižničarjem pravzaprav stopila naproti, saj piše prav o tem, kar se na bibliopedagoških uricah pogovarjajo z majhnimi pa tudi večjimi otroki. Starši in vzgojitelji, pripovedovalci zgodb, imajo pri vzgoji bodočih bralcev veliko vlogo. Prav ta slikanica jim bo pri tem v precejšnjo pomoč. Predstavitev slikanice bo v četrtek, 22. 4. ob 18. uri, v Knjižnici Šmartno. V programu bodo nastopili malčki vrtca Ciciban.
Besedilo in slika: A.M.
Nova ZeLanoua zasvojita
HRasrniK
V Knjižnici Antona Sovreta so imeli v četrtek, 25. marca 2010, prvo predavanje v novih prostorih. Z veseljem so gostili svojo sodelavko Fanči Moljk, saj s svojim humornim načinom pripovedovanja vedno pritegne številne obiskovalce.
posredovala je svoje r vtise o zadnjem potovanju v Novo Zelandijo, ki je zaradi svoje oddaljenosti še posebej vznemirljiva. Ker je bilo njihovo potovanje namenjeno predvsem odkrivanju naravnih lepot, so bile njene fotografije primerno atraktivne in lepe.
Poudarila je prijaznost ljudi in kulturo obnašanja v prometu.“Novozelandci želijo pokazati svetu tudi to, da je lahko način našega življenja skromnejši," je dejala. „Oblačijo se bolj skromno kot pri nas, spodbujajo popotništvo oziroma spoznavanje sveta z nahrbtniki, v knjigarnah prodajajo tudi obrabljene knjige, kar je pri nas praksa samo v antikvariatu. Svet pa se lahko zgleduje po njih tudi po
izjemno pozitivnem odnosu do narave.“ Predavanje se je zavleklo na uro in pol, vendar je obiskovalcem ta čas minil kot blisk. Gotovo so k temu pripomogli tudi udobnejši sedeži v naših novih prostorih.
Besedilo: Mateja Planko Slike: arhiv knjižnice
V Turju navoušiL JuRčeic
zDRavniK
Člani Prosvetnega društva Martin Orožen iz Turja so se po desetih letih spet lotili igranja na odru.
\/soboto, 10 aprila 2010, so v počastitev mater in žena na-V stopili s komedija Jurček zdravnik, ki jo je po lutkovnem scenariju priredil Stojan Mastnak. V majhni dvoranici nekdanje šole se je tako zbralo okoli 150 obiskovalcev, ki so navdušeno spremljali delo našega parlamenta. „Izjemno dober odziv smo dobili tudi na facebooku, tako da že razmišljamo o ponovitvi predstave v sosednjih vaseh,“ nam je povedala Martina Železnik. Kot zanimivost povejmo, da so od osmih igralcev kar trije iz družine Železnik, četrta, Cvetka Železnik, pa je igro režirala.
Besedilo: Fanči Moljk Slika: arhiv PD Turje
Veuic meonaRODni uspeH pevsiceca zaoRa Gimnazije Lirua
Mešani pevski zbor Gimnazije Litija je od 28. do 31. marca sodeloval na 11. mednarodnem tekmovanju pevskih zborov (Concorso Corale Internazionale) v Riva del Gardi ob italijanskem Gardskem jezeru.
^Nrganizatorji so za pevce najprej pripravili svečano parado V^po ulicah prijetnega mesteca. 41 pevcev iz vseh letnikov litijske gimnazije je s petjem in pozdravljanjem, ob vihranju zastav, stopalo skupaj s svojimi kolegi iz Južnoafriške republike, Trinidada in Tobaga, Nemčije, Rusije, Singapurja in nekaterih drugih evropskih držav. Skupaj je sodelovalo 38 pevskih zborov s štirih celin iz štirinajstih držav.
Zbor Gimnazije Litija je nastopil v kategoriji mešanih pevskih zborov do 25 let, torej v precej starejši konkurenci. Za svoj odlično izveden nastop je prejel zlato plaketo, kar je velik uspeh tudi v mednarodnem merilu. Žirijase je v letošnji izvedbi
tekmovanja
Sloienia ■ odločila Po-, deliti tudi posebno priznanje za izjemno vodenje zbora.
Čast je doletela zborovodkinjo litijskega zbora Heleno Fojkar Zupančič. Poleg tekmovalnega
petja so vsak večer potekali koncerti, na katerih so lahko zbori pokazali tudi bolj sproščeno petje in repertoarje. Litijski zbor je bil s svojim programom med bolj prepoznavnimi in priljubljenimi zbori, kar je pokazal tudi odziv občinstva po njihovem koncertu. S spremljavo na klavirju je svoj krstni nastop na tem inštrumentu doživel Klemen Adamlje.
Tekmovanje je bilo za pevce Gimnazije Litija prvo takšne vrste in opravili so ga z odliko. Pod vrhunskim vodstvom so v ta projekt vložili ogromno svojega truda, volje in nenazadnje prostega časa. S takšnim dosežkom so lahko upravičeno ponosni nase, saj so bili izjemni promotorji svojega petja in svoje gimnazije.
Janoš Železnik, prof.
y Concorso Corale Internazionale
spon	za ave
Banon Codglli se OBRaca v grobu
GEOPLIN SLOVAN - PRO-TEK ZASAVJE 85:88 (25:20, 16:27, 16:17, 28:24)
(3. krog lige Telemach, sobota, 3. aprila ob 19.00) Dvorana KODELJEVO, gledalcev 150, sodniki: Andrej Jeršan, Marko Vučkovič, Sašo Petek:Tehnični komisar: Andrej Vahen
Geoplin Slovan: Zadnik 8, Mlakar 3, Klepo 7, Dragič 7, Novak 10, Marolt 4, Čigoja 18, Jovanovič 6, Krušič 22.
PRO-TEK Zasavje: Mučič 20, Anzulovič 14, Blaževič 6, Pašalič 14, Soldo 10, Vidovič 3, Šoškič 15, Mali 6.
V teh norih časih, ko se Zasavju dogaja gospodarski Staus Quo, ko se je čas ustavil, razvoja in investicij pa že nekaj časa ni (več), se nam po drugi strani in ob robu naštetega dobesedno dogaja zgodba o uspehu. Dežurni krivci za ta uspeh so, spet, košarkarji PRO-TEK Zasavja. Toda navkljub vsem doseženim uspehom se o nas, torej - njih, v športnih medijih ne govori, ne piše in ne omenja, če se pa že, se to zgodi poredkoma in še to kot nujno zlo. Kaj bi se še moralo zgoditi, da bi gospodje iz Ljubljane spoznali, da se težišče košarkaškega centra seli proti vzhodu države? Prihajajo Olimpija, Zlatorog, Šentjur, Helios...še bo vroče!!
IZJAVI TRENERJEV PRED TEKMO:
Miro Alilovič, trener Geoplina Slovana:<<Obe tekmi proti PRO-TEK Zasavju v tej sezoni Lige Telemach sta se odločali v zadnjih sekundah in mislim, da bo tudi tokrat napeto do zadnjega. Vsekakor bomo na prvi domači tekmi v ligi za prvaka igrali na zmago, za kar bomo morali igrati hitro in maksimalno osredotočeno v obrambi, saj je PRO-TEK Zasavje izkušena ekipa, ki zna izkoristiti vsako pomankljivost in napako v obrambi, nevarna pa je predvsem pri metu za tri točke.«
Edi Dželalija, trener PRO-TEK Zasavja:«Na tekmi proti Geoplinu Slovanu nam bo veliko težje kot do zdaj, saj se podajamo k ranjenem levu, poleg tega pa smo nazadnje na Kodeljevem srečno zmagali. Zaustaviti moramo pick'n'roll igro in njihov protinapad, ne smemo izpadati iz rotacije in kontrolirati moramo skok. Še vedno pa čakam na reakcijo iz klopi.«
Da je košarka kolektivni šport, so morali že tretjič v tej sezoni Slovanovcem pokazati igralci PRO TEK ZASAVJA. Z vztrajno kolektivno igro, gradnjo na rezultatu, mirno roko pri izvajanju prostih metov, borbo pod in nad koši so si Zasavci zasluženo priigrali zmagovalni rezultat, in tako zabeležili drugo zmago
v elitni ligi Telemach. Ljubljančani so sicer takoj po prihodu na parket preko odličnega Mateja Krušiča prevzeli iniciativo in dobili prvo četrtino s 25:20. Ko pa so začeli Zasavci Krušiča kontrolirati se je slika na igrišču spremenila. Prednost Slovana se je prevesila v vodstvo PRO-TEK Zasavja, ki je na glavni odmor odšel mirno, s prednostjo 47:41. A kot da Trbovcem ta prednost še ni bila dovolj, so jo v nadaljevanju igre povišali za celih 14 točk, ki jih presenečeni Slovani s pokazano igro, polno nervoze in napak, niso uspeli uloviti vse do konca tekme. Po drugi strani pa so za razred bolj izkušeni Zasavci pod strateško taktirko Edija Dželajlije pokazali taktično mnogo bolj všečno igro. V naslednjem krogu Geoplin Slovan gostuje v Šentjurju, PRO-TEK Zasavje pa bo pa čaka Olimpija v svoji zmajevi kletki, hali Tivoli...
IZJAVI TRENERJEV PO TEKMI:
Miro Alilovič, trener Geoplina Slovana:
»Proti PRO-TEK Zasavju smo prikazali preveč nihanj, igrali smo dobro v prvi in zadnji četrtini, v drugi in tretji pa odstopali od sistema naše igre in bili porazni. Takrat ni bilo ne agresivnosti, ne obrambe in tekmec je povedel za 14 točk. To razliko smo v zadnjem delu igre lovili in izgubili po napeti končnici, v kateri smo slabo zapirali v obrambi in slabo izvajali proste mete.« Edi Dželalija, trener PRO-TEK Zasavja:«To je bila sijajna igra zasavskih fantov, ki so igrali zelo pametno, strpno in organizirano. Zaustavili smo pick'n'roll igro Geoplina Slovana, ki ni imel veliko protinapadov, ustavili njihovo zunanjo linijo, kljub vsemu pa smo igrali slabo obrambo na visokih igralcih, predvsem Mateju Krušiču. Kapo dol našim fantom, ki so zdaj zmagali drugič v tem tednu in mislim, da glede na prejšnjo tekmo na Kodeljevem, ko smo zmagali srečno po podaljšku, tudi zelo zasluženo.«
Foto: Aleš Fevžer, Text: Jože Ovnik jozeovniktšPgmaH. com
IcRaLci renis launa As ODLični na
eVROPSKIH TURniRJIH
Tenis klub As Litija se lahko pohvali z odličnimi rezultati svojih teniških igralcev.
k lajbolj odmeven rezultat je zabeleži-INla Nastja Kolar, ki je s svojim trenerjem Matjažem Pogačnikom v zadnjem času opravila odlično delo. Da so bile priprave na novo sezono uspešne je Nastja dokazala že kar na prvem mednarodnem turnirju ITF v Firencah, kjer je bila praktično povsem brez konkurence. Nastja je na poti do zmage izgubila vsega 14 iger v petih tekmah. Zanimivost turnirja v Firencah je bila tudi številčna publika, ki si je prišla ogledati finalno tekmo, saj je bil stadion poln do zadnjega kotička. V glavnem žrebu je v konkurenci fantov nastopil tudi Nik Razboršek, ki je žal v drugem kolu moral priznati premoč drugega nosilca.
Z zmago se je iz tujine vrnil tudi Grega Kokalj, ki je pokoril vso konkurenco na turnirju do 12 let v Umagu. Grega, ki je v Sloveniji na 1. mestu, je ugnal tudi vso konkurenco na Hrvaškem, saj so na turnirju v Umagu nastopili skoraj vsi najboljši hrvaški igralci v tej starostni kategoriji.
Blaž Bizjak je nastopal na evropskem turnirju za evropsko lestvico do 16 let na Hrvaškem, na Reki, kjer se je z odličnimi igrami prebil v polfinale, tam pa nesrečno izgubil od italijanskega predstavnika in sicer v podaljšani igri tretjega niza. Pia Čuk in Lara Kralj sta nastopili v glavnem turnirju za evropsko lestvico do 14 let na Portugalskem. Pia Čuk se je v kon-
kurenci posameznic prebila v polfinale, potem pa morala tekmo zaradi ponovne poškodbe predati. Lara Kralj je po hudem boju proti 12. nosilki turnirja izgubila v prvem kolu, je pa zato nato toliko bolj uspešno nadaljevala v tolažilni skupni, kjer je potem zmagala. Uspešni sta bili tudi skupaj v paru, kjer sta se uvrstili v četrtfinale, nato pa sta morali zaradi poškodbe Čukove tudi ta dvoboj predati. Obe pa se bosta iz Portugalske vrnili s kar lepim izkupičkom novih točk.
Pričela pa se tudi nova sezona turnirjev TZS. Najprej so na teniška igrišča stopili v kategoriji do 12 in do 16 let. Lepo presenečenje je v kvalifikacijah na Otočcu pripravil desetletni Tom Ašič, kateremu je bil to prvi turnir v kategoriji do 12 let in si je že kar takoj priigral mesto v A finalu, saj je osvojil 2. mesto v svoji skupini. Na turnirju v Ljubljani pa je Mark Mesarič v svoji skupini osvojil 1.mesto. Uspešno so nastopale tudi deklice. Lara Jamšek in Tina Godec sta osvojili 1. mesto v skupini.
Ni pa se tokrat izšlo tekmovalcem do 16 let, ki so nastopali na Odprtem prvenstvu na domačih tleh v Litiji. Nejc Šter se ni uspel prebiti preko kvalifikacij in tako so v glavnem turnirju nastopili le Tim Šteferl, Tim Poglajen in Aleksander Farkaš. Slednja dva pri žrebu nista imela ravno sreče, saj sta se oba morala že v prvem kolu pomeriti z nosilcema, ki sta
bila po pričakovanjih uspešnejša. Je pa lepo priložnost za napredovanje v drugi krog zapravil Tim Šteferl.
V Tenis klubu AS Litija bodo konec mesec aprila pričeli z novimi vpisi otrok v teniško šolo. Prijavite se lahko osebno ali preko e-maila: as.aping@siol.net do vključno 30.04.2010. Treningi za nove člane se bodo pričeli prvi teden v maju. Teniški lopar si lahko brezplačno izposodite v klubu, vsak novinec pa bo prejel tudi majico. Cena treningov za vadbo 1x tedensko je 45 eur/mesec, za vadbo 2x tedensko pa 60 eur/mesec. Vpisujemo predvsem letnike 2000,2001,2002 in 2003. V skupino teniški vrtec pa vpisujemo letnike 2004 in 2005 teniški vrtec poteka samo 1x tedensko.
Besedilo in slika: TK As Litija
Alpinistične novice:
PtezaLSKa trojio v BecunjsKi virrači
\/nedeljo, 4. aprila 2010, so se trije člani alpinističnega odseka Planinskega društva Trbovlje Sebastjan Jančič, Gusti V Koncilja in Gregor Tener namenili na plezalski vzpon v Karavankah.
Tokrat so si izbrali za cilj severno steno 1991 visoke Begunjske vrtače. Sprva so nameravali plezati v 300 m visoki Lenuhovi smeri, vendar pa jim je megla preprečila ta vzpon. Po krajšem posvetu so se odločili, da poskusijo preplezati 300 m visoko Sestopno smer, ki je orientacijsko v steni manj zahtevna. V snegu in megli so začeli z vzponom in hitro napredovali. Pod vrhnjim grebenom sta se dva odločil, da z vzponom končata, Sebastjan Jančič pa je ob zelo vetrovnem vremenu in gosti megli nadaljeval še okoli 50 m z vzponom do vrha gore.
Podobne razmere je imel Jančič teden dni prej. 27. marca 2010, ko je opravil vzpon v 2550 m visokem Grintovcu v Kamniško-Savinjskih Alpah. V 200 m visoki smeri Grapi čez jame z oceno težavnosti 60/550 je opravil solo vzpon ob padajoči sadri in grmenju. K sreči se je vse dobro izteklo.
Besedilo: T.L

Karate:
iRBOveusKi oan v ČačKU
V soboto 10. in nedeljo 11. aprila 2010 je v Čačku, največjemu mestu ob zahodni Moravi, ki leži cca 130 km južneje od Beograda, potekal mednarodni karate turnir »ZLATNI POjAS ČAČKA«. Turnir v Čačku je zagotovo eden izmed najštevilčnejših in najkvalitetnejših v Evropi. Na turnirju je nastopilo preko 1500 tekmovalk in tekmovalcev iz 12-ih evropskih držav.
Qoleg Trboveljčanov, ki so na tem F turnirju nastopili že šestič zapored je povabilo za nastop prejela tudi Reprezentanca Slovenije. Pod vodstvom trenerjev Mihe KOVAČIČA in Jerneja Sl-MERLA so v petek dopoldan s klubskim kombijem odpotovali Patricija BUKOVIN-SKI, Tea LOPAN, Tim ŽLAK, Almin SALKIČ, Aljaž VESENJAK in Timi UMEK. V Beogradu se njim je priključil tudi selektor slovenske reprezentance v katah in zelo dober trboveljski prijatelj Livius BUNDA. V soboto zjutraj sta nastopila v katah Patricija in Almin. Za Patricijo je bil to krstni nastop. V kategoriji, kjer je nastopilo preko 60 tekmovalk, je Patricija dosegla svojo prvo zmago. Žal pa se je njen nastop končal v drugem krogu. Stari znanec Čačka, Almin SALKIČ je nastopil zelo samozavestno. Zanesljivo je premagoval svoje nasprotnike vse do finala, ko je moral priznati premoč dvakratnemu vice prvaku Evrope v katah. S tem nastopom je Almin ponovno dokazal, da je tik pod vrhom najboljših evropskih katašev v njegovi starostni kategoriji.
Alminova medalja je bila velika spodbuda za nastope v športnih borbah, ki so paradna disciplina trboveljskih karateistov. Vsi so dali od sebe vse, kar so v tem trenutku sposobni. Timi UMEK je osvojil bronasto medaljo, kakor tudi Tea LOPAN, ki je že kar abonirana na medalje na močnih in kvalitetnih turnirjih.
Smolo je imel Tim ŽLAK, ki mu sodniki niso praktično nič sodili. Takšne situacije so precej pogoste na turnirjih, ki trajajo po cel dan. V nekaterih obdobjih sodniki zaradi utrujenosti ne sledijo več zbrano borbam in preprosto ne sodijo. Aljaž VESENJAK je dosegal točke z vsemi tehnikami, ki jih je izvedel. V drugem kolu, v borbi s srbskim reprezentantom, tudi njemu niso nič sodili.
Tudi to ni presenečenje, saj je to stalnica na skoraj vseh mednarodnih turnirjih, kjer številčno prevladujejo domači sodniki.
Po končanem nastopu sta trboveljska trenerja Miha in Jernej bila zelo zadovoljna z nastopi svojih varovancev, kajti vsaka osvojena medalja v tako številčni
in kvalitetni konkurenci pomeni velik uspeh, tako za tekmovalca kot sam klub. Primerjava s celotno slovensko reprezentanco, ki je v Čačku osvojila zgolj dve medalji, pove, da so Trboveljčani imeli tokrat v Čačku res svoj dan.
Rokomet:
RK Zacoiue GEN-I: OLIMPIJA 30:36 (14:16)
T^agorska ženska rokometna ekipa je v končnici 1. A državne lige za ženske klonila proti drugo uvrščeni ekipi Olimpije ^na domačem terenu.
Poškodbe in bolezni so domačemu strategu Bojanu Voglarju občutno-skrajšale klop, kar kaže tudi rezultat. Enakovredne igre iz prvega polčasa domače igralke niso uspele nadaljevati v drugem delu tekme. Utrujenost je naredila svoje, kajti Olimpija je s stalnimi menjavami lahko stopnjevala ritem igre.
Pomembno je to, da se po prestani poškodbi počasi v ekipo vrača Urša Oven, ki je z nekaj potezami pokazala, da ni pozabila loviti žog tam, kjer ni nasprotnic in zabijati gole.
Ekipa Zagorja GEN-I je še na tretjem mestu lestvice za prvaka in bo storila vse, da na tem mestu ostane do konca prvenstva. Naslednja tekma v Zagorju ob Savi bo v soboto, 24.4.2010 z ekipo KRKE iz Novega mesta.
RK Zagorje Gen-i
Plavanje:
15. veLiKonočni miTinc v Ceuu
\/nedeljo, 4. aprila 2010, je v celj-V skem bazenu Golovec potekalo tekmovanje za mlajše kategorije plavalcev, 15. Velikonočni miting, ki se ga je udeležilo 12 plavalcev plavalnega kluba Lafarge Cement Trbovlje v konkurenci 300 plavalcev iz 16.-ih slovenskih klubov.
Trboveljčani so pokazali zavidljiv napredek v tehničnem in časovnem smislu in dosegli nekaj presenetljivih uvrstitev. Klubske barve so zastopali: Jan Burgar, Luka Zajc,Tilen Šintler, Žan Misel Jerman in Nejc Kos, ter pri dekletih Nina Kos, Karmen Kovač, Klara Volaj, Neža Patricija Kurnik, Živa Brglez, Karin Stražar ter
Nika Teršek.
Večina plavalcev je izboljšala svoje osebne rezultate, med njimi pa je potrebno pohvaliti Nejca Kosa za osvojeno 8. mesto na 100m hrbtno in 11. mesto na 200m mešano ter Jana Burgarja za osvojeno 8. mesto na 100 delfin, 9. mesto na 100 prsno, ter 10. mesto na 200 mešano. Med prvo dvajseterico so se uvrstili še Žan Mišel Jerman, Neža Patricija Kurnik in Klara Volaj.
Za večje presenečenje so poskrbela hrastniška dekleta iz šole plavanja Tine Moljk, ki so se letos priključile sistematičnemu in načrtnemu treningu. Nika Teršek, Karin Stražar ter Živa Brglez so v
izredno kratkem času tako napredovale, da so se že lahko udeležile tako močnega tekmovanja najmlajših. In ne samo to! Živa Brglez se je v svojem tretjem nastopu močno približala najboljšim, saj je na 50m hrbtno osvojila 5. mesto, na 50m prosto 6., na 50m prsno pa je bila deveta. Karin je osvojila 15. mesto na 50 prsno in 16. na 50 prosto. Nika pa je v konkurenci starejših deklet plavala 100 - metrske discipline in se uvrščala v sredino nastopajočih.
Po prikazanem so v klubu z mladimi plavalci izredno zadovoljni in z optimizmom zrejo v prihodnost in na bližajoča tekmovanja.
PKLCT
IZBRALI STE NAJ ŠPORTNIKE ZASAVJA 2009
PETER. LUKA. TEJA. PLESNA ŠOLA URŠKA IN TOMAŽ
so zmagovalci posameznih kategorij za izbor naj športniki Zasavja 2009. V nadaljevanju objavljamo prve tri po posameznih kategorijah in jim iskreno čestitamo ter želimo še veliko športnih uspehov.
Nai športnica in športnik Zasavja 2009:
1.	Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik) 2162 točk
2.	Mišo Brečko (FC Köln) 1820 točk
3.	Klemen Lavrič (FC Sturm Graz) 1332 točk
Nai mladi športnik in športnica Zasavja 2009:
1.	Luka Mravlje (Plesna šola Urška Zasavje) 2141 točk
2.	Tea Lopan (Karate klub Trbovlje) 1605 točk
3.	Nina Žnidar (SK Zagorje) 1378 točk
Nai trener Zasavja 2009:
1.	Teja Kucler (Plesna šola Urška Zasavje) 1861 točk
2.	Katarina Maček (Plesna šola Urška Zasavje) 1730 točk
3.	Peter Kauzer (BD Steklarna Hrastnik) 1598 točk
Nai ekipa Zasavja 2009:
1.	Plesna šola Urška Zasavje 2017 točk
2.	Karate klub Trbovlje 1619 točk
3.	MTB Trbovlje 1588 točk
Nai športni delavec Zasavja 2009:
1.	Tomaž Radič 1862 točk
2.	Jernej Simerl 1629 točk
3.	Igor Grčar 1447 točk
besedilo: PRAV
IZPUŠNI LONCI IN CEVI za osebna in lažja tovorna vozila, traktorje, delovne stroje.
štirikolesnike, skuterje in motocikle KOVINSKA GALANTERIJA proizvodnja in montaža
MARN s.p..Vransko I 8b,3305 Vransko
Tel./fax:03 5725 106, gsm 041 508 655, 031 814 999 e-mail:slavica.mam@siol.net, www.mam. informacija.net
Razvedrilo
za avc

REŠUJTE
KRIŽANKE IN UGANKE 3K IN OSVOJITE GLAVNO NAGRADO
1.500 €
Rešitve iz prejšnje številke.
								
7	3	1	9	6	8	4	2	5
2	9	5	1	4	3	8	6	7
4	6	8	2	7	5	1	9	3
5	8	3	6	1	9	7	4	2
1	2	4	5	3	7	9	8	6
6	7	9	4	8	2	3	5	1
3	5	2	8	9	1	6	7	4
8	1	6	7	2	4	5	3	9
9	4	7	3	5	6	2	1	8
SUDOKU
			4	5	2			4
						1	9 7	
8	1	—						
1 3			3	8	5	7 2		
			1					
—		5		6			2	9
	—	8		—	—	4		6
KAKURO
NURIKABE
Razvedrilo
Nagradna križanka
Rešitev oziroma geslo nagradne križanke pošljite do 24.
04.	2010 na naslov: UREDNIŠTVO ZASAVCA, p.p. 79, 1410 Zagorje ob Savi s pripisom NAGRADNA KRIŽANKA št. 08/2010. Fotokopij ne upoštevamo, prav tako tudi ne rešitve gesla, ki bodo prispele na dopisnicah in na njih ne bo nalepljeno geslo, izrezano iz Zasavčeve križanke. Poleg svojega točnega naslova pripišite še davčno številko, ker vas v nasprotnem primeru ne bomo mogli nagraditi.
Med reševalce bomo razdelili nagrade:
Trgovina JAKA Zagorje - Brglez Roman s.p., Pekarna-Slašči-čarna-Trgovina-Bar, Vransko: 1x bon v vrednosti 20,86 EUR, 1x bon za 12,52 EUR in 1x za 8,35 EUR Izžrebanci nagradne križanke št. 07/2010 Za vrednostne bone Trgovine Jaka Zagorje:
1.	Zdenka Hribar, Keršičeva 38, 1420 Trbovlje
-	bon za 20,86 €
2.	Filip Šmid, Ribnik 3, 1420 Trbovlje
-	bon za 12,52 €
3.	Justina Milar, Trg revolucije 4, 1420 Trbovlje
-	bon za 8,35 €
BRGLEZ ROMAN s.p. PEKARNA- SLAŠČIČARNA-TRGOVINA-BAR VRANSKO 17 3305 VRANSKO
OKUSEN BRGLEZOV
SLÄDOLiD
DOBER___SLASTEN
PO NORI CENI
VELIKA KEPICA SAMO 0,80 € MALA KEPICA SAMO 0,65 €
POSEBNA PONUDBA OD 15.4. DO 28.4.2010
VABLJENI NA SLADKO SLADKANJE V BRGLEZOVI PRODAJALNI MAJ IN JAKA V ZAGORJU
Ali se prepoznate?
Ste se prepoznali? Ste na sliki v krogcu zagotovo vi? Zdaj pa brž na prvi telefon v vaši bližini in pokličite Marto na 041 410 734. Povedali boste svoj naslov in poslali vam bomo bon za dve pici in dve kokakoli v Pizzeriji Čebelica na Izlakah. Čas imate do petka, 23.04.2010 po tem dnevu bo bon ostal v uredništvu in počakal na naslednjega Zasavca in novega bralca.
PIZZERIA čCBELICf)
VRAÖEYIÖ fflotej Valvazorjeva 2. IZLAKE. Tel.: 03/56-74-137
Kuhamo s Stašo
Topla regratova solata s krompirjem
Sestavine:
500 g svežega regrata,
4 srednje veliki krompirji,
2 jajci, 50 g slanine, sol, kis.
Naberemo mlad regrat in ga večkrat dobro operemo, po želji tudi narežemo in odcedimo. Krompir skuhamo, ga olupimo, še vročega narežemo
na rezine in ga stresemo k regratu.Vse skupaj tudi malo posolimo.
Slanino narežemo na koščke, jo stresemo v vročo ponev in stopimo. V vročo maščobo s slanino vlijemo kis in malo pokuhamo. Prelijemo po regratu in zmešamo. Nazadnje dodamo na rezine narezana trdo kuhana jajca. Jed ponudimo takoj, lahko je samostojna ali pa kot priloga.
Dober tek!
Staša
Utrinki
za avc
Dobcr oomev pesmi iz snca
Založba Zlati zvoki iz Zagorja že nekaj let zapored pripravlja velik koncert v živo, ki ga namenja marčevskim praznovanjem.
“Tudi letos so organizatorji ostali zve-I sti tej navadi in obiskovalcem, ki so povsem napolnili Delavski dom v Zagorju, so se predstavili priljubljeni izvajalci domače glasbe. Posebni gostje večera so bili člani ansamblov Roka Žlindre in Kalamari. Nastopili so vsak zase z najbolj vročimi hiti, za vrhunec pa skupaj izvedli še zmagovalko letošnje Eme Narodno zabavni rock, s katero bodo ob koncu maja zastopali Slovenijo na letošnjem izboru evrovizijske popevke na Norveškem. Mlado gardo uspešnih glasbenikov je zastopala zasedba Donačka iz Zagorja. V zadnjem času nizajo uspeh za uspehom. Po odmevnih in nagrajenih nastopih na nekaterih festivalih slovenske narodno zabavne glasbe in po izidu prvega samostojnega albuma so se uvrstili tudi na letošnji festival Slovenska polka in valček. Primorsko skupino Malibu je zastopal njihov vodja in pevec Marjan Uljan in dvo-
rano ogrel predvsem z znano uspešnico Življenje so ene štenge.
Prva slovenska dekliška narodno zabavna skupina Vesele Štajerke so nastop v Zagorju kronale z zlatim priznanjem, ki jim ga je ob njihovi 15-obletnici ustvarjanja za uspešno sodelovanje in dobro prodajo njihovih albumov podelila založba Zlati zvoki. Navdušili so tudi legendarni Štirje kovači. Letos proslavljajo častitljivih 55 let dela, zaigrali in zapeli pa so dve svoji najbolj znani: Gremo na paure in Kam le čas beži. Ob tem valčku so vsi obiskovalci koncerta vstali in zapeli z njimi. Ansambel Igor in zlati zvoki je ljubitelje domače predvsem odlične kvintetovske glasbe navdušil z novostmi z zadnjega albuma, Marjan Šarec pa je tudi v vlogi Serpen-tinška poskrbel za vodenje in sproščen smeh.
Besedilo in stike: 11
List
Drage bralke, cenjeni bralci! Časi se spreminjajo, a človeško hrepenenje ostaja. Dokler bo živel človeški rod, bo hrepenel po lepšem, boljšem. Taval bo v temi, preden bo našel pot naprej. Velikokrat mislimo, da je nekaj dobro za nas, vendar se izkaže, da bi bilo dolgoročno za nas bolje, ko bi ubrali drugo, včasih manj simpatično pot. Generacije se izmenjujejo kot voda v studencu. Vidimo vodo, ki teče, vendar ne ločimo včerajšnje vode od današnje. Tako je v neločljiv krog rojevanja in umiranja vpeto tudi človeštvo. Pa ne le človeštvo; spomladi vidimo, da vsa živa bitja prispevajo k simfoniji prebujanja novega življenja. Naj se rast začne in uspeva ter odzvanja v naših srcih. Srečno!
Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826)
mmmmM
Oče naš,
ki pod prsti drobiš usode sveta
v krušljiv prah in pepel, ki travicam vdihuješ klorofilasto zelenilo, olistavaš drevesa, naseljuješ živali, ki od daleč motriš kuge, lakote, vojne; če si res naš vsemogočni oče: ustvari nanovo Adama, Evo, da zaplodita nov rod, da ne bo več
zatajevanih, grešnih otrok, da bo za vse naš dandanašnji kruh in bo na Zemlji kakor v nebesih.
In nas tako reši vsega hudega.
Amen.
Vlado Garantini
»Kadar živite v vojni, mislite na boljše življenje; kadar živite v miru, mislite na udobnejšega.«
(Thornton Niven Wilder)
m® mms im$
Ko pride čas, se dete rodi, ko pride čas, v šolski klopi sedi.
Ko pride čas, poklic mu dozori, ko pride čas, ljubezen se zbudi.
Ko pride čas, za družino skrbi, ko pride čas, mu vnuček zlato jesen popestri.
Ko pride čas, generacija se poslovi, to je čas, ko nov krog začne se risati.
Andrej Režun
Kdo bi vedel, kje se konča prijaznost in začne preračunljivost?
Zakaj bi se obremenjevali s tem, saj zadovoljni smo lahko, da v našem srcu prebiva dobrotljivost.
Darko Blaznik - Darčk
OGREVAMJE
Se rudnike zapira, ne bo premoga, ki gori,
jedrska vse nervira, naj se razgradi.
Plin postal bo monopol, zato se bo dražil, ženka, stisni k men' se bolj, tako je zahladil'.
Midva se bova skupaj grela, v sili kurila suhljad, pod odejo zimo preživela, da dočakava pomlad.
Maks Marinčič
®mm mm
Stojim na gori mnogih imen. Zrem v dolino mnogih imen.
Z imeni in brez njih ves živelj neznansko hiti.
Plamenčki njihovih duš vsi v eno smer plamene.
Nevede hite in plamene tja, kjer se večnost začne.
Karmen Kočar
Kino Delavski dom Zagorje			Petek	23.4. ob 18.00	Coco Chanel in Igor
Petek	16.4. ob 19.00	V ZRAKU, kom.drama			Stravinski
Sobota	17.4. ob 19.00	VOLKODLAK, grozljivka		ob 20.15	ZELENA CONA
Nedelja	18.4. ob 19.00	V ZRAKU	Sobota	24.4. ob 18.00	ZELENA CONA
Ponedeljek	19.4. ob 19.00	VOLKODLAK		ob 20.00	Coco Chanel in Igor
Torek	20.4. ob 19.00	Film teater: ZRESNI SE,			Stravinski
		kom.drama	Nedelja	25.4. ob 18.00	Coco Chanel in Igor
Sobota	24.4. ob 19.00	NA ROBU TEME, drama			Stravinski
Nedelja	25.4. ob 19.00	ZRESNI SE		ob 20.15	ZELENA CONA
Ponedeljek	26.4. ob 19.00	NA ROBU TEME, triler,	Ponedeljek	26.4. ob 18.00	ZELENA CONA
		drama	Torek	27.4. ob 18.00	ZLOVEŠČI OTOK,
Torek	27.4. ob 19.00	Film teater: NAJ OSTANE			misteriozni triler drama
		MED NAMI, kom. drama	Sreda	28.4. ob 18.00	ZRESNI SE,kom.drama
				ob 20.00	ZLOVEŠČI OTOK
Kino Izlake			Četrtek	29.4. ob 18.00	ZLOVEŠČI OTOK
Nedelja	18.4. ob 19.15	VOLKODLAK, kom. drama		ob 20.30	ZRESNI SE
Nedelja	25.4. ob 19.15	NA ROBU TEME, triler,			
		drama	Kino Delavski dom Hrastnik		
			Sobota	17.4. ob 18.00	LEGIJA, akc.triler
Kino Delavski dom Trbovlje				ob 20.00	VALENTINOVO, rom.kom.
Četrtek	15.4. ob 18.00	LUNAPARK	Nedelja	18.4. ob 18.00	VALENTINOVO
	ob 20.00	Percy Jackson in olimpijci		ob 20.00	LEGIJA
		- kradljivec Strele, druž.	Sreda	21.4. ob 20.00	PREPROSTO LETO, rom.
		pustol.			kom.
Petek	16.4. ob 18.00	Percy Jackson in olimpijci	Četrtek	22.4. ob 19.00	PREPROSTO LETO
		- kradljivec Strele	Petek	23.4. ob 20.15	LOVEC NA GLAVE, akc.
	ob 20.00	NEPREAAAGLJIV, biografska			kom.
		drama	Sobota	24.4. ob 18.00	PREPROSTO LETO
Nedelja	18.4. ob 18.00	LUNAPARK		ob 20.00	LOVEC NA GLAVE
	ob 20.00	NEPREMAGLJIV	Nedelja	25.4. ob 18.00	LOVEC NA GLAVE
Ponedeljek	19.4. ob 18.00	NEPREMAGLJIV		ob 20.00	PREPROSTO LETO
	ob 20.15	LUNAPARK	Sreda	28.4. ob 20.00	Percy Jackson in olimpijci
Torek	20.4. ob 18.00	NEPREMAGLJIV			- kradljivec Strele, druž.
	ob 20.00	Percy Jackson in olimpijci			pustol.
		kradljivec Strele	Četrtek	29.4. ob 19.00	Percy Jackson in olimpijci
Sreda	21.4. ob 18.00	Percy Jackson in olimpijci			- kradljivec Strele, druž.
		kradljivec Strele			pustol.
	ob 20.00	ZELENA CONA, vojna			
		drama	Kino Dol pri Hrastniku		
Četrtek	22.4. ob 18.00	ZELENA CONA	Petek	16.4. ob 18.00	VALENTINOVO, rom.kom.
	ob 20.00	Coco Chanel in Igor	Petek	23.4. ob 18.00	PREPROSTO LETO, rom.
		Stravinski, drama			kom.
Izmed vseh prispelih kupončkov bomo izžrebali srečnega dobitnika/co knjižnje nagrade. Vabljeni k sodelovanju!
ime in priimek:
točen naslov:
. .
Izžrebanci lahko nagrade dvignete na upravi Grafike Gracer v Celju.
podpis:
Tokratni dobitnik nagradne igre KNJIGE je:
Mojca Hubman
Grča 26, 1431 Dol pri Hrastniku
http://www,dd-trbovlje.8l/ http:Hwww.kulturnidom-za0orje.si/
Z ZASAVCEM V KINO!
Vsako številko časopisa Zasavc imate možnost dobiti 2+2 brezplačni kinovstopnici za ogled kinopredstave
po Vaši želji v Zagorju ali Trbovljah, št. 56
Seveda pa morate odgovoriti na tokratno nagradno vprašanje: Napišite ime io priimek glavnega igralca iz filma Z6L&NA CONA Pravilne odgovore z Vašimi podatki (ime, priimek, naslov) ter pripisom kateri kino boste obiskali (Zagorje ali Trbovlje) pošljite na: Grafika Gracer d.o.o. - ZASAVC, Lava 7b, 3000 Celje. Izmed vseh prispelih odgovorov bomo izžrebali dva srečna dobitnika dveh kinovstopnic, ki jih lahko dvignete z izvodom Zasavca in vašim osebnim dokumentom na blagajnah kinodvoran v Trbovljah oziroma v Zagorju.
Uredništvo
Tokratna srečna izžrebanca sta:
Vid Drnovšek (Zagorje) in Slavko Bizjak (Trbovlje)
Sponzorja: Zavod za kulturo - Delavski dom Trbovlje in Kulturni center • Delavski dom Zagorje.
OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ
Več informacij o prireditvah na www.migajznami.si. Kjer lahko tudi vpišete nove prireditve in vadbene programe.
Plezalni dan (Kotečnik) Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Datum: 17 4 2010 Dodatne informacije: PD Domžale (uradne ure: sreda 19:00-20:00) 01 7215714, www pdd.si, e-mail: info@pdd.si. Planinski izlet »Golaki« Organizator: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER Datum: 17 4.2010 Dodatne
gmail.com.
Rusov pohod, Sleme Zagreb Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO MISLINJA Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: PD Mislinja 040 712 132, g. Franc 031 637 528. www odmislinia.si Pohod E6 Lužarji • Nova vas - Slivnica Organizator. PLANINSKO DRUŠTVO RADLJE OB DRAVI Datum: 17.4.2010 Dodatne
informacije: Ludvik Podrzavnik 041 430 883, www.od radlie.si. e-mail: pdradljeobdravi@pzs si. Po poteh okoli Brežic Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUB
iTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije Stane Tomšič 041 830 366, www.Dddrustvo-Dtli.si. e-mail: pd.telekom@siol net.
Očistimo Slovenijo Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: PD Horjul 031 542 358, htlo://www.Dd-horjul.si. e-mail: info@pd-horjul.si.
9. pohod po poteh Celjskih grofov Organizator. PLANINSKO DRUŠTVO GRMADA CELJE Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Franc Šinko 031 383 591, http //www.pdgrmada.oro. e-mail: odgrmada@siol.net.
Pohod Podnanos-Nanos-Podnanos Organizator PLANINSKO DRUŠTVO ČRNUČE Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: PD Črnuče 01 561 68 85, J. Soršak 041 858 091. www odcmuce.si. e-mail: mfo@pdcmuce.si.
Planinski izlet na planino Klek in Španov vrh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: PD Domžale (uradne ure; sreda 19:00-20:00) 017215714, www.rx1d.si. e-mail: mfo@pdd si Planinski Izlet »Dovška baba« Oiganizator: PLANINSKO DRUŠTVO DOMŽALE Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: 031 621 366, PD Domžale (uradne ure; sreda 19:00-20:00) 017215714, www.pdd.si. e-mail: info@pdd.si
Izlet od Tinjana do Ankarana in ogled Škocjanskih jam Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO RAVNE NA KOROŠKEM Datum:
17.4.2010	Dodatne informacije: Viljem, Veronika Kotnik 02/822-28-83, e-mail: pdravnenakoroskem@pzs.!
Zimski vzpon - Veliki Oltar Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 17.4:
Zimski vzpon - Planjava Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: 01 23 12 645, http://www.od-limatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol net.
Turno smučanje - Grossvenediger Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije. 01 23 12 645, httD //www pd-limatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol net.
Alpinistični vzpon na Grossglockner Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO LJUBLJANA - MATICA Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: 01 23 12 645. httD://www.Dd-limatica.si. e-mail: info.pdljmatica@siol.net.
Pohod po Meškovi poti Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Ivan Hovnik, Danilo 051 310 913, www.Ddsg.si. e-mail: pdslovenjgradec@pzs.si
Vseslovenska prostovoljna akcija Očistimo Slovenijo v enem dnevu Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO POŠTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije 01 431 61 14, www.Ddnjstvo-Dtlj.si. e-mail: pd telekom@siol.net. Pohod Topiča, Ojstrc Organizator:	PLANINSKO DRUŠTVO BRICNIK MUTA Datum: 17 4.2010 Dodatne informacije: Ivan
:s.si.
.2010 Dodatne informacije:
Pohod Topiča, Ojstrc Organizator:	PLANINSKO DRUSTVt
Verčko, Igor Košir 041 747 402. e-mail: pdbricmkmuta@pzs si. 1. krog tekmovanja Junior Tour v golfu Organizator: GOLF
1. krog tekmovanja Junior Tour v golfu Organizator: GOLF ZVEZA SLOVENIJE Datum 17.4.2010 Dodatne informacije: Golf zveza Slovenije 01 4303200, httDV/www.golfportal.info. e-mail: golfzveza @golfzveza-slovenije si
Pohod »Fridrihštajn pri Kočevju« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO DRAVOGRAD Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije:
Kajakaštvo Voda za vedno: Krka Organizator: AGENCIJA ZaIpORT NOVO MESTO Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Miran Skok 040 218 000. Djuro Oluič 041 348 745, http://www.as-nm.si, e-mail: d|uro.oluic@telemach net.
Pohod od Kumra na Topico Organizator: PLANINSKI KLUB PECA OLŠEVA Datum: 17 4 2010 Dodatne informacije: PK Peca/ Olševa. Marko Kumer 041 289 085, e-mail: pdpecaolseva@pzs.si
Pohod po Svečinski planinski poti - 2. del Organizator PLANINSKO DRUŠTVO RIBNICA NA POHORJU Datum: 17 4.2010 Dodatne informacije: Božo Kotnik 031 352 719, e-mail: pdnbnicanapohorju@pzs si.
Pohod po Kozjanskih poteh Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO BREŽICE Datum: 17.4 2010 Dodatne informacije: PD Brežice 051 323 335, www.spoftna-zveza-brezice.si/pdbrezice, e-mail: anton.jesenko@gov.si.
Državno prvenstvo za veterane in rekreativce v namiznem tenisu Organizator NTK TEMPO in ŠRZ RDEČA DVORANA VELENJE Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: 051 302 943, NTK Tempo Damjan Kljajič 031 646 751. športni vikendi - športaj z nami Organizator: ŠPORTNA ZVEZA KOPER Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Sonja Poljšak 041 664 663, Športna zveza Koper 040 547 820, e-mail: SDort.kODer@siol.net.
4. Mednarodni plavalni miting POMLAD 2010 Organizator: PLAVALNO DRUŠTVO MARIBOR Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Plavalno društvo Maribor 040 205 124, http.//www.odmb.si. e-mail: info@pdmb.si.
Bubin spominski tek Col-Javornik Organizator: DRUŠTVO TRILEK Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Matjaž Bajec 041 621 669,051 429 521, e-mail: matjaz bajec@siol.net ali sandi.col@siol net.
31. Tek na Petelinjek Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO PRESAD GABROVKA Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Tomaž Resnik 041 395 845, e-mail: tomazresnik@gmail.com, david smole@gmail com
9.	Tek Sotočja Organizator: ATLETSKO DRUŠTVO POSOČJE TOLMIN Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Matej Gaberšček 041 406 806, wwwadDosocje.si. e-mail ad.posocje@qmail com.
Tok okoli Blaguškega jezera * pohod Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO VIDEM Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Peter Trbuc031 565 198, e-mail: peter trbuc@guest.ames.si
Centralni Aikido tečaj - seminar Organizator: AIKIDO DRUŠTVO 1994 MARIBOR-SLOVENIJA Datum: 17.4.2010 Dodatne informacije: Rudi Majcen 041 416 984, http://www.aikido-d-1994 si, e-mail:	rudolf.majcen@triera.net.
Pohod na Snežnik Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO HORJUL Datum: 18.4.2010 Dodatne informacije: PD Horjul 01 7549267, http //www pd-horjul.si, e-mail bogdan selioer@quest ames si
Duatlon Ribnica Organizator. TRIATLON KLUB RIBNICA Datum: 18.4.2010 Dodatne informacije: 041 469 872, httDV/www.triatlon-klub-ribnica.si. e-mail: kromar@siol.net.
Pohod »Pokljuška luknja« Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO TRŽIČ Datum: 18.4.2010 Dodatne informacije: Stanko Koblar 040
Kajakaštvo Voda za vedno: Vipava Organizator: ŠPORTNO DRUŠTVO PARTIZAN RENČE Datum: 18.4.2010 Dodatne informacije Tomasetig Igor 0039 0481 33029, Miran Skok 040 218 000, http://www.sd-partizan-rence.si, e-mail: gorica@zssdi.it. Čezmejno kolesarjenje po Krasu - Brestovska koloosmica Organizator: TD BREST BRESTOVICA PRI KOMNU Datum:
18.4.2010	Dodatne informacije: Irena Švigelj 040 815 552, http://www.brestovica com/drustvo. e-mail:irena.svigelj@siol.net Kolesarski izlet »Krk« Organizator: OBALNO PLANINSKO DRUŠTVO KOPER Datum 18 4 2010 Dodatne informacije: 05 627 3060,031 292 565, httD://wwwopd.si. e-mail opd koper@gmail com
10.	Kolesarski maraton VELO Organizator ŠPORTNO DRUŠTVO ŠPICA Datum: 18.4.2010 Dodatne informacije: ŠD Špica 017871133, http://www spica-drusfvo.si, e-mail joze.nered@spica-drustvo si.
18. Rusov pohod na Sleme (Hrvaška) Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO PLANIKA MARIBOR Datum: 18.4 2010 Dodatne informacije: Franci Rajh 041 797 712, http //radvanje tripod com.
Plesni vrtiljak na Otočcu Organizator: PLESNA ZVEZA SLOVENIJE Datum: 18.4.2010 Dodatne informacije: Plesna zveza wplesna-zveza.si. e-mail: info@plesna-zveza.si in PC dolenjske: ped vovk@siol.net 17. Gorski tek pod Kriško goro za memorial Janka Likarja Organizator: PLANINSKO DRUŠTVO KRIŽE Datum: 18.4.2010 Dodatne informacije: Ivan Likar 041 784 175, http //www trzic si/stram/pdkrize, e-mail info@pd-krize si Planinski izlet na Kraljevsko Špico (Monte Re) Organizator PLANINSKO DRUŠTVO POSTE IN TELEKOMA LJUBLJANA Datum
18.4.2010	Dodatne mformadje: Marina Pirš 040 709 400, Ingnd Peršolja 031 788 426, www pddrustvo-ptlj si, e-mail: pd.telekom@ siolnet.
17. Gorski tek pod Kriško goro Organizator PLANINSKO DRUŠTVO KRIŽE Datum: 18 4 2010 Dodatne informacije: Ivan Likar 041 784 175, www.tmc.si/strani/Pr'	~	.
rega jezera Organizator: SKOKI NO KEKKEATIVN Sandi Ivančič 051 238 531, httD://srk-celifl.si. e-mail: srkcelje@gmail.com.
041 784 175. www.trzic.si/strani/PDKrize. e-mail: info@pd-krize.si
3. Tek okoli Šmartinskega jezera Organizator; ŠPORTNO REKREATIVNI KLUB CELJE Datum: 18.4.2010 Dodatne informacije:
Očistimo Slovenijo v enem dnevu -NARAVA NAJVEČJI ŠPORTNI OBJEKT NA SLOVENSKEM!
17.4. 2010 bo potekala v Sloveniji največja prostovoljska okoljska akcija v zgodovini Slovenije. Kot partner se je prizadevanjem očistiti naravo čim večjih količin odpadkov pridružil tudi Olimpijski komite Slovenije - Združenje Športnih zvez (OKS-ZiZ) z svojimi članicami. 0KS-Z$Z, kot krovna organizacija Športa civilne sfere v Sloveniji vabi, k sodelovanju vseh 7S00 registriranih Športnih druStev in klubov, kakor tudi 90 Športnih zvez občin in 68 panožnih Športnih zvez. Narava kot bogastvo danosti se koristi v Športnih okoljih tako organizirano, kot neorganizirano. V tem trenutku je evidentiranih 33 Športnih panog, ki svoje programe izvajajo v pretežno naravnem okolju. Vabimo k sodelovanju vse aktivne Športnike, rekreativce, funkcionarje, strokovne delavce v Športu in vse ostale ljubitelje Športa, da akcijo podprete. Narava kot največji Športni objekt na Slovenskem naj bo deležna naSe celovite pozornosti vseh, ki združujemo interese v Športnih okoljih. 0 obsegu in vrstah vaSe aktivnosti pa nas lahko informirate po elektronski poti ali pisno na info@olympic.si ali pa na naslov OKS-ZJZ, CelovSka 25. 1000, Ljubljana. Vsa Športna druStva in zveze vabimo, da na www.ocistimo.si prijavite zbirno mesto v svojem kraju, iz katerega boste na dan akcije usmerjali prostovoljce do divjih odlagališč. Poleg tega vas vabimo, da se projektu pridružite tudi s prijavo divjih odlagaliSČ, ki poteka preko www.ocistimo.si. Na spletni strani dobite vsa navodila in tudi vse ostale informacije o projektu, piSete lahko na info@ocistimo.si.
Akcijo izkoristite tudi za očiščenje Športnih povrSin! Za uspeh m razsežnost te akcije v logističnem smislu je pomembna samooragmziranost v lokalnem okolju! Akcijo sta podprli tudi naši Športnici Petra Majdič in Mateja Pintar. Njuni izjavi si lahko ogledate na www.olympic.si.
mali oglasi
fMali oglasi so za fizične osebe brezplačni in jih pošljite z naročilnico! na naslov: Uredništvo Zasavca, Cesta zmage 3, MIO Zagorje ob Savi. Uredništvo si pridržuje pravico skrajšanja oglasa in spremembe teksta brez obvestila naročnika. Pridržujemo si tudi pravico, da zaradi zakonskih obveznosti ne objavlamo oglasov, ki oglašujejo storitvene dejavnosti, če zraven ni priložena IjPpija osebnega dokumenta. Za pravne osebe so ^oglasi plačljivi!	i
Oddam
Oddam enosobno stanovanje v Zagorju, Ulica talcev. Informacije po 15 uri 040- 303- 287.
Storitve
Nudimo vam profesionalno snemanje dogodkov, prireditev, koncertov, reklamnih spotov, otvoritev, valet, obhajil, birm, porok, presnemavanje VHS kaset na DVD, montaža videa in zvoka.
Za več informacij pokličite 040 511 237 - Rožle Živali
Na voljo imamo rodovniške mladičke nemške doge. V novi dom bodo odšli redno razglisteni, tetovirani, cepljeni, veterinarsko pregledani in primerno socializirani. Več informacij na naši spletni strani www.nemskedoge.net ali na tel.:041 393 432.
Severina Trošt Šprogar LIKOVNE DELAVNICE
Začetni in nadaljevalni tečaji risanja in slikanja, delavnice za izdelavo mozaika, tiffanya, kaligrafije, slikanja na svilo...
Za informacije pokličite 031 307 577.
NAROČILNICA ZA BREZPLAČNI MALI OGLAS
Moj naslov (ni za objavo):
Kofetkanje s preteklostjo -11. del
GameeRK, 10. januaR 1248
"7 ato je z vso močjo svoje zavrže-*..Z-ne radovednosti od samega začetka opazovala prihod viteza in po njenem lahkoverne dekline, željne zabave. Šele, ko je privihral Werso, njega je pri priči spoznala, se ji je zazdelo, da se bo nekaj zgodilo. Videla je umor, kljub vsej njeni sprevrženosti pa se ji je neznano dekle zasmililo. Sklenila je sama pri sebi, da bo počakala, kaj bo sledilo. Videla je Wersa, kako stresa dekle, videla je viteza, kako telo zavija v ogrinjalo. Da sta jo, privezano na konja, odvedla proti gozdnemu robu. Prihuljeno, kot je znala, se je plazila za njima do trenutka, ko sta zastala. Videla je, da se nekaj dogovarjata, nakar sta snela mrtvo dekle in jo, ležečo na tleh, začela pokrivati z nalomljenimi vejami. To je pomenilo le eno, zakrila bosta dogodek in telo nesrečnega dekleta ponoči ali pa še prej, tam, ali pa kje blizu, zakopala.
Tako lahko jo pa ne boš odnesel, Werso moj, si je dejala. Kar zadrhtela je ob misli, kako si bo poplačala vse za nazaj, za vsa ponižanja, ki jih je molče sprejemala od njega in njegovih. Pa nikoli dovolj ali pa sploh ne plačanih napojev, pa tudi praškov večnega sna ne. Zato je, ko sta plemiča odjahala, opirajoč se na palico z eno roko in s culico samo njej
Verjetni zunanji izgled stolpa na Gamberku
Notranjost stolpa
znanih trav in jagod v drugi, odkrevsala proti vhodu spodnjega gradu.
Oba suličarja, ki sta stražila vhod, sta jo poznala. Zato sta jo, ko je dejala, da hoče govoriti s kastelanom, smeje se, odganjala. Pa ju je hitro minil ta njuni smeh, ko je izrekla, od napora skoraj že kar zagrgrala eno samo besedo. Besedo, katero so poznali le redki. Ki se je uporabljala in na tihem izgovarjala izredno redko. Kakšnih tri prste ene roke na leto. So jo pa morali, kot geslo, poznati vsi su-ličarji in helebardisti na straži zgornjega in spodnjega gradu. In jo takoj posredovati kastelanu. Zanj se je vedelo, kdaj je na kateremu od obeh gradov. Tako je eden od stražarjev pomignil hlapčiču, ki je ta dan služil za sla. Naročil mu je, naj takoj steče na zgornji grad in pove, da ga čaka obisk z geslom. Baburo Gawaro sta spodita od vhoda, naj počaka dosti stran, da se jima v njeni prisotnosti mimoidoči ne bi posmehovali.
Minilo je komaj za kakšen klepet časa, ko je prijezdil kastelan. Takoj, ko je zagledal Gawaro, je vedel, da bo novica huda. Da se je nekaj resnega zgodilo. Gesla ni uporabita že davno, še sam se ni spomnil, kdaj ga je sploh.
Razjahal je in naslonil uho, da bi novico slišal samo on. Ko mu je govorila, je obstal kot vkopan. Werso, umor! Zavedel
se je, kako huda je bila novica. Gawa-ri je iz mošnjička podal kar za drobno pest novcev in jo odslovil, sam pa se je odpravil nazaj na zgornji grad. Jahal je počasi, zamišljeno. Vedel je, kaj sledi, če se novica izve. Kamniško plemstvo, iz katerega je izhajal Werso, ga bo zaščitilo. Dekleta oživiti ni bilo več moč. Torej, poizvedeti, kdo je vitez, ki je pri temu zločinu bil priča. Ker je poznal večino Wersove druščine, je, čim je na grajskemu dvorišču razjahal, dal poiskati Hilpranda. Z izgovorom, da ima zanj en vsakdanji opravek. Hkrati pa je dal privesti dva svoja oboroženca, za katera je vedel, da znata molčati. Sta taka in podobna opravila zanj že počela. Naročil jima je, da Hilpranda, čim se pojavi pred njim, zgrabita, mu zamašita usta in ga povsem naskrivaj spravita v grajsko ječo. Daleč spodaj, kjer nobeno vpitje ne doseže in kjer jetniki tudi ostanejo. Za zmeraj. In njihov spomin tudi.
Hilprand se je kmalu potem, ko sta z Wersom prijezdila na dvor, odločil. Vedel je, da bo oče, Hartwik, če se hči ne bo do večera vrnila, zagnal preplah. Za Wersa mu, po temu gnusnemu dogodku, ni bilo kar nič več. Le še kakšen teden dni, ko bo moral z Wersom na Gamber-ški grad, kjer bo pečatil odstopno listino njegove žene, mu bo še služil. Nato pa nič več. Bo raje živel varneje. Za zločin, ki mu je bil priča, pa se bo že spovedal in pokoril. Tako je, ne vedoč za zanko, ki mu jo je nastavil kastelan, preživel tiste dni in noči varno skrit pri svoji strini na bližnjemu gradu Kolovcu.
Werso, ki je vedel, kje se njegov kompa-njon zadnje čase zadržuje, ga je po svojemu hlapcu dal zbuditi še v trdi temi. Vedel je, da mora na Gamberški grad, kjer ga pričakuje njegov mogočni tast Konrad, žena Wilbirga, osovraženi fre-isinški gospodje in nekaj drugih visokih gospodov, prič dogodka...
Ustvarjalno
ti
M
m
Topel marčevski petkov večer je bil ravno pravšnja izbira za doživljanje gastronomskih užitkov, ki so jih ponujali skrbno izbrani okusi kulinaričnih mojstrov „Gostišča Martin,, v Trbovljah.
\/ečer je ponovno, kot odličen gostitelj, pod okriljem Za-V savskega Slow food omizja, organiziral Martin Vodušek s svojo ekipo, vsem ljubiteljem odlične hrane znan v širšem slovenskem prostoru kot nosilec mnogih priznanj s tekmovanj in gostinskih zborov, še posebej pa po pripravi dietnih jedi in slaščičarskih izdelkov.
Za tekočo hrano so tokrat poskrbeli Petričevi iz Planine nad Ajdovščino, kjer se ljubezen do vinogradov, grozdja ter vina širi iz roda v rod. In če tej ljubezni dodamo še dobro mero volje do dela, skrbnosti in znanja o vinih ter o predelavi grozdja, potem je to dobitna kombinacija!
Dežurni krivci slow fooda
In zakaj Guerila? Enostavno, vina Guerila so odlična vina! Zelen, rose, pinela ter rebula z bogato sadno aromo in Guerila belo, Riserva ter Guerila rdeče, ki so zorena v sodih.
Ste za nekaj posebnega, drugačnega? (Minister za zdravje opozarja: prekomerno uživanje alkohola lahko škoduje zdravju!) V prijetnem ambientu velike dvorane gostišča Martin je vse zbrane, v svojem in v imenu celotne kuharske ekipe pozdravil in zaželel kulinarično dobrodošlico Martin Vodušek. Malo kuharske teorije ne škodi, zato je bila gostom ob vsaki novi jedi na posrečen način podana informacija o njeni posebnosti, vsebnosti okusov in njenem izvoru. In kot pravijo, je najboljša obramba napad. Začeli smo z zbrinčevim škrtocom s smetanovim hrenom in rezino prekajene postrvi, ob tem pa so nas postregli z penino Castra Rose, Rose, suho, letnik 2007.
Na mizo je za njim prišla celotna Slovenija na krožniku. Tortica z dolenjskim vratnikom, mladim bohinjskim sirom in porom z brusnično omako ob rezini kraškega pršuta in žličnikom štajerskega namaza, ki smo ga splahnili s suho Pinelo, letnik 2008. Ob tem nas je obšla nostalgija po nečem domačem, nečem, kar je v genih. Martina se ne da presenetiti, to vemo. Na mizo je svečano dostavljena ajdova kapučino juha s popečenimi šparglji na nabodalu. Njami!!
Glede na trenutne politične razmere je v lokalu brez zamere zadišalo po Mediteranu. Vstopil je kralj! Piranski brancin
z gobami v finem kvašenem testu z rahlo česnovo omako na zeliščnem šopku. Zalil ga je suhi Zelen, letnik 2008.
Ob vsem tem se je na koncu predstavil še sam Martin s svojim izborom.
S
Predjed
Jasno, zlato-rumeno zapečena račja prša v sezamu s pomarančno omako in makovimi trganci, oplemenitena s suhim vinom Roma, letnik 2008. Že povsem nagačeni smo sapo zajeli ob Ribezovem sorbetu. Toda, čakalo nas je presenečenje: kralj živali v podobi bardirane svinjske ribice s slanino v maslenem testu z omako iz šalotke, čili papriko in suhim sadjem. In kot se za kralja spodobi, smo mu nazdravili z izborom gostiteljev iz Planine nad Ajdovščino, Cuba, suho, letnik 2008.
Da pa ne bi pozabili na svoje korenine, nas je Martinova posadka opomnila s kmečkim trisom. Ob grizljanju grižljajčkov potic iz orehov, bučk in mete z medeno omako in ostružki temne čokolade, poplaknjenimi s suhim Rose, letnik 2006, smo se iz Cube vrnili na Terezijo.
In še sir, da bo mir!
Prekajen mladi sirček v marinadi s koščki svežega sadja in zelenega popra s karamelno pajčevino ob koncu, naše brbončice pa je obogatila še Nika, suho, letnik 2008.
Besedilo in slika: Jože Ovnik, jozeovnik@gmail.com.
•••©'©►
Celje - skladišče
D-Per
6/2010
COBISS

Spremenjena sestava modrega cementa v vrečah zagotavlja enostavnejšo uporabo pri običajnih gradnjah.
Dodatna novost: prenovljena embalaža.
Nova embalaža vsebuje priročen sistem za odpiranje in navodila za uporabo. Modri cement je na voljo v lažjih, 25-kilogramskih vrečah, ki pripomorejo k večji varnosti in varovanju zdravja uporabnikov.
Spremenjena sestava cementa izboljša obdelavnost in zmanjša krčenje betona. Upoštevali
LAFARGE
smo tudi okoljski vidik: izdelek ima nižji odtis C02 kot konkurenčni izdelki.
www.lafarge.si