LetO LXVin Poštnina plačana v gotovini V Ljubljani, v nedeljo, dne 9. junija 1940 Stev. 130 a Cena 2 din Naročnina mesečno 25 Din, ta inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredniitvo je ▼ Kopitarjevi uL 6/111 SCOVENEC telefoni nrednUtva ta oprave: 4(W», 4IMH, 4(U>3, 40-04. 40-05 — Izhaja raak daa zjutraj razen ponedeljka in dneva p« praznik« Cekavnt računi Ljubljana številka 10.050 ia 10,349 sa in sera te, U prava: Kopitarjeva ulica številka b, Sedanje trpljenje ne bo zaman Vojska in njena obdobja tako zaposluje misli in čustva vseh, da zastajajo celo važna duhovna gibanja in stopajo v ozadje. Preveč čutimo, da se v tej vojski tudi za nas zelo veliko odloča. Zaradi tega se ne smemo čuditi, da ljudje s toliko pozornostjo zasledujejo vojna poročila, in če so vojni dogodki postali središče in gibalo premnogih misli in želja. Ob tem duševnem razpoloženju manj opazimo, kako tudi današnja vojska — kakor vojska v vsaki dobi — po vseh svojih znakih ii) načinu bojevanja nosi na sebi znake našegu časa ali bolje: v njej se odražajo poteze naše kulture in našega duševnega stanja. Drugače tudi biti ne more, ker je človek tisti, ki se vojuje in ki uporablja morilna sredstva. Ako se je že o zadnji svetovni vojski lahko reklo, da je bila stvaren izraz duševnega stanja evropskih narodov, tako j etudi sedanja vojska odraz miselnosti evropskega človeka. Evropejci zadnjih dvajset * ' ' » " ' ' ' v K'. K' v. ' * ' ' - • » v /r - .v • . i , i _t , _» -)- * i ta *C- £» , ^C " 'K l / f J - »' w * M 'vuri"^'^ 1— '.It J** ;. M L ' ' m , A A v ** ,i rm, i ;«»■ ' 'j^tt. \ -J W -I ' v >■ » Orjaška bitka v severni Franciji se nadaljuje Vrhovni poveljstvi obeh taborov poročata, da se premikanje čet vrši v redu in uspešno V Franciji se razvija največja bitka v sedanji vojski. Siloviti boji divjajo že štiri dni. Nemški pritisk je posebno močan ob morju, kjer bi Nemci radi prišli v posest Le Havrea in pa v središču pri Soissonu, kjer nemški sunek meri naravnost na Pariz. Na obeh teh dveh mestih so Nemci dosegli že drugi dan napada precejšnje uspehe in jih v naslednjih dneh še razširili zlasti ob morju na reki Bresli, kjer se jim je posrečilo napraviti nevaren »žep«. Francozi se drže silno junaško. V veliko pomoč jim je letalstvo, tako francosko in zlasti angleško, ki neprestano bombardira zaledje nasprotnika in otežuje dovoz streliva, bencina in hrane. Nemci napadajo z mnogimi svežimi divizijami, veliko vlogo pa zopet igrajo tanki in letala. Orjaška bitka v Franciji se še vedno razvija in bo verjetno dosegla svoj višek danes ali jutri. Nemci do sedaj še niso predrli francoske, bojne črte v pravem besednem smislu, ampak jo le na nekaj mestih utisniti in nazaj potisniti. Ako se jim predor ne posreči, bi se vojska na zapadu spremenila v pozicijsko vojsko z odločilnimi posledicami za oba vojskujoča se tabora. Prihodnji dnevi bodo odločilni. Nemško vojno poročilo pravi, da čete uspešno prodirajo frt t '/afC/n •• .K ■ 'S,, ' / f-\ 't J' y f, «ur t. , Izraz tega vojskovanja je jekleni bojni voz, ki podira liiše kakor papirnate igrače, je jekleno letalo, ki seje smrt nad vso deželo in je jeklena granata, katere eksplozija pometa večnadstropne hiše, da ne ostane niti sled za njimi. Do te »totalitarnostic je mogoče človeka privedla njegova zaverovanost v »absolutno« znanost, * * c-srv/r .7 :t '< . r • VT.' v. r r >. y . v ' ,' V ,'„'» , " t\ A * 't * v --V >V-'"/>'*'> Prav v nečloveških skrajnostih sodobnega totalitarnega vojskovanja je mogoče opazovati, kako se zavestno javlja to od sleherne človeškosti abstrahirano mišljenje. Reči pa mort»ro takoj, da je že precej let mogoče opazovati pri nas in zunaj v svetu temu nasprotno gibanje. Ako se to gibanje uveljavi — in prepričani smo, da bo po tej vojski splošno prodrlo — potem ne bo izid sedanje vojske, ampak ta nova miselnost tisto, kar bo določilo obraz bodočemu življenju. Zgodovina nas uči, da je za neke dobe značilno, da polagajo prvenstveno važnost na zunanjost, pa so spet druge dobe, ki iščejo v notranjost in globino. Kar že prevladuje v kakšni dobi, takšen je potem tudi zunanji izraz njenega življenja in človeškega delovanja. Po tem osnovnem občutju in zavesti se ravna tudi znanstveno iskanje in sploh vsa kulturna delavnost. Če v kaki dobi zidajo katedrale ali pa kasarne, če strme nad procesijami ali pa nad vojaškimi kolonami, če se pečajo z metafiziko ali pa s fiziko, če ustvarjajo najvišje vrednote notranje kulture ali pa stroje za ubijanje ljudi — vse to ni slučajen sad našega osamljenega razmišljanja, ampak ustreza vsakokratnemu življenjskemu čustvovanju in človekovim pogledom na svet. Ena izmed največjih zablod 18. in 19. stoletja je bila, da imajo ljudje opraviti res z neko absolutno znanostjo, ki je brez predsodkov. Ne, kakor bi ne bilo večnih, nespremenljivih vrednot in vekovite resnice: toda naša pamet in čustva so tako oslabljena, da svoje sklepe in zaključke najrajši podrejamo onim čustvom in onemu hotenju, ki je v kakem času vodilno ali vsaj prevladujoče. Drugo, kar opazujemo, pa so ljudje vseh tipov, ki se pri vladanju sveta in narodov izmenjujejo in določajo duhovni obraz vsakokratne dobe. So to spoštljivi ljudje, ki se pod nebesnim svodom čutijo kot ponižni graditelji v službi večne modrosti, '.L , ' VV„ \ • ~ V'V /."-t" '«V< >' Kakršna vrsta ljudi prevladuje, takšno dobo in razmere imamo. Ali so to časi, ki služijo kulturni rasti, notranji poglobitvi, duhovnemu človeku, ali pa vsa veda služi kovanju novega orožja, ali sta v ospredju človekovega mišljenja vera in zakrament, ali pa mehanika in število. Mi smo se rodili v čas. ko je materializem dobil nadmoč nad duhovnim človekom ,■* '. Glavni stan vodje rajha, 8. junija. AA. DNB. Vrhovno poveljstvo državne oborožene sile poroča: Še dalje se z uspehom nadaljujejo naše operacije južno od prekopa, ki veže Aisno in Oiso. Štrli smo odpor sovražnika tudi južno od spodnjega toka reke Somme. Pri svojem podpiranju suhozemske vojske je naše letalstvo v večjem številu sodelovalo v bojih južno od Somme ter z uspehom obmetavalo z bombami sovražne koncentracije čet in pehotne ter artilerijske postojanke. Število ujetnikov pri Dun-kerquu se je dvignilo zdaj na 88.000. Pri nasilnih ogledniških poletih, ki jih je izvedlo naše vojno letalstvo nad vzhodnimi in jugovzhodnimi angleškimi obmorskimi kraji, je bilo bombardiranih nekaj letališč, prav tako je bilo bombardirano tudi pristanišče v Doveru. Pri Narviku je vojno letalstvo z uspešnimi napadi podpiralo našo vojsko, ki se tam bori. Zažgano je bilo eno skladišče. Neko sovražno križar-ko sta zadeli dve težki bombi. Severozahodno od Irske je naša podmornica potopila sovražno pomožno križarko s 14.000 tonami nosilnosti. Berlin, 8. junija, b. DNB. Po poročilih t nem-Ske strani se Francozi na 200 km dolgi fronti od morske obale do Retela vztrajno branijo, medtem ko po službenih krogih ne dajejo nobenih podrobnejših informacij. Nemški časopisi poročajo, da je francoski topniški ogenj na južni fronti pri Sommi nadvse srdit. »Loka! Anzeiger« piše, da se Francozi obupno branijo in da so zavezniki vrgli na fronto vse svoje sile, ker ne gre samo za predor v Pariz, ampak za pretrganje zveze Francije z Anglijo. Nemško levo krilo srdito napada Le Ilavre in Cherbourg, da bi oslabila zvezo Francije z Anglijo. Nemški časopisi se obširno bavijo z uničenjem utrjenih črt v Belgiji. Poudarjajo, da so le utrdbe, v katerih se je govorilo, da so nedostopne, niso mogle vzdržati in da je Nemcem uspelo, da so jih uničili. Postavljanje barikad v Parizu pomenja za francosko prestolnico isto nevarnost, kakor so pomenila za Rot-terdam in Varšavo in bo Pariz zadela ista usoda, kakor je zadela ti dve mesti. Rim, 8. junija. A A. Štefani. Posebni dopisnik agencije Štefani poroča, da se sedanja ofenziva posebno uspešno nadaljuje na odseku pri Abbe-villu in Rethelu. Nemške čete so dospele do Aisne med Compiegneom in Soissonsom. Tu so nemške čete napredovale 20 km. Na kraju pravi dopisnik, da jo general Weygand vrgel v borbo rezervno čete, ki naj izpolnijo razpoke v obrambnem sistemu. Francoska poročila: Francoska letala so bombardirala Berlin t i - > * /• — * > \ j A JL f « ' -A t .A 'a ** , 't A .A. < » ' ■ " ' * > \ Al' • > . , - , Vtir nemški zmagi. Dr. Schacht je odšel na svoje posestvo, ki ga ima severno od Berlina in sestavlja načrt na Hitlerjev ukaz. Iz istih virov se ie izvedelo, da je Hitler v stalni zvezi z dr. Scharhlom in mu iz glavnega stana stalno dostavlja vsa navodila po telefonu. Načrt predvideva, da bo vsa Evropa nemško gospodarsko območje. Vsa Evropa se bo organizirala tako, kakor je načrt o gospodarstvu za Balkan in Podonavje sestavil dr. Schacht že pred nekaj leti. V novem okviru nemškega gospodarstva pa bo moralo balkansko in podonavsko gospodarstvo postati izkliučno dopolnilno gospodarstvo za nemško gosjKidarstvo. Po tem načrtu bi se vse balkanske in podonavske države odrekle medsebojni gospodarski konkurenci in bi prodajale in kupovale samo od Nemčije. Po gospodarski izmenjavi bi tako vse te države vstopile v nemški življenski prostor. Vsa Evropa bi bila sicer pod nemškim vodstvom razen Italije, ki bi si z Nemčijo delila kolonije. Vsi ti načrti pa bi se po zmagi izvedli čisto mirno in hi morali naravno vsi vpošlevati vodilno vlogo Nemčije. Vsa Evropa bi bila reorganizirana na avtarktični podlagi in bi si tako preurejena Evropa popolnoma zadostovala sama sebi. ker bi imela šo vse francoske in angleške kolonije. Nemčija bi bila edina dobavitelj raznih evropskih pokrajin in bi popolnoma obnovila vso svojo industrijo. Gospodarski oliki z drugimi kontinenti bi popolnoma prenehali. Molimo, bratje! Pod tem naslovom prinaša »Straža v viharju« uvodni članek, kjer med drugim naglaša, kako se človek ni držal zapoved'., ki so mu bile dane za življenje. Med drugim list pravi: »V svetu smo pred izbruhom te vojne bili priče največjih vseh zmot, najpodlejših vseh hudobij, najneumnejših vseh družabnih norosti... In prišla je vojna kot neizbežni obračun teh največjih anomalij dvetisočletne krščanske zgodovine in kazen božja nad javno Evropo, ki jo je v miselni kultur: že Descartes odtrgal od Boga. Doma pa smo 20 let gledali borne odseve te evropske ponorclosti in zmešnjave. Pustili smo rozkristjaniti in raznaroditi naše šolstvo... zvoditi v marksistično lužo naše mlado delavstvo, tiskati in brati vsak žurnalistični izrodek teh ponemuljenih in razkrajajoči!-, razmer. — Danes vse moli: molijo vladarji, in sicer na glas, molijo predsedniki, ministri (ti slednji zaenkrat še bolj potihem) in generali, molijo ljudske množice, celo po velikih mestih. Je namreč strašna vojna, ki naj »odloči za prihodnjih tisoč let« — kot menijo. Še včeraj pa so ti isti oblastniki oholo vladali in te iste množice brezbrižno živele, kakor da je Bog strašno daleč in jih ne more doseči. Da, v v6eh velikih usodnih trenutkih zgodovine se izvrši pravi vsesplošni potres v plasteh človeškega mišljenja, čustvovanja, dejanja. In tairat preko noči zopet spoznajo Boga vojnih trum, vsemogočnega vladarja, pravičnega sodnika, prijatelja vsakega naroda. Samo s to razliko, da so včasih zadostovali manjši potresi, da so človeške stvari zopet padle na njihova prava mesta. Ta zadnji javni in zasebni odpad moderne Evrope od Boga pa je bil tako razsežen in v svojih posledicah strašen, da je moral nastati ta nedogledni potres, ki o njem vemo, kje se je sprožil, a ne vemo, kje se bo umiril. D a , m o 1 i m o ! Pa molimo predvsem tud: za to, da bodo takrat, ko se bodo na morjih strahote sodobnosti viharji zopet polegli, otroci luči modrejši od otrok teme, da Evropa in z njo ves kulturni 6vet ne bo ponovil odpada, za katerega v teh dneh dajemo tako trpljenje poln odgovor za V6a pretekla evropska stoletja. Molimo, bratje! Vrli Črnogorci Notranji minister g. Mihaldžič, ki se je te dni mudil v Črni gori, je na Cetinju poročevalcem belgrajskih listov dal o razmerah v Črni gori lepo izjavo, v kateri je med drugim tudi tole povedal: »Nisem se motil v svojem pričakovanju, ko 6em pri včerajšnjih slavnostih občutil in videl razpoloženje tega ljudstva, ki more res služiti za vzgled tudi drugim krajem naše države. Na eni strani visoko narodno spoštovanje do kralja in države, na drugi strani pa vsa druga vprašanja, ki zahtevajo rešitve... V pogovoru s seljaki 6em videl, da so ti ljudje močnega značaja in da v najbolj revni vasici od mene nihče ni zahteval kake denarne pomoči in da se nihče ni pritoževal zaradi teh zares težkih razmer. Pač pa me je V6ak posamezni najbolj spraševal, ali je država varna, kako je 6 sporazumom z brati Hrvati. In milo jim je bilo, ko sem jim povedal, da 60 Hrvati zdaj prav tako veliki patrijoti kakor naši -Srbi.« O; ■ Aca Stanojevič se je vrnil v knjaževac Kakor poroča belgrajsko Vreme, se je 7. junija Aca Stanojevič vrnil iz Vmjačke banje, kjer se je zdravil, domov v Knjaževac. Pred odhodom ga je dopisnik lista naprosil, naj bi dal kako izjavo o političnem položaju ter o razmerah v radikalni stranki, nakar je Aca Stanojevič odgovoril takole: »Veste, da za liste nerad dajem izjave. V Belgradu so ljudje, •ki vedo in ki vam bodo povedali. Njih vprašajte! Zakaj eprašujete na6 podeželane?« Po teh besedah se je časnikar poslovil od Aca Stanojeviča. Zagrebški OUZD ima primanjkljaj Listi poročajo iz Zagreba, da ima zagrebški OUZD velik primanjkljaj, vsled česar je komisar uprave sklical na posvet zdravnike tega zavoda tei1 z njimi obravnaval vprašanje, kaj je treba ukreniti. Šef lekarne je poročal, kako močno so se podražila zdravila, nekatera med njimi celo za 120 odstotkov. 0 komisarijatu v muslimanski organizaciji Poročali 6mo, da je med muslimani nastalo veliko razburjenje zaradi tega, ker je minister za pravosodje razpustil dosedanji izvoljeni sabor muslimanske verske avtonomije ter imenoval vanj komisarje. Zaradi tega je v Belgradu tudi posredoval sam vrhovni komisar musl:manov reis ul ulema Spa-ho. Zdai pa poroča skopski list »Naš dom«, da so muslimani v južni Srbiji s tem docela zadovoljni, ker so bili siti gospodarstva Ferhad bega Drage. Ferhad beg Draga je namreč Albanec, ki je v stran potiskal muslimane srbske narodnosti. »Naš dom« v svojem članku pravi med drug:m o tej zadevi: »Ko-misarijat je bil sprejet s simpatijami, ker je z uprave bila odstranjena skupina ljudi, ki je s pomočjo muslimanske verske organizacije delala tako politiko, ki je ni bilo več mogoče prenašati. Izvzecnši ljudi, ki so bili odstranjeni, vsak drug musliman želi, da bi muslimanska verska skupnost služila le islamskim interesom, nikakor pa ne političnim, najmanj pa kakim nacionalno šovinističnim.« Občinski odborniki, ki nočejo v cerkev V Hrvateki Straži beremo: »V Jelši je na novo izvoljeni občinski odbor šel korporativno v cerkev, kjer je bila zahvalna služba božja. Odborniki z delavske liste pa so demonstrativno bili odsotni od 6lužbe božje, najbrž zato, da bi dokazali, kako »niso zoper vero«. —, Omenjamo, da so pod firmo delavske liste na Hrvatskem kandidirali komunisti in njihovi prijatelji. Belgrajske in zagrebške novice Belgrad, 8. junija, m. Iz Sremske Mitrovice poročajo, da se je spor, ki je izbruhnil med občinskimi svetovalci, pristaši HSS in JliZ, poginoma izgladil ter bosta odslej obe stranki sporazumno delovali v občinskem odboru. Zagreb. 8. junija, b Jutri ob 9 bo v novinarskem domu redna letna skupščina »Novinarskega doma«. Zagreb, 8. junija, b. Finančni minister je po konferenci, ki jo je imel z banom banovine Hrvatske dr. Subašičem, danes izvršil inšpekcijo finančnih uradov v Zagrebu. Nato je imo! krajšo konforcr.co s sena'orjem Vllderjem ter je po končani konferenci odpotoval v Belgrad. Relazioni Internazionali" pišejo: Italija je pred velikim dogodkom Milan, 8. junija. Štefani: Časopis »Relazioni Internazionali« objavlja članek, v katerem pravi, da ni odveč, če se tik pred velikim in svečanim dogodkom za italijanski narod inozemstvu še enkrat pojasni osnovno stališče italijanske politike, ki jo je možno jasno in končno podati v naslednjih točkah: 1. Mussolinijeva Italija je celih 18 let izvajala politiko miru, ki je temeljila na načelu revizije mirovnih pogodb. 2. Francija in Velika Britanija sta se borili zdaj odkrito, zdaj spet podtalno proti tej politiki. 3. Ko je italijanski narod zahteval dežele, v katerih bi delal in ustvarjal, so mu ponudili puščavo, in ko je italijanski narod hotel rešiti abe-sinsko vprašanje, so udarili nanj s sankcijami. 4. Francozi in Angleži so vedno podcenjevali in obsojali vse, kar je delala Italija, in to brez razlike na polju zunanje, kakor tudi na polju mednarodne politike. 5. Sedanja vojska mora rešiti vsa odprta teri-torijalna vprašanja italijanskega naroda, vprašanje Niče, Korzike, Tunisa in Džibutija, obenem pa mora Evropo osvoboditi nadoblasti hegemoni-stičnih držav, ki so si zagotovile monopol S,vseh surovin. j» » 6. Italijanski narod mora izvojevati svoji na-ciji in svojemu imperiju neodvisnost na morju. Nova vojska, v katero bo stopil italijanski narod, je potemtakem vojska za končno neodvisnost. Italijanske ladje v ameriških vodah San Francisco, 8. junija. AA. Havas. Iz zastopništva italijanskih paroplovnih družb se je izvedelo, da je neka večja italijanska vojna ladja, ki se nahaja v Inki Astoria (zvezna država Oregon), dobila povelje, da zapusti to luko. Ladja »Fela«, ki se nahaja v južnoameriških vodah, je dobila istotako povelje naj odplove v druge vode. Brindisi, 8. junija. AA. Danes je prispelo v Brindisi okoli 600 italijanskih mladeničev, sinov onih Italijanov, ki žive v Egiptu. Ti italijanski mla-denči bodo prebili dopust v Italiji. Pariz, 8. junija, b. Mussolinijev list »Popolo dTtalia« poroča, da bo Italija v najkrajšem času i svet balkanskega sporazuma Belgrad, 8. juni ja, m. Gospodarski svet balkanskega sporazuma, ki je v Belgradu zasedal polnih 8 dni, je danes popoldne zaključil svoje delo. Gospodarski svet je bil na tokratnem zasedanju razdeljen v šest komisij, ki so podrobno rdzmotrila in proučila vsa gospodarska vprašanja, ki se tičejo držav balkanskega sporazuma ter so plenarni seji predložili potreben sklep za zbližanje in sprostitve trgovskih in gospodarskih odnosov sploh med članicami balkanskega sporazuma. Gospodarski svet balkanskega sporazuma je imel ob 6 svojoi zaključno plenarno sejo v slavnostni dvorani- belgrajsko trgovinske zbornice. Jugoslovansko-madžarski gospodarski odbor Belgrad, 8. junija. AA. Včeraj je v Belgrad prispelo madžarsko zastopstvo na sestanek mešanega jugoslov.-madžarskega gospodarskega odbora. Zasedanje tega odbora se je začelo včeraj opoldne v zunanjem ministrstvu, nadaljevalo pa se je danes ob 10. Namen tega zasedanja je, da se odstranijo gotove težave, ki so se pojavile pri izvajanju pred nedavnim sklenjenega trgovinskega sporazuma med našo kraljevino in Madžarsko. Društvo denarnih zavodov na Hrvatskem Zagreb, 8. junija, b. Danes je bila v prostorih zagrebške borze letna skupščina Zveze denarnih in zavarovalnih zavodov kraljevine Jugoslavije, takoj nato pa je bila letna skupščina Združenja denarnih in zavarovalnih zavodov za banovino Hrvatsko. Prvi je piedsedoval predsednik Branko Pliverič, ki je v svojem govoru pozdravil težko pričakovano ravnopravnost in samostojnost Hrvatske ter se zahvalil za uspešno in vztrajno delo za dosego tega cilja narodnemu vodstvu. Nato 60 sledila poročila o delu odbora v preteklem letu, ki 6e je največ ba-vilo z uredbo o likvidaciji kmečkih dolgov. Skupščini združenja denarnih in zavarovalnih zavodov za banovino Hrvatsko je predsedoval predsednik Hercog. Uprava monopolov najema posojilo Belgrad, 8. junija, m. Uprava državnih monopolov je dobila s finančnim zakonom o proračunskih dvanajstinah za dobo april do julija 1040 pooblastilo, da more najeti dolgoročno posojilo 300 milij. din, ki bi jih porabila za gradbe raznih mouopolskih poslopij. Uprava državnih monopolov se je sedaj obrnila na razne denarne zavode v naši državi zaradi emitiranja teh posojil. Dr. tekovičevi radikali v Sarajevu Sarajevo, 8. junija, m. Skupina sarajevskih radikalov, ki se je opredelila za pravosodnega ministra dr. Lazarja Markoviča, se je organizirala ter ustanovila krajevni mestni odbor. Za predsednika tega odbora je izvoljen Peter Aleksič. Jugoslovanski framasoni Belgrad, 8. junija, m. Za velikega mojstra jugoslovanskih iož je izvoljen g. inž. Andrija Dinič iz Belgradu. V Ljubljani se je pa posvetoval liram ljubljanskih lož i dr. Vladimir-jcin Ravnihurjcm na čelu. Dohodki carinarnic Belgrad 8. junija. AA. Dohodki osrednjih carinskih blagajn so znašali v zadnji tretjini meseca maja 3o,740.S59 din. V istem razdobju so dohodki v preteklem lotu znašali 2«,092.0<)7 din, kar pomeni. da so se letos povečali za 0.748.102 din ali za 23.28%. Od 1. aprila do 31. maja je bilo vplačanih skupno 228,364.810 din, zn isto dobo pa je določenih v proračunu 172.807.r;00 din. Po tem takem je bilo' 53,547.310 din več vplačanih. stopila v vojsko na strani Nemčije. Prvi italijanski udarec proti zaveznikom se bo izvršil verjetno v Afriki. Merodajni italijanski krogi so vznemirjeni zaradi možnosti vojske v vzhodni Afriki, od koder se poroča o velikih koncentracijah britanskih in italijanskih čet na meji angleške Kenije in Abe-sinije. Poudarja se, da bi bivši abesinski neguš mogel privesti okoli 8000 abesinskih vojakov v britansko Kenijo, kjer se sedaj vrši koncentracija čet. »Popolo d'Italia« nadalje poroča, da je Italija popolnoma pripravljena, da stopi v akcijo in izpolni svoje obveze osišča Rim-Berlin. Pogajanja med Italijo in Sovjetijo Curih, 8. junija, b. Po poročilih iz Rima so uvedena nova pogajanja med Italijo in Sovjetsko Rusijo. Italijanski zunanji minister grof Ciano se je ponovno sestal z ruskim poslanikom v Rimu. V prvi vrsti gre za položaj na Balkanu in upostavitvi diplomatskih odnošajev med Rimom in Moskvo. Dela se na tem, da bi se sovjetski poslanik v Rimu Gorelkin, ki se jo v decembru lanskega leta vrnil v Moskvo, ne da bi predal svoja akreditivna pisma, ponovno vrnil v Rim in da se italijanski poslanik v Moskvi Rotto vrne na svoj položaj. Kar se tiče gospodarskih vprašanj, gre v prvi vrsti za dobavo petroleja iz Rusije. Rim, 8. junija, b. Budimpeštanski listi poročajo, da je Madžarska prepričana, da se bo vojska na zahodu končala ugodno za Nemčijo. Glavno pozornost posvečajo Italiji, Sovjetski Rusiji in Združenim državam Severne Amerike, posebno zato, ker razni znaki kažejo, da intervenistična misel Italije pridobiva na terenu. Kar se tiče politike Sovjetske Rusije, ima ta po poročilih iz Moskve pred očmi tri cilje: 1. Da kar najbolj vključi Baltik v svoj obrambni sistem, a da pri tem ne bi okupirala baltiških držav. 2. Da se s Turčijo doseže dogovor, da bo Turčija sodelovala za mir na Balkanu. 3. Največja važnost se polaga na to, da se ohrani mir na Balkanu. Povodnji v Srbiji in Bosni Belgrad, 8.. junija, m. Že dober teden dežuje v Belgradu, po vsej Srbiji, Bosni in v Bosni in Vojvodini, kar jx>vzroča veliko škodo na posejanih poljih. Iz vseh delov rodovitne Srhi je poročajo, da je stalno deževje povzročilo naraščanje rok, ki so se pričele izlivati i/, svo je struge ter . povzročajo povodnji. .^Posebno v dkoiici Negotiua, Pož>:revea in ob -reki Moravi je deževje napravilo veliko škodo in na več mestih ptfpla-mo tudi ceste. Zaradi deževja sta tudi Sava in Donava pod Bclgradom narastla na dobrih 5 metrov nad normalo. Sovjeti trgujejo s švedsko Stockholm, 8. junija. DNB: Današnji »Stockholm Tindingen« objavlja poročilo iz Moskve, v katerem pravi, da sovjetsko-švedska trgovinska pogajanja odlično potekajo in da se bližajo koncu. List pravi, da je bil med obema zastopstvoma že dosežen sporazum o vseh glavnih vprašanjih. Poročilo omenja tudi govor, ki ga je imel po radiu znani sovjetski gospodarstvenik Smirnov. Ta gospodarski strokovnjak je v svojem govoru mnogo govoril o trgovinskih odnošajih med Švedsko in Sovjetsko zvezo. Dejal je med drugim, da je bila trgovinska zamenjava med tema dvema državama do zdaj neznatna, da pa se bo znatno povečala. Dr. Korošec potoval v Bukarešto Belgrad, 8. junija, m. Predsednik senata dr. Anton Korošec je davi odpotoval v Bukarešto, kjer se bo mudil nekaj dni. Ban dr. Natlačen v Belgradu Belgrad, 8. junija, m. Ban dravske banovine g. dr. Marko Natlačen, ki se v zadevah dravske banovine od včeraj mudi v Belgradu, je bil danes sprejet pri predsedniku vlade gosp. Dragiši Cvetkoviča ter ministru zu vojsko in mornarico, armadnemu generalu Nediču. Nato je bil ban dr. Natlačen sprejet tudi v avdi-jcnci pri knezu namestniku Pavlu. Z večernim vlakom se je g. ban odpeljal v Ljubljano. 10 letnica romunskega kralja v Belgradu Belgrad, 8. jun. m. Za proslavo 10letnice vladanja romunskega kralja Karola II. je bila danes dopoldne v belgrajski SHborni cerikvi zahvalna služba božja, katere so se udeležili zastopnik kralja general Barjaktarovič, zastopnik vlade minister za telesno vzgojo naroda Jevrem Tomič, pomočnik ministra za zunanje zadeve dr. Miloje Smiljanič, dalje zastopniki diplomatskega zbora in vojnega ministrstva. Romunsko poslaništvo v Belgradu je zastopal sam poslanik g. Viktor Cadere z gospo in drugimi uradniki. Po službi božji jc bil sprejem v romunskem poslaništvu ter vpis v knjigo. Predsednik vlade v Nišu Belgrad, 8. junija, m. Predsednik vlade g. Dragi.ša Cvetkovič je ob II dopoldne z letalom odšel v Niš, kjer bo v svojem rojstnem kraju preživel jutrišnjo nedeljo. Osebne novice Belgrad, 8. junija, m. S kraljevim ukazom so premeščeni naslednji davčni uradniki v Sloveniji: Trtnik Josip, višji davčni insp., iz Višnje gore na davčno upravo Ljubljana-mesto: Kumer Viktor, davčni inšpektor, iz Laškega v Šoštanj; Andrejčič Franc, višj davčni kontr., iz Radovljice v Kočevje; Rozman Janko, davčni insp., iz Šoštanja v Maribor-mesto; Koritnik Viktor, višji davčni kontr., iz davčne uprave za Ljubijano-okolico v davčno upravo Ljubljana-mesto ;,Baškovec Anton, davčni kontr., iz Ljutomera v Radovljico, in Martinek Viktor, davčni kontr., iz Črnomlja v Ljutomer. S kraljevim ukazom sta premeščena Arko Stanko, višji vet. svetnik, iz banske uprave v Novem Sadu na kmetijsko ministrstvo, in Arko Vladimir, vet. svetnik, iz Trštenika na bausko upravo v Novem Sadu. Napredoval je za višjega svetnika 3. skup., 2. stop. Gorup Dragotin v ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje. Belgrad, 8. junija, m. S krajevim ukazom je povišan v 4. skup., 1. stop. Branko Goslar, namestnik drž. tožilca v Ljubljani. Z odlokom pravosodnega ministra so imenovani za sodne pripravnike brez pravice do službenih prejemkov (volon-terji) sledeči diplomirani pravniki: pri okrožnem aodti&i v Ljubljani; Zvonimir Gabršček te De v. Mar. v Polju, Enlanuel Hayne, Anton Jesehko in Albin Škrjanec, vsi iz Ljubljane. Pri okrožnem sodišču v Mariboru: dr. Anton Strašek iz Hoč, Ivan Zoichster iz Radvanj pri Mariboru. Pri okrožnem sodišču v Novem mestu: Vincenc Polajnar iz Novega mesta in pri okrajnem sodišču v Kranju Rajko Zupane iz Kranja. Železniška nesreča na Bolgarskem Sofija, 8. junija, m. Na progi Sofija-Plevna se je pri mestu Roman zgodila huda železniška nesreča. Zaradi stalnega deževja je teren tako popustil, da se je odlomila velika skala ter zasula železniško progo Na zatrpani progi je prvi pri-vozil tovorni vlak, ki je pri sunku v skalovje skočil s tira. Pri tem sta se razbili dve lokomotivi in 10 vagonov. Trije zavirači so izgubili življenje, vlakovodja pa je težko ranjen. Topovske granate so porušile hiše v Scdann. Tretja obletnica smrti Rudolfa Dolinarja Ljubljana, 8. junija. V soboto, 8. t. m. na tretjo obletnico tragične 6mrti katoliškega akademika Rudolfa Dolinarja je »Danica« priredila komemorativno slovesnost. Zjutraj ob 7 so se zbrali člani Akademske zveze v stolnici k sv. maši zadušnici za pokojnim tova-šem. Po sv maši so odšli na pokopališče k sv. Križa, kjer ie ob Dolinar|evem grobu bila komemora-cija. Spominski govor je imel tovariš Daničar. V svojem govoru je očrtal podobo rajnega tovariša. Zemlia danes krvavi, krvavi na sto in 6tnlisočih krajih. Če bi zakrvavela tudi naša gruda, ne bomo pri- zanašali 6ebi, marveč naša kri 6e bo združila z njegovo, da bo klicala do nebes, naj jo blagoslovi Gospod smrti in življenja ter naj postane naša kri vir življenja za naš narod. Rudolf Dolinar je s krvjo zapisal, da se nam je na svetu boriti za večje dobrine kakor sta zdravje in življenje. Po spominskem govoru so akademiki zmolili molitev za pokoj duše padlega tovariša. Za tretjo obletnico so mu tovariši postavili lep nagrobni spomenik. Spomenik je iz rezanega doma-| čega kamna. Krasi ga bronast relief, delo akad. ki-1 naris Franceta fiorieta. Predstavlja angela smrti, 1 ki se spušča k mladeniču. Smernice za reševanje delavskega vprašanja V peti številki ljubljanskega Škofijskega lista so objavljeni sklepi, ki so bili sprejeti na zborovanju duhovnikov v Ljubljani dne 6. marca 1940. Ti sklepi globoko posegajo v naše delavsko vprašanje in imajo pomen važnih smernic pri reševanju delavskega vprašanja v Sloveniji in v naši državi sploh. Ne bo odveč, ako si vsaj važnejše sklepe nekoliko ogledamo: Stanovsko-socialno gospodarstvo Vprvem sklepu se zahteva, da predvsem država in banovina opustita kapitalistično gospodarstvo in ga prevedeta v stanovsko-socialno. Ta zahteva temelji na načelih papeževe okrožnice »Ob štiridesetletnim«, ki priporoča stanovsko ureditev družbe s pomočjo tako imenovanih korporacij. Ako pa hočemo tako stanovsko ureditev družbe izvršiti, potem seveda mora to načelo predvsem sprejeti država, ki je danes bolj kot kdaj prej odločilen činitelj pri ustvarjanju družabnega reda. Vemo, da se ta zahteva čez noč ne bo mogla uresničiti in da bo potrebno še mnogo študija, preden se najde najprimernejša rešitev. Vendar je zelo prav, da so ravno v teh burnih časih slovenski duhovniki jjokazali jasno pot, po kateri naj gre v bodoče naše gospodarstvo. Naša socialna zakonodaja Vsak slovenski delavec bo z veseljem podpisal drugo zahtevo, ki pravi, da se mora obstoječa socialna zakonodaja, ki se pogostokrat prestopa, resnično izvajati. Ker je ta še pomanjkljiva, naj se tudi spopolni. Zlasti naj se uvede družinska plača, da se družina reši propada. K temu pripominjamo, da se naša oblastva vsekakor trudijo, da bi se socialna zakonodaja resnično izvajala. Toda žal, oblastva v mnogih primerih niti ne zvedo, da se ta zakonodaja prestopa. Delavstvo ali ne more ali pa noče napraviti korakov, da bi oblastva zvedela za vse kršitve delavsko zaščitne zakonodaje. Marsikje je pri delavstvu v tem oziru premalo zavesti in tudi premalo poguma. Seveda posameznik takih vprašanj ne more sam reševati, ampak morata po- Bot/si oid lažje delo in več/a sposobnost i pravilno pomerienimi očali ad LJUBLJANA PASAŽA NEBOTIČNIKA samezniku priti na pomoč strokovna organizacija in pa tudi delavska zbornica, ki imata nalogo ščititi delavske koristi. Zato se glasi šesti sklep tega duhovniškega zborovanja, naj se v vseh delavskih krajih osnuje krščanska strokovna organizacija in duhovniki naj ji nudijo svojo pomoč. Duhovnik je na deželi mnogokrat edini izobra^ ženec, ki pozna socialno zakonodajo in ki more uspešno svetovati delavcem pri njihovih upravičenih zahtevah. Važna je zahteva po druiinski plači. Moramo reži, da je za nas Slovence to vprašanje še prav posebno važno. Mi vidimo, kako počasi napreduje naš slovenski narod. Glede števila porodov smo Slovenci v primeru z drugimi narodi v naši državi na zadnjem mestu. Vemo, da ni samo revščina vzrok tega stanja in da so razni vzroki, ki povzročajo ta pojav pri nas. Vendar bi se dalo marsikaj napraviti in tudi marsikaj zboljšati, ako bi bile naše delavske družine preskrbljene. Ne bomo o tem razglabljali, kako se naj to vprašanje reši. Omenjamo samo, da so razne evropske države poiskale in našle razne rešitve, ki bolj ali manj srečno rešujejo to vprašanje. Tudi pri nas so se že pojavili razni predlogi, ki gredo za tem, kako pomagati očetom številnih družin. Sedaj je dolžnost države, da te predloge prouči in postavi to vprašanje čim prej na dnevni red. Vzgoja našega delavskega naraščaja Nadaljnji sklepi duhovniškega zborovanja se dotikajo vzgoje našega delavstva oziroma vzgoje mladine, ki bo šla v tovarne in med delavce sploh. Glede tega se ugotavlja, da se Slovenija vedno bolj industrializira in da tvori delavstvo vedno večji procent našega naroda. Prav zaradi tega postaja delavsko vprašanje vedno bolj važno vprašanje, za katero pa se ne smejo zanimati samo duhovniki, marveč vsi, ki jim je na tem, da bo tudi delavstvo ostalo v naši katoliški skupnosti. Delavci, ki pridejo iz kmečkih far v delavska središča nepripravljeni, hitro zapadejo socializmu in komunizmu. Zato je nujno potrebno, da se naše društveno življenje preusmeri tako, da se bodo fantje po društvih seznanjali z delavskimi razmerami in se pripravljali na nevarnosti, ki jih čakajo v delavskih krajih. Prinesti morajo že od doma trdno prepričanje, da mora biti tudi delavec kristjan in da mora živeti krščansko in da se svojega krščanstva ne sme nikdar in nikoli sramovati. Že doma mora biti delavec opredeljen, da se zaveda, da je za delavca mesto v katoliški skupnosti, to je v katoliških delavskih organizacijah in ne pri brezbož-nikih. Delavce pritegnimo k sodelovanju Važen je tudi nadaljnji sklep, da je treba delavstvo pritegniti k sodelovanju in k soodgovornosti na vseh področjih javnega življenja, to je v državni in banovinski politiki, v občini itd. Pri nas je bilo, hvala Bogu, v tem oziru že mnogo storjenega. Tako je na primer naša politična stranka vedno posvečala delavskemu vprašanju veliko pozornost in je v razna politična in druga zastopstva pošiljala zastopnike delavstva. Tudi banovina je na primer v svoj ban-ski svet poklicala izrazite delavske zastopnike, da morejo o delavskih vprašanjih podajati mnenja s svojega delavskega stališča. Enako je pri veliki večini naših občin, kjer kmetje lepo sodelujejo z delavci po načelu stanovske vzajemnosti. Seveda ni v tem pogledu še vse, storjeno in bo potrebno še marsikaj storiti in zlasti pritegniti delavstvo v razne gospodarske ustanove. Delavsko življenje je v normalnem oziru mnogo bolj nevarno kot kmečko življenje. Kmet je priklenjen na zemljo in zakoreninjen v tradicijah svojega stanu. Zato mu razne novotarije in razni novi krivi nauki ne škodujejo toliko in ne begajo toliko, kakor je to pri delavstvu. Zato je pri delavstvu neprimerno bolj potrebna vztrajna, trdna, verska, narodna, državljanska, strokovna in politična vzgoja. Delavce bomo pridobili in ohranili, ako bomo med njimi in zanje neprestano delali. Nadaljnji sklep se glasi, da je stvar duhovnikov skrbeti predvsem zato, da bodo delodajalci'gledali tudi na nravno iivljenje delavcev. Bogokletstvo, kvantanje in hujskanje mora biti strogo prepovedano. Delavstvo naj se organizira v ZZD O vabilu duhovnikov, naj se vse delavstvo zaradi edinosti v vrstah katoliškega delavstva in v interesu strokovnega delavskega gibanja organizira v katoliški strokovni organizaciji ZZD, smo že pisali. Pripominjamo samo, da pomeni ta sklep prelom z dosedanjimi razmerami v našem delavskem življenju in napoveduje nov vzpon katoliškega delavskega gibanja v Sloveniji. Zadnji stavek duhovniških sklepov se glasi, naj se tudi za kmečke posle in delavce uvede zavarovanje za bolezen, starost in onemoglost. S tem se je naša duhovščina dotaknila enega najbolj perečih Zdravilno defouonle Rogaške mineralne vo n Pri kostobolju in sladkorni boleini se dosegajo zelo dobri rezultati z vrelcem Donat. in aktualnih socialnih problemov v Sloveniji. Prav zadnje mesece smo priče naporom raznih naših javnih ustanov in smo brali članke raznih naših socialnih delavcev, kako naj se reši vprašanje zavarovanja naših poljedelskih delavcev ter hlapcev in dekel. Bog daj, da bi ti napori rodili dober sad. v * Iz vsega gornjega je razvidno, da naša duhovščina, ki je vedno živela skupaj z našim narodom in mu skušala jiomagati v vseh njegovih potrebah, j tudi danes budno spremlja vse pojave našega jav-I nega življenja in skuša najti primerne rešitve zanie. j Delavstvo je naši duhovščini hvaležno za njena pri-j zadevanja in samo želi, da bi rodila obilen sad. Smersu Rudolf. Primarij dr. Josip Pogačnik: Brezbrižnost bolnih v grlu Potrebno se mi dozdeva nekoliko omajati malomarnost naših ljudi pri boleznih grla in opozoriti prizadete na nevarnosti, ki se skrivajo za raznimi znaki, ki jih taka obolenja povzročajo. Zato hočem navesti nekaj okolnosti, ki morejo morda še nuditi pomoč bolnikom, ki bi sicer neopozorjeni ne skrbeli za svoje morebiti še možno ozdravljenje. Eden glavnih znakov obolenja grla je hripa-vost. Hripavost glasu nastane, ako se v grlu glasilke ali glasila pri govorjenju zaradi kake bolezni v sredini ne morejo sklepati, če niso njih robovi gladki. Glasilke imenujemo dva popolnoma gladka, ravna, skoraj bela, en in pol cm dolga traka v grlu, spredaj sklenjena, zadaj gibljiva, tako da tvorita pri odprtju trikot. S sklepanjem in odpiranjem teh glasil nastaja govor. Hripavost, povzročena po prehladih, traja večinoma le nekaj tednov do dveh mesecev. Pa tudi delj časa obstoječa hripavost ni vselej povzročena po resnejših ali nevarnejših boleznih, ker morejo tudi navadna kataralična vnetja delj časa obstajati. Tudi prirojena more biti hripavost, kakršno najdemo v nekaterih naših krajih. Ker pa brez pregleda nikdar ne vemo, če ne povzroča hripavost kaka hujša bolezen, naj bo vsaka delj časa obstoječa hripavost povod, da si prizadeti da grlo pregledati po strokovnjaku. Da je to res potrebno, se more razvideti iz sledečega. V zadnjem času smo imeli na oddelku več bolnikov, ki so bili že mnogo mesecev hripavi, ker so imeli na glasilih male odebeline, velike kot male bradavice, tako imenovane papilome. Ne trdim, da so ti bolniki mnogo zamudili, ker niso prišli prej, pač pa bi lahko zamudili pravi čas, če bi šlo za kako nevarnejšo bolezen in bi bili tudi lahko mno^o prej rešeni svoje hripavosti. Naj bi hripavci pomislili, da je hrlpava govorica za poslušalca zelo i^učna, nejasna, da na-pravlja vtis, da hripavi ne more biti zdsav in da je tudi s svojo hripavostjo brezobziren napram onim, ki ga morajo poslušati. Po mali, docela neboleči operaciji, dobi bolnik večinoma takoj čist glas pri tej bolezni. Take papilome imajo največkrat oni, ki veliko rabijo svoj govorilni organ kot so to: učitelji, pevci, govorniki itd. Vsak izoperiran košček damo v mikroskopično preiskavo, da se ne prezre kak morebiti nevaren tumor, ki more nastati v začetku v obliki pa-piloma. Včasih najdemo pri pregledu grla ohromenje kake glasilke, da se ne giblje. Tako ohromenje povzroča po kaki prsni ali vratni bolezni poškodovani živec, imenovan rekurens, ki opravlja pravilno delovanje glasilke. Ta živec poteka v začetku v glavnem prsnem živcu — vagusu — iz možgan navzdol in se potem v prsih loči od tega živca, oEkroži glavne žile v prsih in gre nazaj navzgor v mišičevja grla. Ako je pri tem poteku kje kaka bolezen, more zboleti tudi ta živec — rekurens — in ne more več vplivati na mišičevje, ki ga opravlja, zaradi tega nastane nedelovanje, ohromenje gotovega mišičevja v grlu Tako vidimo ev, ohromenje glasila pri obolenju globokih prsnih žlez, tuberkulozi pljuč, pri zaraslinah po kakih prsnih vnetjih, pri razširjenju največje človeške žile, pri prsnih novotvorbah, globokih golšah, boleznih srca, vnetjih prsne mrene, pri reumatičnih obolenjih, zastrup-ljenjih, abcesih itd. Ohromenje glasila povzročajo torej večinoma sama huda obolenja, kjer je pač neobhodno potrebna zdravniška preiskava. Ako se torej za svoj spremenjeni glas prizadeti ne zmeni, moramo govoriti o površnosti in brezbrižnosti bolnikov. Mnogokrat se da pri pregledu grla spoznati nalezljiva bolezen — difterija, če se začne najprej v grlu. Spoznamo jo po sivobelkastih membranah in oteklini, kar povzroča že kmalu v začetku otežkočeno dihanje in je nevarnost že tedaj za za-dušenje. Ni treba omenjati, da je takojšnje zdravljenje neobhodno potrebno in da more zamuda povzročiti smrt. Pred kratkim smo imeli v bolnišnici bolnika pri nas z zelo redko boleznijo rhinosklerom. Teh bolezni imamo na leto komaj po en do dva primera, skoraj vedno iz obmejnih krajev Slovenije. Iz nosa prehaja bolezen v grlo in tvori sive, kot grah velike odebeline, ki se pozneje spremene v trde široke brazgotine in sožujejo nos, vrat in grlo. Že v prejšnjih primerih smo imeli z operacijami in obsevanjem pri rinoskleromih uspehe. Pri tem pacijentu je bilo grlo tako zoženo in dihanje že tako težko, da bi se prav gotovo zadušil, če bi ftnTsfte bili pravočasno, to je takoj po prihodu, čef&* grlo od Spodaj navzgor prerezali in ne odstranili vseh brazgotin v grlu. Že po desetih dneh smo mu mogli odstraniti kanilo za dihanje. Sedaj diha pacijent popolnoma dobro, zunaj na koži se mu komaj še razloči brazgotina vreza, pri notranjem pregledu grla pa se niti spoznati ne more, kako hudo bolezen je prestal. Vso to težko operacijo bi si pač mogel bolnik prihraniti, če bi prišel prej. Nadalje moramo omeniti še primer nekega brezbrižneža. Pri tem bolniku je bil videti vhod grla kot mala, skoraj okrogla odprtina, ki ni dovolj široka za popolno normalno dihanje in mu itfanjka del grla. To so posledice tuberkuloznega procesa. Ta paciient je bil gotovo dolgo časa hri-p^v in zelo hudo bolan v grlu, pa vendar ni prišlo ne njemu ne njegovi okolici, ki ga je imela priliko opazovati, na misel, da mora k zdravniku ali .v bolnišnico. Ali ne smemo tako ravnanje imeno-' vati malomarnost?! Hripavost ie mnogokrat tudi začetni znak pljučne tuberkuloze in bi v tem primeru moral biti naš očitek mnogo hujši, ker je pljučna tuberkuloza v začetnih Stadijih lahko ozdravljiva Hripavost pa more biti tudi posledica obolenja grla po sifilidi, ki jc mogoče edini zunp-ji znak tega obolenja. Ker pa je tudi ta bolezen ozdravljiva, jo je treba zdraviti, preden more povzročiti nepopravljene okvare. Najbolj žalostno poglavje tvori dalje malomarnost, ki jo opažamo pri obolenju grla na zločeitih novotvorbah. Z velikim obžalovanjem moramo namreč ugotoviti dejstvo, da utegnemo na oddelku skoraj vselej pri obolelih za rakom videti slučaje v grlu, ko je proces rakastega obolenja prešel že daleč preko one meje, v kateri ie zdravljenje še morda uspešno. Dokler je rak v grlu omejen in še ni prežel v okolico, potem jc pričakovati, da t operacijami in obsevanjem ozdravimo to strašno in nevarno bolezen Najlepše pri vsem je še dejstvo, da ravno rak v grlu dostikrat le počasi napreduje in imajo oboleli dovolj časa, eventuelno cela leta, priti še pravočasno k zdravniku. Za rakom oboleli ima večinoma hripavost, ki se dostikrat počasi stopnjuje, tako da se mu mora vendar dozdevati, da nekaj ni v redu. Nič se na bi bilo čuditi, če ne bi prihajali taki bolniki k zdravljenju, ako bi bila preiskava odnosno poizkusni izrez nekaj posebno hudega in bolečega za pacienta. Ker pa to nikakor ni, zato ne more biti strah pred tem noben vzrok ali opravičilo za prepozen dohod k specialistu. Toda če že kak manj izobražen ali kak deže-lan, ki nima toliko prilike za zdravljenje, čaka, dokler ga ne začne kaj boleti ali dokler ne dobi težkega dihanja, mu ni toliko zameriti. Ako pa vidimo paciente, ki postajajo čedalje bolj hripavi, ki so iz mesta, ki imajo pred nosom vse pripomočke, da se dožene vzrok hripavosti, in ako so celo iz najinteligcntnejših slojev, potem smemo res govoriti o veliki brezbrižnosti, ki ima svoje tako usodepolne posledice. Hripavosti se namreč pri rakih pridruži otežkočeno dihanje, ovirano požira-nje, velika oslabelost, manjše, pozneje večje bolečine, kar šele privede navadno bolnika k zdravniku. Pa tudi tedaj je še včasih možno ozdravljenje, kar smo ravno v zadnjem času večkrat dosegli, tako da uspehi našega zdravljenja najbrž no zaostajajo za uspehi drugod tudi pri teh hudih obolenjih. Mimogrede naj še omenim pri fantih mutacijo po 16. letu, ki povzroča čudno hripavost in pa ono brezglasnost histeričnih, ki se včasih zamenja s hripavostjo celo tam, kjer bi tega ne pričakovali. Ta brezglasnost je le čisti šepet brez one razka-vosti glasu, ki je svojstvo hripavosti. Histerične brezglasnosti — afonije — more pa ozdraviti le oni, ki mu je dano sugestivno vplivati na dušev-nost histeričnih, pa najsi bodo to zdravniki za živce, ali psihiatri ali kakršen keli človek ki ima moč vpliva na psihe tako namišljeno bolnih in ki se pojavljajo v velikem številu po časopisih in posebnih, osebnih reklamah. Tak lajik je včasih močnejši zdravnik tako bolnih kot pa poklicni zdravnik in dela po mnenju ljudstva čudeže, ker more v taki meri vplivati, da prej skoraj nemi bolnik mahoma začne zopet govoriti. Tudi cele organizacije morejo biti pod sličnim vplivom. Brezglasje, podobno histeričnemu, nastopi tudi pri popolnem razpadu glasilk ali pa pri brazgotinah, ki onemogočajo glasilkam vsako gibanje. Glavni namen tega članka je opozoriti, da je hripavost eden onih simptomov, ki nastaja pri najrazličnejših obolenjih, katerih pravočasno spoznanje omogoča bolnika ev. še rešiti. Posebno velja to za zle izrastke, ker se dajo z operacijami in obsevanji še pozdraviti. Vzpodbujen po uspehih, ki sem jih imel s svojim radijem, sem trdno prepričan, da bi se dala umrljivost pri boleznih v grlu in pa tudi v drugih organih za mnogo zmanjšati, če bi bolniki prihajali prej k zdravljenju in pregledu, če bi torej ne bili tako brezbrižni Takih površnosti pa ne doživljamo samo pri v grlu bolnih, temveč tudi pri ušesno in nosno obolelih itd. Če bolniku še tako teče iz ušesa in če ima iztok še tako slab duh, ga to ne dovede k zdravniku. Šele ko nastopijo bolečine, se tak bolnik prebudi iz svoje letargije, ko je dostikrat že prepozno. Zato bodite čuječi in pazite bolj na svoje zdravjel Razstava zaščite odprta Letalski napad na Ljubljano Ljubljana, 8. junija. Na velesejmu je bila danes v paviljonu »N« odprta zanimiva in poučna razstava zaščite pred letalskimi napadi. K otvoritvi so prišli številni odlični predstavniki. Bana je zastopal šef odseka dr. Ogrin, osebno pa so se razstave udeležili divizijski poveljnik general Dragoslav Stefanovič, divizijski general Lev Rupnik in brigadni general Kukavičič. Škofa je zastopal generalni vikar prošt g. Nadrah. Navzoči so bili dalje predsednik apelacije dr. Go-lia, železniški ravnatelj inž. Kavčič, načelnik tehničnega oddelka banske uprave inž. Rueh, načelnik oddelka za socialno politiko g. Kosi in zastopniki drugih oddelkov banske uprave. Za Gasilsko zajednico je bil navzoč dr. Kodre. Prav tako je bil lepo zastopan občinski svet, za zaščitni odsek mestne občine pa je bil navzoč njegov vodja, obč. svetnik g. Vider. Prav tako je bila častno zastopana uprava velesejma, ki je dala za razstavo paviljon na razpolago. Ljubljanski župan g. dr. Jure Adlešič je najprej pozdravil došle goste in nato poudaril, da je mestna občina smatrala za potrebno, da se v sedanjem težkem času, ko je pol Evrope v vojnem stanju, stori vse, da pouči prebivalstvo, kaj je treba storiti za pasivno obrambo pred napadi iz zraka. Izkušnja je pokazala, da se da tudi z malimi sredstvi napraviti mnogo, če je dobra organizacija in dobra volja na vseh straneh. Zato pa je potreben v prvi vrsti temeljit pouk, za katerega naj poskrbi propaganda. Mestna občina je v svojem zaščitnem uradu pripravila že marsikaj. Tako je bil izvršen popis Ljubljančanov zaradi evakuacije, dalje poseben popis glede evakuacije otrok, pred kratkim pa je bil zaključen popis obveznikov pasivne obrambe in popis glede hišne zaščite. Sedaj pristopa občina k najuspešnejšemu načinu pouka najširših slojev s tem, da prireja razstavo in obenem šolo protiletalske zaščite. Razstava naj praktično pokaže, kaj potrebuie posameznik ali posamezna hiša. Strokovni referenti, zdravniki, kemiki, inženirji in gasilci bodo vsak dan med 10. in 12. ter 16. in 18. uro na razstavi razlagali razstavljene predmete ter v zvezi z njimi dajali praktične nasvete. Stalni dežurni uradnik splošne zaščite pa bo na razpolago za vse informacije splošnega značaja. Z zahvalo vsem, ki so pomagali in sodelovali pri ureditvi te razstave, je proglasil župan razstavo za odprto z željo, naj tvori osnovo za stalni zaščitni muzej, ki bo najprimernejše učilo in pripomoček stalne zaščitne šole. V imenu bana g. dr Marka Natlačena je prirediteljem čestital dr. Ogrin, ki je poudaril, da naj razstava prepriča vse prebivalstvo o smotrenem delu oblasti za njegovo zaščito. Za tem so si gostje ogledali razstavo. Posamezne oddelke so razlagali strokovnjaki. Tako je razstavni oddelek reševalnih in samarijanskih ekip tolmačil gostom mestni fizik dr. Rus. Velik del razstave je zavzela tvrdka Bata, ki je nazorno pokazala izdelovanje in preizkušanje vojaških in civilnih mask. Po tem delu razstave je vodil goste šef ljubljanske podružnice gosped Kavec. — Posebno zanimanje so zbudile maske čudnih oblik, namenjene konjem, psom in drugim živalim, ki bi jih bilo potrebno v primeru plinskega napada va- rovati pred zastrupljenjem. Posebno pozornost je zbudil veliki zaščitni zavitek za dojenčka. V tem zavitku, ki ima na eni strani prozorno steno, leži dojenček neprodušno zaprt pred zunanjim zrakom. Maska je pritrjena na ta zavitek tako, da starši lahko črpajo v zavitek očiščeni zrak. Ljubljanska mestna elektrarna je razstavila različne vzorce svetilk, primernih za zatemnitev mesta. Ravnatelj elektrarne g. inž. Šonc je pojasnil, kako se na enostaven način navadni senčniki lahko spremene na cenen način v senčnike, ki odgovarjajo predpisom za zatemnitev. Razstavljene so tudi zanimive sirene na ročni pogon, obsežen oddelek pa so zavzeli gasilci in Gasilska nabavljalna zadruga. Vodja ljubljanskih gasilcev g. Furlan je razložil razstavljene naprave, na kar so šli gostje iz paviljona. Na zunanji strani paviljona so bila z nazornimi modeli v naravni velikosti pokazana zavetišča, ki se lahko urede v sleherni kleti Inž. arh. Spinčič je razlagal pomen in delovanje naprav in vsakdo se je mogel prepričati, da zavetišča, zgrajena v kleteh, niso nič nezmogljivega in v glavnem le vprašanje dobre volje in pripravljenosti Posebnega zanimanja pa sta bili deležni pred paviljonom postavljeni protiletalski strojnici, pri katerih so stali postavni fantje, večinoma Ljubljančani. Tam je bilo spraševanja in razlaganja in vsakdo je hotel do potankosti zvedeti, kako deluje taka strojnica in kako se ji streže. V svoji celotni ureditvi je razstava izredno smotrna in bo prav gotovo v polni meri dosegla svoj namen. Prepričani smo, da bo deležna tako velikega obiska, kakor le mi-lokatera zanimiva druga razstava. Vlomilci izropali zlatarsko izložbo v Kranju Kranj, 8. junija. Nenavadno drzen vlom je bil izvršen v noči med petkom in soboto v zlatarsko izložbo pri zla-terju in urarju Rudolfu Rusu, kjer so vlomilri odnesli raznih zlatih predmetov v vrednosti okoli 80.000 din. Zlatar Rus ima svoj lokal na Jezerski cesti v Kranju v poslopju Pokojninskega zavoda. Vlomilci so z orodjem deloma odstranili fclezno roleto, odprli izložbeno okno in izložl>o pipoltio-ma izropali. Odnesli so 45 zlatih prstanov različne vrednosti, med njimi neka; zelo dragocenih, 1 3 damske zlate ure. 20 ovratnih verižic, okoli 40 I obeskov, 35 parov dragocenih uhanov, 12 zapest-| nic in 10 moških verižic v skupni vrednosti 80 | tisoč dinarjev. Vlomilci so pustili na kraju vloma ' nekaj orodja, ki ga je policija zaplenila in s po-I rrmčjn katerega io bilo mogoče prijeti nekaj OSUm-' ljenih oseb. &AOJ&H& novice Koledar Nedelja, 9. junija: 4. pobinkoštna nedelja. Primož in Felicijan, mučenca. Ponedeljek, 10. junija: Margareta, kralji ca; Bogomil, škof. Torek, 11. junija: Barbara, apostol; Jošt, opat. Novi grobovi + V Ljubljani je v 81. letu sVojega življenja mirno v Gospodu zaspal g. Maks Lilleg, davčni nadupravitelj v pokoju. Kajni 3e je dolgo let požrtvovalno udejstvoval pri uradniških organizacijah, ki jih je uspešno vodil. Bil je tudi več let občinski svetnik ljubljanski. Pogreb bo v ponedeljek 10. junija ob pol 5 popoldne izpred mrtvašnice Zavetišča sv. Jožefa na Vidovdauski cesti 9 na pokopališče k Sv. Križu. Naj mu sveti večna luči — Žalujoči gospej soprogi, sinovoma, hčerki in ostalim sorodnikom naše globoko sožalje! Osebne novice — Poroka. Včeraj sta se poročila v Ljubljani gdč. Jelka Sever, hči ljubljanskega veletrgovca g. Maksa Severja, in g. dr. Draško Vilfan. Priči sta bila g. dr. Jože Vilfan, odvetnik iz Kranja, in g. Josip Čemažar, litografski podjetnik. Želimo obflo srečel = V cerkvi Marijo Pomočnice kristjanov na Rakovniku sta se včeraj poročila g. Franc Možina, poslovodja I. del. konz. društva v Tržiču na Gor., nekoč, ko je bival še v Ljubljani, vnet član fantovskega krožka na Kodeljevem, in gdč. Matilda Hiršel, poslovodkinja I. del. konz. društva v Krizah na Gor., doma iz verne Iliršlove družine v Zagorju ob Savi. Novemu paru želimo obilo božjega blagoslova! = Poroka. Na Ježici pri Ljubljani sta se poročila g. Jug Feliks, šolski upravitelj na Preloki, in gdč. Presetnik Francka, učiteljica na Preloki. Mlademu paru obilo sreče! = 57 letnico mature na ljubljanskem učiteljišču praznujejo letos tovariši: Antosiewicz Adolf, nad-učitelj v pok. v Klachau-u, Gor. Štajersko, Christof Josip, ustanovitelj in prvi ravnatelj znane enoletne trgovske šole v Ljubljani, 6edaj v pokoju v Šmarci pri Kamniku; Josin Emanuel, pisarniški ravnatelj v pok. v Ljubljani; Luznar Franc, nadučitelj v pok. v Kranju, in Pire Avgust, mestni učitelj v pok. v Lljubljaini Obenem praznuje tovariš Christof Josip letos tudi še 77 letnico svoje starosti, 37 letnico obstoja svojega zavoda in 50 letnico svoje poroke. — Jubilantom še mnogo zdravih, srečnih ter zadovoljnih let! ZU N D AP P a zlil e k KVALITETNI LJ0BL3ANA , MOTO CIKLI TAVČARJEVA 11 v VSAK MODEL DOBITE TAKOJ. Dekliški dan na Betnavi 29. in 30. junija Verno dekle lavantinske škofije — to so Tvoji prazniki! Ne pomišljaj — prijavi se! Pritegni še svojo tovarišico! Mnogo nas mora priti, da bo v vsej domovini odjeknilo geslo Dekliških dni: Bogu in domu na žrtveni oltar vsa naša srca polagamo v dar! Naročajte prireditvene knjižice v domačem župnijskem uradu ali pismeno na naslov: Betnava-Maribor. Knjižica vsebuje spored, navodila, naše nove dekliške pesmi in je vstopnica k vsem prireditvam. Stane 6 din. (Daje tudi pravico za skupno prenočišče in čaj za zajtrk.) Romanje za mir k Sv. Križu pri Belih vodah Pri Sv. Križu pri Belih Vodah bo na peto po-binkoštno nedeljo, 16. junija, 100 letnica te sloveče božje poti s sv. birmo. V soboto popoldne ob petih bo sprejem prevzv. g. škofa dr. Tomažiča. Romarji gredo po sprejemu v procesiji k Sv. Križu, kjer bo spovedovanje do večernic. Ob osmih bo pridiga in procesija z lučkami (prinesite sveče s ■.aboj). — V nedeljo od štirih sv maše, spovedovanje in obhajanje romarjev. Ob petih prvo sveto opravilo, ob pol osmih drugo sv. opravilo. Ob devetih škofova sv. maša in birmovanje. Na koncu bo procesija z Najsvetejšim. Če bo veliko romarjev, bodo vsa sv. opravila zunaj. — Častilci Sv. Križa, tisoči in tisoči, so prihajali in še prihajajo semkaj po pomoč in tolažbo in so odšli polni zaupanja domov. Živa vera naiih očetov in mater je pozidala to svetišče. Ob stoletnici stare cerkve poživimo tudi mi svojo vero in pojdimo prosit za miri Kopalne obleke - (Ista volna - stare nizke cena ALOJZIJ POTRATO PREJ JOS. KUN C A C o* _LJUBLJANA - MIKLOŠIČEVA CESTA_ — Za duhovnike bodo v Domu 6v. Ignacija, Zrinjskega c. 9 duhovne vaje od 17. do 21. junija. Priglasite se! — Na škofijski klas. gimnaziji v št. Vidu n. Lj. bo sprejemni izpit za I. razred dne 24. junija ob 8. Prijaviti se je treba vsaj do 22. junija. — Ravnateljstvo. — Na uršulinski gimnaziji v Ljubljani bo vpisovanje za sprejemne izpite dne 21. in 22. junija v ravnateljevi pisarni. Vpišejo se lahko učenke, rojene v letih 1927, 1928, 1929, 1930. K vpisu prineso naslednje tiskovine: izpričevalo o dovršeni ljudski šol, krstni list in prošnjo za pripustitev k Izpitu, kolkovano s cerkvenimi 10 dinarskimi kolki. Izpili bodo 24. junija ob 8. Zobozdravnik-specijalist dr. Egon Bassin zopet redno ordinira Gledališka ulica 4. Telefon 28-98. — Licitacija za ceste in mostove. Tehnični oddelek banske uprave je razpisal za 20. junij licitacijo za zgradbo železnobetonskega mostu čez Bistrico pri Sv. Petru pod Svetimi gorami. Most je preračunan na 270.000 din. — Dne 21. junija bo pri tehničnem oddelku banske uprave prva licitacija za zgraditev železnobetonskega inostu na banovinski cesti Tacen—Smlednik—Kranj, in sicer čez Kokro v Lajhu. Stroški za zgraditev tega mostu so preračunani na 840.000 din. — Dne 23. junija bo na tehničnem oddelku banske uprave druga licitacija za rekonstrukcijo državne ceste skozi Vransko. Moderniziran bo 1250 m dolg odsek ceste skozi Vransko, in so stroški za to ureditev preračunani ua 720.000 din. — Zasebna dvorazredna trgovska šola (s pravico javnosti) v Murski Soboti, ki jo je lani ustanovil tamkajšnji trgovski gremij, bo dobila letos jeseni že drugi letnik. Ob koncu šolskega leta 6e opozarjajo starši in skrbniki absolventov meščanskih šol in nižjih razredov gimnazije, da za to šolo ni omejeno število učencev, ki se smejo sprejemati v I. ali II. letnik, in da tudi ne obstoji za njo omejen šolski okoliš, njeni absolventi pa imajo iste pravice kakor absolventi državnih trgovskih šol. Ker imajo državne trgovske šole omejene šolske okoliše in za sprejem določeno število učencev ter so na trgovski šoli v Murski Soboti ugodni sprejemni pogoji, zato 6e priporoča, naj 6e vsakdo, ki ima interes n^, sprejemu v trgovsko šolo, a ne more imeti mnogo upanja, da bi bil sprejet v kako državno trgovsko šolo, obrne po informacije na trgovsko šolo v Murski Soboti, katera jih daje radevolje in bo v najkrajšem času prijavljenim interesentom začela razpošiljati prospekte z V6emi potrebnimi obvestili. Ali ste že naročili letošnje Mohorjeve knjige? — Trgovsko bolniško in podporno društvo v Ljubljani je razpisalo v »Službenem listu« kraljev, banske uprave dravske banovine št. 45 z dne 5. junija 1940 mesto zdravnika-specialista za notranje bolezni kot predstojnika internega oddelka v društvenem sanatoriju »Šlajmerjev donK. Podrobnosti razpisa so razvidne iz »Službenega lista« oziroma so pogoji na vpogled v društvenih prostorih, Gajeva ulica št. 2/1, palača banke »Slavija«, v uradnih urah. — Sprejem dijakov v Salezijanski zavod na Rakovniku v Ljubljani. Do zdaj je ta zavod sprejemal dijake za vse ljubljanske srednje šole, z novim šolskim letom 1940-41 pa bo sprejemal le dijake za 1., 2., 3., 4. in 5. razred realne gimnazije. Ti gimnazijski razredi bodo namreč v zavodu 6amem, tako da bodo imeli rakovniški gojenci gimnazijo doma. Starši, ki bi želeli vpisati svojega sina v 1. razred, naj poskrbe, da prej napravi sprejemni izpit na kateri koli državni gimnaziji. Ti izpiti bodo okrog 20. t. m. Kdor bi želel podrobnih sprejemnih pogojev, naj piše po nje na: Salezijanski zavod Rakovnik, Ljubljana 8. Odgovor uradnižtva Pokojninskega zavoda dr. Rafaelliju Dr. Ivo Rafaellj iz Splita, ki je bil po ustanovitvi banovine Hrvatske postavljen za komisarja dalmatinskega dela Pokojninskega zavoda v Ljubljani, je 23. V. 1940 objavil v »Hrvatskem dnevnikut in »Novinah« hude napade na ljub-ljan.«ki PZ z apelom na vse hrvatske pristojne organe, naj čim prej izposlujejo prenos dalmatinskih zavarovancev na zagrebški PZ, če hočejo rešiti zanje še kake rente. Podpisani nisem poklican — vsej v prvi vrsli ne, da zagovarjam upravo imovine PZ, dolžnost vseh Slovencev pa je, da branimo svojo čast. So pa v tem napadu tudi trditve, ki zadevajo prav uradništvo tega zavoda in v imenu teh mi dovolite, gospod urednik, objavo sledečih vrstic: Pri kritiziranju višine upravnih stroškov navaja dr. Rafaelli, da je imel ljubljanski PZ dne 1. I. 1910 45—4(5 uradnikov, kar se mu zdi odločno preveč, in postavlja za primer racionalnega uradovanja PZ v Brnu, ki je imel pri enakem številu zavarovancev le 30 uradnikov, dočim je imel 45 uradnikov pri 19.2B0 zavarovancih. V prvi vrsti ugotavljam, da je bilo dne 1. I. 1940 v zavodu 43 uradnikov in slug. na delu je 41, ker sta bila dva na zadnjem bolniškem dopustu pred upokojitvijo. To je eno. Drugo: naš zavod se ne more primerjati z brnskim, ker ta ni samostojen, temveč le nekaka deželna ekspozitura praškega PZ, zaradi česar nima nobenih poslov centrale, to je uprave premoženja in slično. Tretje: zakaj ne gre dr. Rafaelli po zgled v Zagreb, ki bo »reševal« dalmatinske nameščence. S primerjavo zagrebškega in ljubljanskega zavoda, ki sta za Dal-matince e^ina aktualna, bo našel, da je imel naš zavrni 1. L 1940 13.755 zavarovancev, zagrebški morda 14.000. V Ljubljani 41 uradnikov, v Za- grebu 65. Vedeti pa je treba pri tem, da zagrebški zavod zaradi začetnosti nima nikakega posla z upravo premoženja, dočim je pri nas zaposlenih v kreditnem in gradbenem oddelku z upravo hiš 12 uradnikov. Poleg tega so naši pomožni uradi in centralno knjigovodstvo zaposleni do dve tretjini z delom, ki je v zvezi z upravo premoženja in le ena tretjina z delom, ki ga zahteva zgolj zavarovalna služba. Končno nima zagrebški zavod tako rekoč še rentne službe. Po vsem tem trdim, da opravlja pri nas 25 uradnikov isto delo, za katero jih je treba v Zagrebu 05. V zavarovalnem oddelku je na pr. pri nas 6 uradnikov, v Zagrebu pa 19. Sploh se pa doslej še ni pojavil nihče, ki bi bil hotel ali mogel ovreči polno vrednost Slovencev kot uradnikov in ?e tudi g. dr. Rafaelliju ne bi bilo treba smešiti s tako primerjavo slovenskega in celo hrvatskega uradnika. Dr Rafaelli tudi trdi, da je znašala povprečna plača našega uradnika v letu 1937 na leto 54.000 din. V tem letu je bilo v resnici 45 uradnikov, ki so prejeli na plačah — razvidno iz letnega poročila — 1.891.023 din. Povprečna plača je torej znašala 42.0S8 din na leto. Pri tem pa je treba upoštevati, da znaša povprečna starost našga uradnika 43 let. G. dr. Rafaelli še ni dosegel te starosti, pa se mu plača 3500 din na mesec zanj najbrže ne bi zdelo vnebovpijoče visoka. Dobro bi pa bilo, da bi si g. doktor ogledal plače našega ravnateljstva od početka zavoda pa prav do leta 1937, ko so se zvišale, in jih primerjal z začetnimi plačami članov ravnateljstva v zagrebškem zavodu. In končno, g dr. Rafaelli, zahvalite Boga. da tudi mene veže za najmočnejši odgovor _ uradna tajnost. — Lojze Ilartman. pravni referent Pokojninskega zavod*, — Zaselje Bukova gora je izločeno iz občine Zreče v konjiškem okraju in spojeno z občino Vitanje istega okraja. — Službeni list kr. banske uprave dravske banovine prinaša v svojem 40. kosu z dne 8. junija 1940 odločbo o podaljšanju roka iz pravilnika o ustanovah človekoljubnega značaja, predpis, kaj je treba šteti za luksuzne predmete po zakonu o neposrednih davkih, odredbo, da so vrečice iz papirja in vreče iz papirne preje priznane kot zavoji, pojasnilo o carinjenju vrvj in konpcev, navodila za dela in ponašanje prebivalstva zaradi zaščite pred letalskimi napadi in odločbo, da se veljavnost L dodatka z dne 3. junija 1940 h kolektivni pogodbi z dne 15. junija 1938, s katero se je uredilo delovno razmerje stavbnega delavstva, razširi na vso stroko v vsem območju dravske banovine. — »Orač«, najboljši in najcenejši slovenski kmetijsko-strokovni list lahko še naročite, tudi samo za drugo polletje; če pa plačate celoletno naročnino, dobite tudi vse dosedanje številke, dokler zaloga ne poide. Celoletna naročnina samo 20 din, polletna 10 din, Zahtevajte z dopisnico list na ogled na naslov: Uprava lista »Orač«, Ljubljana, Tyrševa cesta 38. — Donesek k naši tujsko-prometni propagandi. Te dni je izšla prva številka tretjega letnika mariborske ilustrirane tujsko-prometne revije »Jugoslovanski biseri«. Objavljeni članki (14) v zvezi s stvarnimi informativnimi podatki o raznih tujsko-proinetnih krajih Slovenije prikazujejo v besedi in sliki bistveno, čeprav ne izčrpno, kaj zmore Slovenija — ta podnaslov nosi tudi ta številka revije — v tuj-sko-prometnem oziru. Splošno informativnega značaja sta članka: »Slovenija, dežela zdravilišč, letovišč in turistikec ter »Postojanke SPD in naš iu jski promet«. Posebni članki so posvečeni mestom Ljubljani, Mariboru, Kranju, škofji Loki in Gorenjski, dočim delajo ostali članki propagando za Slov. gorice (Marija Snežna), za zadravski Kozjak (Sv. Križ n. M.), za Logarsko dolino (Pomlad v Plestju), za okraj Šmarje pri Jelšah (knjiga prof. dr. Strmška), za Rogaško Slatino in za novo pohorsko avtocesto (Inž. Stergaršek). Številka je bogato in lepo ilustrirana (12 slik). Naslovno stran krasi za Maribor značilna slika Drave s splavom pri Studencih nad Mariborom. Tiska tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Uprava in uredništvo revije: Maribor, Smetanova ul. 34. Urejuje dr. Fr. Mišič. — Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Josefove« grenke vode, zaužite zjutraj in zvečer po četrtinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacientke rade jemljejo »Franz-Josefovos vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Osrl. reg. 8. br. 8C74/35. — Počastimo Lurško Marijo! Na Petrovo dvodnevno romanje: Rajhenburg—Zagreb. — Priredi: »Božji svet«, Ljubljana, Sv. Petra nasip 17/a. — Prostovoljna gas. četa Zabukovca blagoslovi v nedeljo, 25. junija t. 1. pod pokroviteljstvom g. bana dfavske banovine dr. Marka Natlačena novo motorno brizgalno. Prireditev je zvezana z delnim župnim zletom celjske gas. župe. Sodeluje vojaška godba 59. p. p. celjskega. Prijatelji gasilstva od blizu in daleč pridite v nedeljo 23. junija v Zabukovco, da prisostvujete našemu prazniku. Zveze z vlaki ugodne. Ravno tako poskrbimo za prevoz do Žalca. Sosedna društva prosimo, da ta dan ne prirejajo prireditev. Ves program je razviden iz letakov in vabil, ki smo jih tovariškim-četam že poslali. — Da boste stalno zdravi, Je potrebno, da redno pijete Radensko, ki deluje proti boleznim ledvic, srca, proti kameom, sklerozi, sečni kislini in podobno. Radenska vam ohrani zdravje in mladostno svežost. — Tovarniško zastopstvo prevzame trgovec s pripravnim prodajnim lokalom na najprometnejši cesti v sredini Ljubljane. — Ponudbe na upravo pod »Takoj«. 8588 — Strela ubila družinskega očeta. Ob zadnji nevihti je v Prekmurju silno treskalo. Neredki so primeri, da strela zažge poslopje; človeških žrtev zaradi 6trele pa prekmurska kronika ne beleži mnogo. Zato je tem bolj odjeknila po okolici vest o nesrečni smrti posestnika Aleksandra Balajca iz Sela. S svojo ženo je delal na polju, ob nevihti pa 6ta se oba zatekla pod drevo. Na nesrečo si je strela izbrala vprav to drevo in odskočila od debla na oba zakonca. Moža je oplazila po sencih, da je bil na mestu mrtev, ženo pa je zadela na teme in jo omamila. Pokojni Balajc je bil 40 let star, v vsej okolici pa cenjen kot dober in skrben gospodar. Zapušča ženo in 9 letnega otroka. — Kupimo nov aH rabljen premakljiv drobilec. Ponudbe na mestno cestno nadzorstvo v Ljubljani. _, Dijak po nesreči ustrelil tovariša. Iz Sobote pišejo. Zadnji dan šolskega pouka se je tragično končal za drugošolca Slavka Kneževiča, sina kavar-narja iz Dolnje Lendave. Z nekim tovarišem iz drugega razreda je šel v gozd ob Lendavi. Tovariš je naenkrat privlekel od nekod revolver — sam pravi, da ga je našel v gozdu — in tako sta mlada dijaka takoj z zanimanjem pregledovala orožje. Brez težave sta vzela iz njega magabin z naboji, toliko pa še nista poznala orožja, da bi pogledala, če ni morda 06tal v cevi še kak naboj. Sledil je strel — in drugošolec Kneževič je bil hudo ranjen v trebuh prepeljan v soboško bolnišnico. Krogla mu je prebila jetra in obtičala ob hrbtenici. _ Za vroče poletje nabavite lahka volnena blaga: »FRESCO«, »TKOP1CAL«, KAMGARN itd. pri tvidki DRAGO SCIfWAD Ljubljana, Aleksandrovo 7. V zalogi vsakovrstna oblačila za šport, tu-ristiko, letovanje itd. — Precizni kroji — Solidna domača izdelava. _ Ženski gasilci. V gasilsko četo v Puconcih v Prekmurju je vstopilo 18 žensk, ki 6e pridno vadijo. Ta ženski odsek bo nadomeščal one gasilce, ki bodo pozvani na vojaške vaje. Hvale in posnemanja vreden zgled! _ — Soboška »Zarja« je s svojim zadnjim nastopom v Soboti dokazala, da 6pada med naša najboljša podeželska pevska društva. Občinstvo je bilo navdušeno nad izvajanjem programa narodnih in umetnih pesmi, ki jih je mešani zbor pod vodstvom sodnika g. Grma odlično prednalal. Zbor bo imel več pevskih koncertov po Prekmurju. Prvi bo to nedeljo v Tišini. — Nesreče pri delu. Včeraj zjutraj si je Žagar Verovšck Anton, doma iz Podpeči, obrezal pri žaganju prete tako hudo, da se je moral zateči v bol- Ljubljana, 9. junija Gledališče Drama: Nedelja, 9. junija: »Neopravičena ura«. Izven. Globoko znižane cene od 16 din navzdol. — Ponedeljek, 10 junija: Zaprto. — Torek, 11. junija: Zaprto. — Sreda, 12. junija: »Revizor«. Red Sreda. Opera; Nedelja, 9. junija: »Frasquita«. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Izven. Znižane cene. — Ponedeljek, 10. junija: Plesni večer šole Mete Vid-marjeve. Izven. — Torek, 11. junija: »Madame Butterfly«. Gostovanje ge. Zlate Gjungjenac. Red B. Radio Ljubljana Nedelja, 9. junija: 8 Jutranji pozdrav — 8.15 Klavir, koncert: gdč. prof. Silva Hrašovec — 9 Nupovedi in j>oročila — 9.15 Pisano polje (plošče) — 9.45 Verski govor (dr. Ign. Lenčeic) — 10 Prenos cerkvene glasbe iz stolnice — U Koncert lahke glasbe: Gorenjski trio, vmes poje slov. narod, pesmi Roman Petrovčič s sprem-ljevanjem klavirja — 12.50 Objave — 13 Napovedi — 13.02 Nedeljski koncert Radijskega orkestra — 16 50 Pol ure za dijake — 17 Kmet. ura: Kmetijske zadruge pospešujejo kmet. proizvodnjo (lir. Joža Basaj) — 17 30 Dvospevi (sestri Stritarjevi) ob spremlj. lutnje (St. Prek), vmes harmonika solo (Avg. Stanko) — 19 Napovedi in poročila — 19.20 Nac. ura — 19.40 Objave — 20 Mojstri harmonike (plošče) — 20.50 Pevski in orkestr. koncert Sodeluje gvlč. Vanda Ziherl in Radij, orkester. Dirig. D. M. Šijanec — 22 Napovedi in poročila — 22.15 Nekaj za ples (plošče). Ponedeljek, 10. junija: 7 Jutranji j»ozdrav — 7.05 Napovedi in poročila — 7.15 Pisan ven-ček veselih zvokov (plošče) — 12 Za vesele ljudi (plošče) — 12.30 Poročila, objave — 13 Napovedi — 13.02 Opold. koncert Radijskega orkestra — 14 Poročila — 18 Zdravstveno predavanje: Duševna in telesna občutljivost (ga. dr. B. Zajee-Lavričeva) — 18.20 Valček za valčkom (plošče) — 1S.40 Mesečni slovstveni pregled (prof Fr. Vodnik) — 19 Napovedi in poročila — 19.30 Nac. ura — 19.40 Objave — 19.45 Več manire — pa brez zamere (Fr. Govekar) — 20 Preludiji in melodije (plošče) — 20.30 Rezervirano za prenos — 22 Napovedi in poročila — 22.15 V oddih igra Radij, orkester. • Drugi programi Nedelja, 9. junija: Belgrajska kratkovalovna postaja Y(JA, YUB (49.18); 19.45 Poročila v slovenščini. YUF (19.69): 1.55 oddaja za Južno Ameriko — YUG (19.69 m): 3.00 oddaja za Severno Ameriko. — Belgrad: 19.40 Havajski kvartet — Bratislava: 19.25 Slovaške narodne pesmi — Zagreb: 20 Prenos opere — Praga: 17.30 Lahka glasba — 20.10 Naše pesmi — Sofija: 20.30 Operetna glasba — Budimpešta: 21.10 Pevski konc. — Bukarešta: Ork in zbor. konc. — Trst-Milan: 20.4°i Pisana glasba — 22.10 Pesmi in plesi — Rim-Bari: 20.45 Pesmi — Madame Butterfly, tragedija — Florenca: 21.45 Trio konc. — Sottens: 20.30 Pisan spored — Stockholm-Hdrby: 20.50 Pisan spored. Ponedeljek, 10. junija: Belgrajska kratkovalovna postaja YUA, YUB (49 18 m): 19.45 Poročila v slovenščini. YUF (19 69) 1.55 oddaja za Južno Ameriko — YUG (1969 m): 3.00 Oddaja za Severno Ameriko — Belgrad, 20;i() Violina — Zagreb: 20 Klavir — Bratislava: 19.40 Zabavna glasba — Praga: 21 Filh konc. — Sofija: 19.50 I.alika glasba — Budimpešta: 22.10 Ciganski ork. — Bukarešta: 19.20 Plesna glasba — Stockhom-Horby: 20.45 Ch. Gounofova opera »Romeo in Julija« — Trst-Milan: 21 Simf. konc. — Rim-Bari: 21 Operetna glasba — Florenca: Sottens: 22 Plesna glasba. Prireditve in zabave Ljubitelje komorne glasbe opozarjamo na komorno produkcijo Glasbene akademije dne 10. junija ob Vk 19 v veliki Filharmonični dvorani. Na 6poredu so slavna komorna dela Corellija, Tartini-ja, Brahmsa in Dvoraka, ki jih bodo izvajali slušatelji Burger, Gregorc, Logarjeva, Bradačeva, Zalo-kar in Žižmond. Ves program je naštudiral z izvajalci prof. Jan Šlais, vodja oddelka komorne glasbe. Vstopnina proti programu. Cerkveni koncert Ljubljanskega Zvona bo jutri, v ponedeljek, v frančiškanski cerkvi. Začetek koncerta točno ob pol 9 zvečer. Predprodaja vstopnic v Knjigarni Glasbene Matice. Slogina glasbena šola ima ob zaključku letošnjega šolskega leta dve javni produkciji svojih gojencev, in sicer v ponedeljek 10. ter v torek 11. junija, obakrat s pričetkom ob 18 v Slogini glasbeni dvorani v Pražakovi ulici. Ob tej priliki nastopijo gojenci solisti instrumentalnega in vokalnega oddelka, kakor tudi šolski orkester. Glasbena šola vabi vse prijatelje lepe glasbe k čim večji udeležbi. Vstopnine ni. Lekarne Nočno službo imajo lekarne: v nedeljo: dr. Piccoli, Tyrševa 6; mr. Hočevar, Celovška cesta 62, in mr. Gartus. Moste-Zaloška cesta, v ponedeljek: dr. Kmet, Tyrševa 45: mr Trn-koczy ded., Mestni trg 4, in mr. Ustar, Šelen-burgova 7. nišnico 331etni voznik Gruden Jakob, doma iz Pre-serja, je peljal včeraj visoko naložen voz desk iz žage, ko 6o se mu 6plašili konji. Pri tem se je voz prevrnil in težak sklad desk se je sesul na voznika in ga pokopalo pod seboj. Deske so hudo zmečkale voznika in so ga nevarno poškodovanega pripeljali v ljubljansko bolnišnico. — V vašem interesu je, da si nabavite takoj novo, zelo važno ilustrirano knjigo Protiletalska zaščita. Dobi 6e' pri Banovinski zalogi šolskih knjig in učil v Ljubljani ter v V6ch knjigarnah za ceno 25 dinarjev. — Čigavi so ukradeni predmeti. Orožništvo je napravilo na stanovanju znanega vlomilca Jožeta Derenčina, ki je sicer iz Ljubljane, pa je imel stanovanje na Igu ter je stanoval zadnji čas v Turjaku, hišno preiskavo Po preiskavi je bila odkrita cela zaloga ukradenih predmetov, zaradi katerih so se že javili lastniki, za naslednje pa ni znano, čigavi so, vendar je popolnoma jasno da izvirajo iz vlomov. Našli so: fotografski aparat znam/te »Agfa«, dalje fotografski aparat znamke »Codak-Box« 620, za tem mali browning kalibra 6.35 štev 62.367, nikelnasto moško žepno uro znamke »Zenith«, 7 ključavnic, najbrže od vlomov v drvarnice, več zlatih in pozlačenih moških in ženskih verižič, novo srebmo dozo. radio-detektor domačega izdelka 6 slušalkami in več kosov obleke, čevljev in perila. Derenčin se je zadnje čase vozil s kolesom mimo Domžal in čez Trojane na Štajersko, večinoma do Celja. Na tej smeri izvirajo najbrž vsi ti sedaj zaplenjeni predmeti in kdor kaj od navedenega pogreša, naj to sporoči upravi ljubljanske policije. p LIUBD4N4 fa Lep praznik v banovinskem institutu za raziskavanje in zdravljenje novotvorb Bog je tako dober, da pošilja sončne žarke tudi na take kraje, kjer je tuga in žalost, zato da luč in toplota poživita in razveselita vse žive stvari. Se bogateje pa sije božje sonce v srca človeška. Povsod jih išče, tudi ko ječe na bolniških posteljah — in takrat še prav gorko in žarko sije nanje božja milost. Tako je bilo včeraj v banovinskem institutu za raziskovanje in zdravljenje novotvorb v Ljubljani. Zavod je utesnjen v premajhen prostor, da bi mogel imeti tudi kapelo, ki bi seveda bila bolnikom kaj dobrodošla. Bolnik, onemogel in zapuščen, najde premnogokrat razumevanje in tolažbo samo še pri Bogu. To je čutil tudi prevzvišeni g. škof. Sam je obiskal naše bolnike pred nekaj tedni, si ogledal zavod ter z očetovsko dobrohotnostjo premotril, kako bi tudi tem velikim trpinom naklonil milost sv. maše. Dovolil je zasilni oltar v obliki omare na svetlem in prostornem hodniku pred bolniškimi sobami. Ko so bile vse priprave končane, je blagovolil g. škof sprejeti še iskreno vabilo g. šefa instituta. Prišel je in sam opravil sv. mašo in ob tej priliki tudi blagoslovil zavodne prostore. Lep praznik je bil to za ves institut. Tople besede prevzvišenega vladike so vsem segle globoko v duše, zlasti pa so bili visokega obiska veseli bolniki, ki jim je delež osamelost in večkrat tudi pozabljenost od najbližjih. Kako dobro naredi prijazna beseda in umevanje v bolezni, ve le tisti, ki to sam izkusi. Zato pa bo zavod ohranil ta dan in dobroto g. škofa vedno v hvaležnem spominu. Obljubil je prevzvišeni vladika, da bo po svojih močeh pripomogel k razširitvi zavoda, kar je vsak dan nujnejša potreba. Oglaša se vedno več bolnikov, pa morajo le-ti reveži nazaj domov in čakati na sprejem, dokler se kakšno mesto ne izprazni. Ima pa prav ta zavod svojo bodočnost, ker je žal bolezen raka zelo razširjena tudi v naši domovini. Gori hiša? Ne gori — toda ako »slučaj« le prinese požar, se ga rešimo z domačim orodjem, peskom in vodo, ki jo izbrizgamo z »Lutz« ročno brizgalno. v 14 sekundah izbrizga vedro vode! Oglej in preizkusi jo tudi Ti na razstav1 (Velesejem v Ljubljani a"li pri tt. »LUTZ«. Rupena Ivo, Ljub jana VII, telefon 32—52. Tekmovanje pevcev in pevk v ljubljanski Operi K razpisu tekmovanja pevcev, in pevk, h kateremu se lahko priglasi vsak, ki ima lep glas in namen posvetiti se gledališču, objavljamo še sledeče zanimive podrobnosti: Kakor je bilo že objavljeno, gre za to, da spoznajo gledališki strokovnjaki lepe glasove in jih obdrže v evidenci, oziroma jim dajo vzpodbudo za nadaljnji študij. To tekmovanje je namenjeno predvsem pevcem z dežele, ki sodelujejo pri kakršnih koli pevskih, oziroma cerkvenih zborih. Ker je zanimanje za to tekmo veliko in so se pričeli pevci že priglašati, sporoča uprava Narodnega gledališča v Ljubljani, da zadostujeta za udeležbo pri tekmi dve pesmi, ki ju bo moral tekmovalec zapeti. Spremljava bo s klavirjem. Pesmi sta lahko narodni ali kompozicije kakega našega slovenskega ali tujega skladatelja, lahko pa tudi operni ariji, ali eno in drugo. Podeželskim pevcem bodo vodje zborov ali organisti lahko svetovali prikladne skladbe. Opozarjamo, da bo pevska tekma v Operi dne 23. t. m. ob 20 zvečer in da bo javna prireditev pristopna občinstvu. Tekmovalci naj se javijo isti dan dopoldne ob 11, tisti, ki pridejo s kasnejšim vlakom v Ljubljano, pa ob 17 popoldne v Operi, kjer bodo morali pred nastopom na pevsko preizkušnjo. Posebno razsodišče, sestavljeno iz strokovnjakov, bo razsodilo, kateri pevec ima najlepši glas, in če ne bo imel sredstev za študij, mu bo preskrbela uprava gledališča študijsko podporo in mu omogočila bivanje in umetniško izpopolnjevanje v Ljubljani. Obrtna razstava v deškem vzgajališču in naloga strokovnih šol Deški vzgojni zavod na Selu je odprl včeraj ob 11 dopoldne obrtno razstavo. V sestavu je ta razstava nekaj posebnega. Kaže se pomen dela in umske vzgoje. Smo v času, ko vsakdo zahteva strokovnjaka. Le mnenje strokovnjaka danes nekaj velja. Vedno glasneje se izraža želja po kvalificiranih delavcih, po delavcih, ki so v svoji stroki mojstri. In prav strokovne nadaljevalne šole imajo skupno z delavnicami, kjer se vajenci uče, nalogo dati našemu obrtništvu kvalificirane delavce, delavce strokovnjake. Od strokovnjaka se zahteva, da je teoretično in praktično sposoben. Teoretični pouk prejema, ali moral bi ga prejemati, v strokovnih šolah, praktični pa v delavnicah, pod vodstvom dobrih, vestnih mojstrov in pomočnikov. Naloga naših strokovnih šol je torej silno važ na; da pa dosežejo svoj cilj, morajo iti vzporedno z delavnico, delavnice pa vzporedno s šolo. Le tako bodo dale celega delavca-obrtnika- ki bo kos nalogam, ki ga čakajo. S tem pa naloga strokovnih šol še ni izčrpana. One morajo biti tudi vzgajališča. V teh šolah mora imeti pouk tudi namen vzgojiti bodoče obrtnike v celotne može, v značajne, poštene, verne. šole pa tudi delavnice, ki bi vzgojo obrtniškega naraščaja zanemarjale, bi grešile nad bodočim rodom, ter bi bile le enostranske, ker bi ne zajele celega človeka. . Ob priliki razsfave, ki jo je priredilo Deško vzgajališče na Selu, moramo reči, da ta razstava lepo kaže, kako naj gre delavnica vzporedno s šolo, teoretični pouk s praktičnim. Tu so razstavljene risbe, zvezki, orodje, potrebščine, ki jih rabi obrtnik pri svojem delu, pa tudi izdelki. Ker jc ta zavod vzgojni, gleda vodstvo seveda tudi na celotno vzgojo zaupanih mu gojencev. 1 Akad. slikar Hinko Smrekar razstavlja. Dane« ob 11 dopoldne bo odprta razstava del akademič-nega slikarja Hinka Smrekarja v Galeriji Obcrs«ieI na Gosposvetski cesti 3. Kakor naaianja v vabilih, bo Smrekar razstavil pisano robo. Na razstavo vabimo vse prijatelje lepe umetnosti. Vstopnine ni. I Šentjakobska dekleta imajo ta teden v cerkvi sv. Florjana duhovne vaje. Prično se danes zvečer ob 8. Vsak dan bo zjutraj ob 5 sv. maša in pridiga, zvečer ob 8 litanije in pridiga. Zaključek bo v četrtek zjutraj. Vodil jih bo g. Remec. K duhovnim vajam so vsa dekleta vse fare prav iskreno vabljene. 1 Obisk razstave G. A. Kosovih slik iz slovenske zgodovine je presegel v prvem tednu število 1000 oseb. Razstava bo odprta še ves prihodnji teden, po tem času pa slike javnosti ne bodo več dostopne. 1 Krščansko žensko društvo priredi v sredo, 12. t. m. ob 8 zvečer v beli unionski dvorani zanimivo predavanje. Govoril bo dr. Lojze Štrancer o aktualni zdravstveni temi. Svoja izvajanja 1k> pojasnjeval z lepimi skioptičnimi slikami. Članice in prijateljice društva vljudiio vabljene! I Zopet ae boste od srca nasmejali pri sijajni FRANCOSKI BURKI BARNABE Kernandel v vlogi namišljenega barona KINO MATICA telefon 21-24 Ob 10-30.. 15., 17., 19., in 21. uri ] tudi 18 letna tovarniška delavka Angela Osolin iz Domžal, ki je padla s kolesa in si zlomila roko. 1 Dražba trcbljeoja mestnih jarkov na Barju bo v nedeljo 16 t. m. ob 10 v barjanski šoli. 1 V Ljubljani umrli od 31. maja do 6. junija 1940. Ogrinc Marija, roj. Berdajs, 85 let, vdova paznika prisilne delavnice, Costa^ 29. oktobra 9, Devetak Frančiška, roj. Sosolič, 87 let, vdova krojača, Glince, C. V/27, Zupančič Ana, 73 let, vžitkarica, Vidovdanska cesta 9, Novak Franjo, 47 let, mizarski pomočnik, Bohoričeva ul. 30, Potočnik Jurij, 62 let, hlapec, Vidovdanska cesta 9. — V ljubljanski liolniš-nici so umrli: Zaman Alojz, 42 let, poštni uslužbenec, Švabičeva ulica 11, llrastar Josipina, roj. Mavec, 67 let, žena mestnega delavca, Apihova ul. 34, Avsenek Anton, 60 let, delavec Gorje 124 pri Bledu, Pečenko Ana, 72 let, zasebnica, Kranj, Pokom Rujko, II let, sin čevljarskega pomočnika, Opekarska cesta 26, Masle Lucija, 39 let, služkinja, Na Čevcih pri I/Ogatcu, La-zanski Jožef, 60 let, delavec, Kri/e 31 pri Kranju. Razkošna in bogato opremljena opereta polna divmh španskih pesmi in temperamentnih plesov ^^ m M gm m mm a Film ognjevite južnjaške ljubezni, veselega hu- pnT K S 1 tt U 1 morja in duhovite vsebine. V gl. vlogi Estrel- KINO SLOGA telefon 27-30 lita Castro, filmska lepotica in operna pevka. Predstave danes ob 15., 17.. 10. in 'il uri. 1 Člani Stolne prosvete se zbirajo za današnji izlet v Predoslje ob polil pred glavnim kolodvorom za odhod v Kranj. Vlak odhaja ob 11.40 in stane za tja in nazaj 13 din. Vsi vljudno vabljeni! 1 Pojasnilo. V »Slovencu« dne 31. maja smo poročali o hudi nesreči triletne deklice, ki jo je povozil voz na Šmartinski cesti. Omenili smo tudi, da se je mimo pripeljal z avtomobilom neki akademik, ki so ga ustavili in ga prosili, naj pelje deklico v bolnišnico ali pa naj telefonira pri najbližjem telefonu po reševalni voz. Kakor smo se sedaj prepričali, se je akademik takoj odpeljal do mitnice, ker je mislil, da imajo tamkaj telefon. Ker pa mitnica nima telefona, 6e je peljal naprej do tovarne za klej, kjer je sporočil vratarju, da se je zgodila huda nesreča in da naj iz tovarne takoj telefonirajo po rešilni avtomobil. V tovarni je bil slučajno mestni fizik g. dr. Rus, ki se je, ko je zvedel za nesrečo, takoj 6 svojim avtomobilom odpeljal in prepeljal ponesrečeno deklico v bolnišnico. Po tem pojasnilu odpadejo vsi očitki, ki so bili naperjeni proti omenjenemu g. akademiku. 1 Jugoslovansko kirurško druStvo — sekcija Ljubljana ima dne 11. junija ob 18 strokovni sestanek v predavalnici bolnišnice za ženske bolezni v Ljubljani. Spored: Predavanje: doc. dr. Cholewa J.: Sodobno zdravljenje raka; dr. Baje O.: Radikalno operiran rak colona transversuna; dr. Janež J.: Hernia lumbalis traumatica. Vabljeni vsi zdravniki! I Promenadnd koncert vojaške godbe bo danes dopoldne ob 11 v Zvezdi. 1 Železniški upokojenci, rentniki in vdove v Ljubljani in okolici,, ki še niso dvignili svojih vojnih knjižic, se vnovič opozarjajo, naj v svojo lastno korist to čim prej store. Knjižice se dobe v računski pisarni Ljubljana-glavni kolodvor. S seboj je prinesti zadnji odrezek o prejemanju pokojnine. 1 Gasilska tombola na Viču preložena. Prostovoljna gasilska četa Ljubljana-Vič naznanja, da je tombola, določena za nedeljo, dne 9. junija 1940, zaradi izrednih razmer preložena na nedoločen čas. Poslane vam tablice nam ne vračajte in jih razpeča-vajte do nadaljnjega. Dan prireditve bo objavljen v dnevnem časopisju in po posebnih obvestilih — lepakih. — Uprava. 1 Pri zaprtju, motnji v prebavi — vzemite zjutraj še na prazen želodec en kozarec naravne »Franz-Josef« grenčice. mma Kino Kode/fevo te/. 41-64 Danes ob 15.30, 17.30, 20.30 največji film in najboljše kreacije ljubke Danielle Daricux Povratek ob zori Tragedija naivne deklice, ki jo stro kolesa velemestnega mlina. Najlepši film Francoske, zgodovina francoskega kraljestva v režiji genijalnega Sache Guitrija: Na elizejskih poljanah Lucien Baroux — Jacqueline Delubac 1 Sprejemni izpiti za 1. gimnazijski razred. V posebnem učnem tečaju pripravljajo profesorji učence za sprejemni izpit. Prijave sprejema šolski služitelj gosp. Bombač na II. drž. realni gimnaziji na Poljanski cesti. 1 Zavod za strojništvo ometavajo. Zavod za strojništvo, ki je bil že lani pod streho, so zadnje čase ometali in so sedaj že začeli s Stokanjem zunanjih sten. Zavod bo imel prav lično in razgibano zunanjost in če bo šlo delo s sedanjo naglico izpod rok, bodo na jesen že lahko začeli s poukom v prvi univerzitetni zgradbi, ki je bila zgrajena v Ljubljani po svetovni vojni. 1 Mestni muzej v Turjaški palači, ki je edini muzej stanovanjske kulture v državi in ima dolg niz popolnoma urejenih sob iz raznih dob in slogov od gotike pa do polpreteklega časa, prav tako pa veliko zbirko starin ljubljanskega mesta, je bil doslej poleti brez vstopnine odprt vsako nedeljo in praznik. Zaradi vpoklicev osebja in zaradi minimalnega tujskega prometa bo pa odslej mestni muzej ob nedeljah in praznikih zaprt, zato bo pa brez vstopnine odprt vsako soboto od 10 do 12. Že doslej Ljubljančani ob nedeljah niso obiskovali tega velezani-mivega in predvsem za obrtnike poučnega muzeja, ker praznike pač izkoriščajo za oddih in izlete. Zato bodo Ljubljančani gotovo pozdravili, da bo muzej odprt za brezplačen obisk' ob sobotah dopoldne, pri tem pa še opozarjamo, da imajo vse šole in skupine itak tudi vsak delavnik prost vstop, če obisk naznanijo o pravem ča6u. Tudi sodobni Ljubljančani slove po svoji visoki stanovanjski kulturi, toda znanje o slogih črpajo in si likajo okus predvsem pri nestrokovnjakih ter nekritično tudi iz raznih tujih knjig, namesto da bi izkoriščali .lajlepšo firiliko za to v res prelepem mestnem muzeju ljub-janskem na izbranih originalnih predmetih ter odlično opremljenih sobah. 1 V tečaj za izdelovanje kožnatih rokavic se rejema vsak dan od 10 do 12 dopoldne in od 3 5 popoldne — hotel Metropol. 1 Prometna nesreča. 15 letnega sina tovarniškega delavca iz Vevč Rafaela Matoša iz Sostrega je včeraj na Poljanski cesti podrl tovorni avtomobil, ko ie prehiteval. Potolčenega fanta je spre-iela ljubljanska bolnišnica. Prav tja se je zatekla Jesenice Danes popoldne ob treh se prične II. med-klubska gorska hitrostna dirka z motocikli, ki jo priredi Gorenjski moto-klub iz Kranja. Dirke se vrše od gostiine Čufer na Jesenicah do »Jerce« pri Sv. Križu po znani gorski cesti. Kino Krekov dom predvaja danes ob 3 popoldne (samo v primeru slabega vremena) močno in pretresljivo dramo »Usoda madame X«, zvečer ob pol 9 originalen in napet film »Kralj apašev«. Za dodatek pri filmu bo tednik. Bohinjska Bistrica Sonce je končno tudi v Bohinju pregnalo pomladanski hlad, ki je tja do konca meseca maja zadrževal rast na polju in sneg na gorah. Še dolgo v mesec maj sta bila Lisca in Črna gora — stražarja Črne prsti — vsa rjava po svojih temenih, zdaj pa je zelenje pokrilo tudi njuna vrhova. Iz zimskega mraza in pomladnega hlada se je Bohinj zbudil v tople junijske dneve, ki bi bili kar vroči, če ne bi bilo včasih prav močnega vetra, ki jemlje joncu prehudo vročino. Še veter naj preneha in imeli bomo toplo poletje, ki vselej privabi mnogoštevilne tujce, da se pridejo v Bo-liinj odpočit in uživat naravne lepote. Zal letos vse kaže, da ne bo nobene prave letoviške sezije. V prejšnjih letih so o binkoštih drug za drugim prihajali avtomobili z gosti in tudi vlaki so bili polni prvih obiskovalcev Bohinja, letos pa je kljub razmeroma ugodnemu vremenu o binkoštih bila cesta prazna in vlaki brez letoviščarjev. Hotelirji in vsi Bohinjci se zaskrbljeno sprašujejo, kaj bo, ako bo vse poletje tako prazno, kot se sedaj obeta. Veliko bistriško cerkev, ki je imela prej tako grdo zunanjost, so sedaj na novo prepleskali. Zanimivo pri tem je, da pleskarji za svoje delo niso uporabljali nikaiiili odrskih zgradb, kot je to običajno pri tako visokih stavbah, kot je bistriška cerkev, ampak so so posluževali samo gasilske lestve in ogromno delo opravili v 10 dneh. Go- spodu župniku gre za prenovitev cerkvene zunanjost vse priznanje, ker je po lastnem preudarku dal cerkveno zunanjost tako prenoviti, da popolnoma odgovarja arhitektonskim zahtevam in estetskemu učinkovanju cerkveno stavne. Kranj + Marija Zupan. Pretekli teden so pokopali Marijo Zupan, raznašalko »Slovencu« in »Slovenskega doma« ter »Gorenjca« v Kranju. Pri svojem delu je bila zelo vestna in požrtvovalna ter je veliko pripomogla k razširitvi naših listov. Za trud in vse usluge, katerih so bili naši listi z njene strani deležni, naj ji l»o Vsemogočni plačnik, sorodnikom pa naše iskreno sožalje! St. Vid nad Ljubljano Državna meščanska šola bo priredila razstavo šolskih risb, deških in ženskih ročnih del in Po-mladka aerokluba v nedeljo, 9. junija v svojih prostorih v 11. nadstr., in sicer ves dan od 7—19. Starše, prijatelje in ostalo občinstvo vljudno vabimo na ogled razstave. Železniki Danes obhaja 50-letnico svojega življenja gdč. Marija Primožič — Škrbinova Micka. Kdo jo ne pozna v Železnikih in okolici? Že 18 let vestno opravlja službo pismonoše, 7 let pa je raz-našalka nedeljskega »Slovenca«. Vedno je dobre volje, vedno veselo razpoložena. V službi pismonoše je veslna in že dolgo vrsto let prinaša ljudem žalostne in vesele novice. »Je naš kaj pisal?« »Imaš kaj za nas?« vprašujejo ženske s ceste in z oken, ko gre Škrbinova Micka v opoldanskih urah s pošto mimo. Za vsakega ima nekaj, če no pisma pa prijazno besedo in obljubo. Ne ustraši se ne dežja ne snega ne mraza, kadar vzame poštno vrečo in gre z njo visoko pod Koprivnik. Tam so ljudje dobri in jo sprejmejo prijazno. Tudi v društvenem življenju je naša jubilantka veliko delala, večkrat je nastopila na odru in je bila znana kot dobra igralka. K njenemu srečanju z Arahamom ji iz srca čestitamo in ji za bodoče želimo vso srečo! Šmartno pri Litiji Danes praznuje pevsko društvo »Zvon« svojo petdesetletnico Ob tej priliki so pripravili poleg koncerta na sokolskem letnem telo- so pripra- vadišču tudi veselico s plesom. ?.e sedaj govorijo, kako bodo vso noč plesa li in koliko se bo ob tej priliki pojedlo in popilo. Priprave zn to so v polnem teku. Čudimo se društvu, ki hoče veljati za kulturno, da prireja za svoj tako lop jubilej veselico s plesom, posebno še v današnjih tako resnih časih, ko je domovina v nevarnosti. Oblast, ki je prepovedala vsa zborovanja, bi naredila prav. če bi prepovedala tudi vse veselice s plesom, dokler trajajo razmere, v katerih živimo. Cerklje ob Krki Prosvetno društvo, Fo in DK so pri nas zelo delavni in na pravi poti. Dne 26. maja je Prosvetno društvo zaključilo sezono z lepo in globoko dramo »Bele vrtnice«. Ljudstvo je bilo zelo zadovoljno in želi, da se uprizoritev ponovi. Ker je bila 2. junija akademija FO in DK, ki je nad vse lepo uspeia, se bo ponovila zaželjena uprizoritev drame »Bele vrtnice« v nedeljo, 0. junija ob 15 v Prosvetnem domu. Vljudno vabljeni I Akademski planinski dom Ko se je pred šestimi leti ustanovil na slovenski univerzi »Akademski športni klub« (ASK), si je nadel za glavno nalogo, da razširi pravo in zdravo športno idejo med čim širše plasti naše akademske mladine, ki je do tedaj poznala šport le s senčne strani ter se mu zato mprda instinktivno izogibala. ASK je takoj v začetku zgrabil stvar na pravem mestu; najprej je organiziral smučarski odsek, saj je smučanje brez dvoma najbolj zdrava telesno-vzgojna panoga. Akademikom je ASK oskrbel dobro smučarsko opremo po najnižjih cenah, prirejal je smučarske izlete in tečaje, končno pa tudi tekme ter je tako navdušil svoje članstvo in ostale akademike za to najbolj zdravo in študentu najbolj primerno športno panogo. Do sedaj je bila že cela vrsta tečajev: tekmovalnih, nadaljevalnih, začetniških in damskih. ASK je nadalje izvedel državna in mednarodna akademska smuška prvenstva, febraurja vsakega leta pa je na idiličnem Črnem vrhu nad Jesenicami na prekrasnih terenih v okolici smučarskega doma jeseniškega »Gorenjca« priredil klubsko prvenstvo za krasni zlati pokal g. predsednika senata dr. Antona, Korošca, ki je velik dobrotnik ASK. ASK razpolaga z odličnimi tekmovalci, ki jih je po veliki večini sam vzgojil. Na vseh tekmah, na katerih so nastopili, so dosegli prav lepe rezultate. Tako je že februarja 1937 na prvenstvu Ljubljanske ziniskošportne podzveze, ki ga je podzveza izročila v izvedbo ASK, član ASK Šmitek Z a ne zmagal med poedinci, moštvo ASK pa je v postavi: Šmitek, Dolenc, Šorli, Dermota doseglo prvo mesto in tako priborilo ASK časten naslov prvaka Ljubljanske zimskošportnf podzveze v alpski kombinaciji. Ker je cilj »Akademskega športnega kluba« vzgajati svoje mnogoštevilno članstvo v vseh disciplinah športa po krščanskih vzgojnih načelih, je ASK polagal veliko važnost tudi na ostale športne panoge. Tako deluje v okrilju ASK lahkoatletska sekcija, ki ima odlične lahkoatlete-akademike, ki so tudi že na mednarodnih tekmah v inozemstvu in doma častno zastopali barve ASK. Ta sekcija ravno v teh dneh prireja prvo lahkoatletsko tekmovanje za prvenstvo slovenske univerze. Nadalje deluje telovadna in plavalna ter damska sekcija. Table-teniška sekcija je prirejala že državna akademska prvenstva ter razpolaga z odličnimi močmi. Od nekdaj je že ASK gojil to željo, da bi si postavil reprezentativen dom, kamor bi lahko naši akademiki zahajali v poletnih in zimskih dneh, kjer bi se po napornem delu v seminarjih in laboratorijih, ki po veliki večini ne odgovarjajo higienskim zahtevam, navžili sonca in zdravja v sveži gorski prirodi. V ta namen se je osnovala Stavbna zadruga »Akademski planinski dom«, ki je imela dne 6. junija t. 1. svoj ustanovni občni zbor. Ustanovne člane je pozdTavil predsednik ASK in na kratko pojasnil potrebo zadruge in njen namen. Ce je kdo. je slovenska akademska mladina upravičena,, da si postavi svoj dom. Nas ni samo deset ali dvajset, nas je nekaj sto in za nami je vsa Slovenska dijaška zveza, ki ima približno 4000 članov, med katerimi je gotovo mnogo športnikov, ki bodo tudi prej ali slej prišli na univerzo. Dom bo ob vsakem letnem Času na razpolago naši akademski mladini, vršili se bodo lahko smučarski tečaji za dijake pod vodstvom akademikov, razna počitniška zborovanja in tečaji, bolni akadmiki bodo lahko hodili na okrevališče. Poleg koče bomo postavili tudi kapelico in razna igrišča. sr.ssaiiasfaeiissre,. i Načrt za Akademski planinski dom V ta namen je ASK kupil na Črnem vrhu nad Jesenicami parcelo, ki obsega 8000 kv. m. in jo tudi plačal. Čemu smo si zbrali prav Črni vrh? Saj ima prav on vse predpogoje, ki so nam potrebni. Črni vrh je blizu železniške postaje, kmalu bo napeljana do vrha elektrika in vodovod. Na Črnem vrhu je ena najtežjih prog v državi za alpsko kombinacijo. Naši podjetni Jeseničani bodo v kratkem začeli graditi skakalnico ter s tem še bolj dvignili sloves Črnega vrha kot ziniskošportne postojanke. Saj je prav Črni vrh tisti, ki je vzgojil in usposobil naše najboljše smučarje-tekmovalce, ki so ponesli slavo slovenskih smučarjev že daleč čez meje, kot n. pr. naši prijatelji Praček, Znidar, Zvan in drugi. Nato je sledilo posvetovanje o ustanovitvi zadruge, izvolitev predsednika ustanovne skupščine, enega zapisnikarja ter dveh overiteljev zapisnika, končno še sprejem pravil, višino poslovnega deleža ter volitev upravnega in nadzornega odbora ter njih namestnikov. Na ustanovnem občnem zboru je bil soglasno izvoljen sledeči upravni odbor: predsednik dr. Ivo Pire, ravn. Hig. zavoda; podpredsednik dr. Franc Jaklič, prof.; odborniki: dr. Megler, dr. Dobovšek, dr. Zebot Franček, ing. Pogačnik ter akademiki Junež, Planinšič, Duh. — Nadzorni odbor: župnik Krašna, ing. Muri, prof. Mlakar. Po izvolitvi je prevzel predsedstvo dr. Pire, ki je v kratkih besedah orisal potrebo in veliko nujnost po čim prejšnji zgraditvi osrednjega akademskega planinskega doma. Izrazil je priznanje upravnemu odboru ASK, ki je v letošnji poslovni dobi prijel to stvar resno v roke ter tako omogoči! pre-potrebno ustanovitev stavbne zadruge. Treba bo podvojenega dela in mnogo žrtev, toda vsega tega nam ne bo žal, ko bo sad dozorel. Prepričani smo, da bomo na merodajnih mestih našli opore in razumevanja, saj bo ta dom v ponos vsemu slovenskemu narodu, ki vedno z zaupanjem gleda na našo akademsko mladino in njene akcije. Cesta Maribor-Fram Gradila jo bo država v lastni režiji - Cestišče bo iz betona in granitnega tlaka Maribor, 8. junija. •illno prijetno je presenetila Mariborčane in prebivalstvo vse severne meje novica, ki jo je objavil današnji »Slovenec«, da je namreč že po-stavljen režijski odbor, ki bo vodil gradbena dela za modernizacijo državne ceste Maribor-Fram. Veliko zadovoljstvo vlada tudi, ker je postavljen za načelnika tega odbora g. inž. Vanek, šef tehničnega razdelka v Mariboru, ki sam najbolje pozna vse načrte in probleme te ceste ter tudi ve, kako potrebno je, da se obnovitev čimprej izvrši. Da bo država gradila cesto v lastni režiji, smo že poročali ob priliki obiska ministra za javna dela dr. Kreka v Mariboru. O. minister se je osebno zavzel z vso odločnostjo, da se to važno delo na meji izvrši. Ker pa vse licitacije za oddajo del niso imele uspeha, se je potem odločil, da bo izvršila vsa dela država v svoji režiji. Tudi banska uprava si je prizadevala, da bi se cesta, ki je gotovo najslabša med vsemi državnimi prometnimi žilami, na odseku Maribor-Fram vsaj začasno popravila ter je dala na razpolago letošnjo pomlad še izreden kredit četrt milijona dinarjev za gra-moziranje. Toda vsi tozadevni napori cestne uprave v Mariboru niso dosti pomagali, ker je promet na cesti pač prevelik in ker ni na razpolago trdega gramniza, temveč se mora posluževati v pretežnem prodca, ki je za tako obremenjeno cesto premehak ter se prehitro drobi. Odbor, ki bo vodil delo na novi cesti, bo imel sedež v Mariboru. Prihodnji teden se bo sestal k seji, na kateri bo napravljen gradbeni program ter bo določeno, katera dela se bodo oddala posameznim ponudnikom, katera pa bodo izvršena v lastni režiji. Dela se bodo vršila s polno paro, dasi bo obstojala zaenkrat ovira, ker ne ba na razpolago dovolj potrebnih strojev. Gradbeni mi- nister g. dr. Krek je ludi odredil, da dobi feh-nični razdelek v Mariboru dva parna 14 tonska valjarja, ki se že nahajata v popravilu ter bosta potem stalno vozila na državnih cestah v območju Maribora. Do sedaj na teh cestah sploh ni bilo valjarjev ter je tudi to v glavnem zakrivilo, da so ceste zaradi povečanega prometa začele propadati. Kakor smo izvedeli, se je gradbeno ministrstvo odločilo, da bo cesto zgradilo za najtežji promet, to je, da ne bo asfaltirana, kakor se je prvotno nameravalo, temveč bo betonirana in mestoma, kjer je promet največji, pa bo tlakovana z granitnimi kockami, in sicer od mestnega vodovoda na Teznem do odcepa proti Betnavi, ter del ceste, ki pelje skozi Hoče. Tam je i a.nreč promet zaradi križišča pohorske ceste in ceste proti Šmiklavžu zelo velik ter bo samo granitni tlak dovolj odporen, da bo vso obtežbo vzdržal. Vsega skupaj bo tlakovano od Maribora do Frama 12.000 kvadratnih metrov ceste s kockami. Obenem z izdelavo ceste Maribor- Fram, za katero je odobrenih 12 milij. din, pa je odobren še poseben kredit za tlakovanje državne ceste skozi Slovensko Bistrico v dolžini 730 metrov. Tudi ta cesta bo letos valjana in tlakovana z granitnimi kockami. Za ta dela je določen znesek 1,114.000 dinarjev. Z začetkom del na cesti Maribor-Fram bo ustavljen promet na vsej progt. Zaradi tega bo treba preurediti nekatere stranske ceste, po katerih se bo lahko promet med Mariborom in Framom nemoteno razvijal. Od Maribora do Hoč je na razpolago cesta Betnava-Razvanje-Pivola-Hoče. Od Hoč naprej pa se bo vršil po cesti proti Šmiklavžu ter potem čez Dravsko polje po občinskih cestah proti Framu. m Z novimi avtobusi je presenetilo vodstvo mestnega avtobusnega prometa Mariborčane danes zjutraj na progi št. 1. Lahko se reče, da je to presenečenje prijetno, kajti novi vozovi so tako moderni in udobni, da pač v polni meri odgovarjajo svojemu namenu ter tudi sedaj povsem nadomeščajo električno cestno železnico, kateri so do sedaj nekateri še vedno dajali prednost pred motornimi vozili. Na progi 1. vozita dva taka avtobusa »tramvajskega tipa« — zelo prostorna, z 20 sedeži in 40 stojišči. Šofer, ki ima v vozu svojo posebno, od občinstva s stekleno steno ločeno kabino, ima seda) opravka samo z vožnjo, s prodajo vstopnic in ostalim pa je poverjen kon-dukter. Avtobus ima dvoje vrat — pri zadnjih potniki vstopajo, pri prednjih pa izstopajo. Vrata se odpirajo in zapirajo s pomočjo stisnjenega zraka s pritiskom na gumb pri šoferjevem sedežu. S tem, da je sedaj primerno urejeno vstopanje in izstopanje in da je nameščen v vozovih šofer, se bo pridobilo toliko na času, da bodo avtobusi obratovali na tej progi v desetminutnem presledku, dočim je bil sedaj ta presledek 15 minut. Seveda"je din 2 = 802, za vsakega uradnika-mo jstra din 105, uradništvo tovurne K. Tlioma 820, delavstvo Ceršaške tovarne lepenke 162.50. Župni uradi: Kapele 20. Braslovče 120. Sp. Polskava 55, Sv. Lenart v SI. gor. 70, Ruše 85, Sv. Jedert 25, Podzveza fantovskih odsekov v •Mariboru 100, zasebnica Tlieu Suppanz 5(X), Šole: II. dekl. meščanska šola v Mariboru 260, učiteljišče in vodnica šol. sester 244, III. dekl. ljudska šola 176, šola v Studencih pri Pol.jčanah 62.50, zasebna dekliška šola v št. Petru 20, Tinje 32.50, Laporje 97, Puščava 83.50, deška osnovna V SI. Bistrici 10, dekliška osnovna v SI Bistrici 550, Zg. Kungota 80, Pobrežje 150, Sv. Venčesl. 30, Marija Snežna 28.50, l.ehen 20 Sv. Marjeta o. Pesnici 10. Gasilska četa Zg. Polskava 10, občina jarenina KM). — Iskrena hvala vsemi m Zcbni atelje M. Schutta je od 9. do 16. junija zaprt. m Umrl ie v Mariboru g. Kari Vrečko, drž. uslužbenec v pokoju. Dosegel |e visoko starost 74 let ter je bil splošno priljubljen in spoštovan. Položili so ga k večnemu počitku včeraj popoldne. Naj počiva v mirUi m Zaključek gledališke sezone bo drevi zvečer. Uprizori se znana opereta »Gejša«, v kateri gostuje g. Josip Povhe. Obisk je olajšan z znižanimi cenami. m Zaključek protituberkuloznega tedna. Da bo mogoče podati javnosti celoten uspeh letošnjega protituberkuloznega ledna, se naprošajo vodstva srednjih in ljudskih šol, da čimprej zaključijo zbirke in pošljejo PTL v Mariboru svoje obračune. Prosimo, da se ne odlaša in da se ne preloži to na čas po počitnicah, ker liga drugače obračuna ne more zaključiti. Isto prosi liga tudi vse industrijalce in Ostale delodajalce, javne in državne urade, občine, župne urade, gasilske čete, fantovske odseke in sokolske edinice ter vse delavske zaupnike. — PT liga v Mariboru. m Zdravniško dežurno službo opravlja danes za člane OUZD dr. Lojze Toplak, Pobrežje, Aleksandrova cesta 6. m Obsojeni mladi ubijalci. Pred malim senatom se je vršila včeraj tajna razprava proti petim obtožencem, ki so dne 4. februarja v Apačah ubili z ročicami Franca Rajha. Edini polnoleten obtoženec je bil med temi petimi 22 letni Janez Zaje, ki je bil obsojen na pet let robije. Štirje ostali so bili vsi mladoletni, eden celo mlajši mladolet-1 nik — star šele 16 let. Trije starejši mladoletniki so bili oproščeni, najmlajši pa je bil obsojen v po-boljševalnico. m Pesnica je naplavila žensko truplo na meji med Št. Lenartom in Veliko Nedeljo. Ugotovilo se je, da je to 19 letna služkinja Rozalija Horvat iz Cvetkovcev. Ni znano, zakaj je šla v smrt. Gledališče Nedelja, 9. junija, ob 20: »Gejša«. Znižane cene. Zadnja predstava v sezoni. Ptuj Zopet požar. Kakor smo poročali, se zadnji čas zopet vrste številni požari v ptujskem okraju. Te dni je izbruhnil požar v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Munde v Gorišnici pri Sv. Marjeti niže Ptuja. Ogenj je v kratkem času uničil celo poslopje s krmo, raznim orodjem, živili itd. Poleg tega je še zgorelo tudi mnogo drv. Skupna škoda je ocenjena na okoli 40.000 din. Tujski promet v maju. V maju je obiskalo naše mesto 238 tujcev, od katerih jih je bilo 18 Nemcev, in 3 Italijani. Prenočnin je bilo 587. Novi grobovi. Zadnje dni sta umrla v Ptuju 44-Ietni tovarniški delavec Širec Franc in 72-letni nameščenec llabjanič Anton z Brega v Ptuju. Naj počiva v miru. Žalujočim naše sožaljel Truplo pogrešanega I. Likla iz Budine v Ptuju so našli v Lovrenčanu pri Vinici v varaždinskem okraju. Tam je truplo naplavila Dravi. Sv. Lovrenc na Dravskem polju Pokopali smo vzorno krščansko mater, 61-letno posestnikovo ženo Terezijo Pišek p. d. Bla-ževko iz Apač Vzredila je osem otrok, od katerih jih je že pet služilo pri vojski. Premnogim sirotam je bila krstna in birmanska botra. Na bolniški postelji je prosila, naj bi vsi ti darovali za njo po smrti sveto obhajilo. Narodna drama >V temotic, ki jo uprizorimo danes popoldne ob treh v režiji gdč. učiteljice šušterjeve, je res nekaj pretresljivega. V srce sega usoda obeh žrtev pogubnega tujca, izkore-ninjenca Jožeta in hčerke Berte. Pridite 1 Poročita se danes (v nedeljo) Franc BeraniS in Rozalija Rogač, prednica Marijine družbe, oba iz Zg. Pieterj. Obema želimo vso srečo na življenjski poti! Brežice Mlečna akc>ja. Na pobudo Higienskega zavoda v Ljubljani je Zdravstveni dom v Brežicah s sodelovanjem upraviteljstva meščanske in ljudske šole orgau''ziral mlečno akcijo. Poslovanje se je pričelo po božičnih počitnicah (22. januarja) in je trajalo na meščanski šoli do konca marca, na ljudski šoli pa do konca aprila. Denarno podlago je postavil Higienski zavod, Fond za zdravstveno zaščito otrok, krajevna društva in večji trgovci s skupno vsoio 5525 din. Zbrani denar sta si porazdelili šoli. Za časa mlečne akcije se je razdelilo med ubožne in potrebne učence obeh šol 1364 litrov mleka v obliki 6077 porcij in 195 kg kruha v 2120 kosih. Na ljudski šoli se bo delil kruh še do konca leta. Na dan je prejemalo mleko 95 otrok. Nadzorstvo pri delitvi mleka je prevzelo učiteljstvo, higiensko nadzorstvo pa je opravljal Zdravstveni dom po zaščitni sestri, ki je vodila tudi blagajniške posle. Vsem, ki so kakor koli pripomogli k uspehu mlečne akcije, da so otroci dobivali v zimskem času skodelico toplega mleka in košček kruha, se najtopleje zahvaljuje upravi-teljstvo ljudske in meščanske šole. Sv. Jurij ob juž. žel. Gozd bi se skoraj vnel zadnji četrtek ob cesti proti Prihovi. Na obširni goličavi je že od jeseni ležalo suho vejevje, ki ga je nekdo po neprevidnosti zažgal. Po dolgotrajnem gašenju so gasilci komaj požar omejili. Največ škode trpi posestnik Šumrada, ki mu je plamen uničil na zraven ležečih njivah skoraj polovico posevkov. Žile na lokali f i je prerezala (>o nesreči dijakinja Pavla Vrečko. S kuhinjskim nožem v rokah je padla čez prag, da so jo morali nemudoma spraviti v bolnišnico, sicer bi popolnoma izkrvavela. — V celjski bolnišnici se zdravi tudi Lojze Luhej iz Kranjč, ki mu je pri podiranju drevo padlo na desu nogo in mu jo zdrabilo. Sv. Lovrenc na Pohorju V soboto, dne 15. junija gostuje pri nas mariborsko gledališče. Nastopilo bo zvečer ob pol 9 z znano veseloigro »Konto X« v režiji Milana Ko-siča. Vabimo vse narodno zavedne domačine, da si to veselo in zabavno igro ogledajo. ^ Marenberg V nedeljo 16. junija popoldne ob pol 4 bodo pri nas gostovali igralci mariborskega gledališča. Nastopili bodo z veseloigro »Konto X«, ki je v Mariboru dosegla pri občinstvu lepe uspehe. Za naš obmejni kraj je nastop mariborskega narodnega gledališča tudi iz narodnih razlogov zelo važen. Ruše V nedeljo 16. t. m. zvečer ob pol 9 bo pri nas nastop mariborskega narodnega gledališča. Gostje — sami najbolj znani igralci mariborske drame — nastopijo z znano veseloigro »Konto )(« v režiji Milana Kosiča. Vabimo vse Rušane k obilni udeležbi! Škofja Loka Velik pevski koncert 12 mladinskih zborov iz škofjeloškega okraja bo danes popoldne ob 16 v telovadnici ljudske šole v Škofji Loki. Podobnega praznika slovenske narodne pesmi Loka še ni doživela, zato mladina pričakuje številne udeležbe iz bližnje in daljne okolice. Vstopnina nizka. Kino Društveni dom bo predvajal drevi ob pol 9 najboljši planinski film Luisa Trenkerja »Planine kličejo«. Najnovejši tednik v slikah. Celjske novice c Dekliški krožek bo imel v sredo 12. junija ob pol 8 zvečer v Domu sestarfek, na katerem bo imel g. kap. Franjo Toš predavanje o obrambi pred napadi iz zraka. Ker je predavanje zelo aktualno, vabimo vsa dekleta k polnoštevilni udeležbi! c Na koncertu CPD. ki bo jutri v ponedeljek zvečer v' mali dvorahi Celjskega doma v proslavo 80 letnice odličnega slovenskega skladatelja g. Ri-sta Savina, bodo izvajane samo slavljenčeve skladbe. Poleg pevskega zbora nastopijo še piianist, skladatelj in pedacog Pavel Šivic, docent Glasbene akademije, sopranistkg Marija Tiran in tenorist Andrej Jarc, vsi trije iz Ljubljane. e Današnji šport. Danes ob 16.30 bo na Gla-ziji prijateljska nogometna tekma med SK Slavijo iz Ljubljane in SK Jugoslavijo. Predtekma mladin. SK Jugoslavije in SK Olimpa bo ob 15.15. c Razstava ročnih del na meščanski šoli v Žalcu. Ob petletnici obstoja državne meščanske šole v Žalcu bo danes ob 8 zjutraj otvoritev šolske razstave deških in dekliških ročnih del. Razstava bo odprta od 9. do 16. junija vsak dan od 8 zjutraj do 6 zvečer. V • • Nova cerkev sv. Antona v Rečici Sv. Jedert nad Laškim, 8. junija. Kaj pa vaša nova cerkev v Rečici? nas vprašujejo tu in tam. Pridite in poglejte, ne bo vam žal. Po mirni rečiški dolini, poldrugo uro od Laškega proti zahodu, z avtom v desetih minutah, mimo hudojainske premogarske kolonije, ste pri rečiški šoli, ki so jo pred meseci razširili v trirazrednico. Od ondod ti kar potegne oči nase nova cerkev, zidana na nekoliko vzvišenem Brusišču, od koder je, posebno s svojevrstnega zvonika, očarljiv pogled na vrhove okrog: Golški hrib, Babe, Kal, turistovsko Mrzlico, Gozdnik, 1'revalje, Pernice, Sniohor, vse v bukovem in smrekovem zelenju. Od vzhoda pa te pozdravlja Sv. Mihael pri Laškem, obrobljen s stož-častimi griči. Ob ozki dolini in na rebrih so posejane kmetije s skrbno obdelanimi njivami in zelenimi košeninami. Sam mojster Plečnik se je čudil tej divni panorami. A tebe zanima novo svetišče sv. Antona. Zunanji zid je ves iz kamna, naloin-ljenega v bližnjem goz.du. Zid ni ometan, ampak špranje med kamni so zacementirane. Pred glavnim vhodom je prostorna veža na štirih stebrih, nad njo veiiko rozetno okno. Slopiš v cerkev. Tlak je samo še belouška podlaga. Zid je znolraj obložen z opeko in prebeljen. Okna imajo cementne okvire in sveto valovito steklo. Prijetno učinkuje posebno zeleno steklo ob oltarju, ki posnema zelenje gozdov v okolici. Na levi strani je prostorna galerija, zvezana zadaj s korom za bodoče orgle. Galerija in kor imata za ograjo lične lesene stebričke. Streha nad cerkvijo, krita s pocinkano pločevino, je hkrati strop, tako da vidiš vse leseno tramovje od pozidnic do slemena. Najbolj pa ti obstane oko na krasnem stebričastem oltarju iz umetnega kamna. Oltar stoji v podaljšani listni strani ladje. Tabernakelj ima močna kovinasta vratca, zunaj in znotraj pozlačena. Nad oltarjem kraljuje začasno kip sv. Antona pu-ščavnika iz kapelice Podgoričnice pri Sv. Jederti; njegov temni lik se ubrano sklada z belino oltarja in sten. Oltar pa je šele na pol izdelan. S kora prideš po stopnicah v stolp brez strehe, čigar stebrske betonske končine delajo vso stavbo prijetno domačo. V stolpu sameva 820 kg težki zvon in čaka kakega bratca. Z balkona ob zvonu in nad njim je očarljiv razgled na rečiško dolino in hribovje ob njej. Po klinih se lahko povzpneš še više do konfinov vrh zvonika, od katerih nosi srednji jabolko in križ s strelovodom. Ko si tu nasitil svojo omamno vrtoglavost, zlezeš nazaj v svetišče, ki ga je lani 20. maja prevzvišeni mariborski nadpastir blagoslovil. Tu je zdaj v poletnem času vsak Gospodov dan ob devetih služba božja. Tudi ob delavnikih vabi zvon Rečičane k šolskim in drugim mašam ter k obhajilni mizi, ki je samo še v načrtu notranje cerkvene opreme. Nedavno so imeli mariborski bogoslovci sme izlet ter nato obiskali še drugo podružnico sv. Magdalene v Golcah in župnijsko cerkev sv. Jederti, kamor spadata obe podružnici. Odbor nove cerkve ima še velik dolg, a ga krepi upanje v pomoč sv. Antona, Slomškovega patrona. Slov. Konjice V ponedeljek so položili k zadnjemu počitku na okoliškem pokopališču v Celju vsem Konjičanom znanega in povsod priljubljenega Joška Osebka. Ko se je pred enim letom podal v celjsko bolnišnico, je pač upal, da se kmalu vrne med nas zdrav in vesel kot je bil vedno. Ni slutil, da se je takrat za vedno poslovil od Konjic. Pokojni Jože se je v kratkem času, ko je bival med nami, mnogo udej-stvoval na katoliškem kulturnem polju. Bil je tih, miren in veder fant, dober katoličan in za vse dobro vnet. Vse trpljenje svoje dolgotrajne bolezni je prenašal z občudovanja vredno potrpežljivostjo. Upal je, da bo ozdravil, ko bo prišla topla pomlad, toda volja božja je bila drugačna. Dragi Jože, ko si moral od nas v najlepšem mesecu rož, sonca in petja, Ti kličemo v slovo: Veseli se tam v večni pomladi, kjer božje sonce nikdar ne zaide! — Sveta maša zadušnica uo brana v župnijski cerkvi v Slov. Konjicah in v Celju jutri, v ponedeljek. e Sprejemni izpiti na drž. realni gimnaziji s klasičnimi vzporedificami bodo 25. in 26. junija. Dne 25. junija naj pridejo k izpitu po možnosti učenci, ki se nameravajo vpisati v klasične vz.po-rednice. Prošnje za sprejemni izpit, kolkovane z 10 din. je predložiti do 23. junija. Priložiti je rojstni list in izpričevalo o dovršeni ljudski šoli. K sprejemnemu izpitu bodo pripuščeni letniki od 1927. do 1930. c Danes se otvorita žensko in moško kopališče ob Savinji. Kopališče »Diana« na Bregu ne bo več odprto. c Dekliški krožek prične v sredo, 12. junija, ob pol 7 zvečer zopet z redno telovadbo. Vabljene! c Loterija Legije koroških borcev v Celju bo 21. julija. 220 krasnih dobitkov, med temi 20 glavnih : avto, motor, spalnica, kuhinjska oprava, 6 koles itd. Dobitki bodo razstavljeni. Srečke dobite v tajništvu. Gosposka 6. c Avtobusni izlet na Brezje, Bled in Ljubljano bo v nedeljo, 16. junija. Prijave sprejemajo oo. ka-pucini (pri porti). c Pisarna LKB, krajevne organizacije v Celju, se je preselila v nove uradne prostore iz Prešernove ulice v Dečkov trg 6, nasproti vojašnice Kralja Petra I. Poziv vsem slovenskim obrtnikom, trgovcem in industrijcem V okviru letošnjih otroških dni, ki se vrše z geslom: »Otrokom je treba ob velikih nesrečah najprej pomagati« in ki so v sedanjem resnem času v eminentnem interesu za zaščito otrok in mater, vas prosimo, da vzamete ta naš poziv kar najresneje in z največjo pozornostjo: Čas, v katerem živimo, nam narekuje najstrožjo pripravljenost. V tej pripravljenosti nikakor ne sme biti vrzeli v pogledu zaščite otrok in mater v slučaju vojne. Ta zaščita mora biti organizirana tako, da ne lio niti enega otroka, niti ene matere, ki bi jim v tem trenutku ne mogli nuditi pomoči in varnosti. Za zaščito, to je pomoč In varnost, ki naj se nudi otrokom in materam tam, kjer se bodo v slučaju |X)trebe naselili, je treba takoj zbrati potreben materijal in denarna sredstva. Zato vas prosimo, da takoj pristopite v svojem delokrogu k zbiranju materialnih in denarnih sredstev, pri čemer upoštevajte sledeče; 1. V poštev prihaja predvsem blago za rjuhe, perilo, obleka, sfamjače, koci, odeje, kosi otroškega perila in obleke, obutev, nogavice, otroške košare, nahrbtniki, vreče, plašči itd. itd., dalje vseh vrst posoda, jedilni pribor, pribor za šivanje, skratka vse. karkoli se da uporabiti v sili. Vsaka najmanjša stvar je dobrodošla. 2. Ves zbrani material takoj dostavite po najkrajši poti ali vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa na naslov: Jugoslovanska Unija za zaščito otrok, Ljubljana, Tyrševa 23 Poslani material se lio takoj pregledal, raznoredil in odposlal v kraje, kjer se bodo otroci iu matere v slučaju vojne naseljevali. V kolikor bi kdo ne mogel prispevati v materialu, naj prispeva v denarju. Ves, v te svrhe nabrani denar takoj dostavite vašemu krajevnemu odboru Unije ali pa ga nakažite po poštni položnici št. 13.882 nn naslov: Jugoslovanska Uniia za zaščito otrok, Ljubljana, Beethovnova ul. 14-1. Iz tega denarja se bo nabavilo izključno samo blago iu oprema za otroke, da se izpopolnijo zaloge. Apeliramo na vse slovenske trgovce, obrtnike in industrijce, da se odzovejo stoodstotno. Zavedajte se, da je s tem vašim delom povezana tudi usoda slovenskih otrok in mater v slučaju vojne. Zato pristopite k temu delu takoj in z največjim članom. Smatrajte to obvestilo za naš morda zadnji poziv, da storite svojo dolžnost. jug. Hnija za zaščito otrok, sekcija za drav. banovino, cr, fČ Vihar na morju Dve stari ženski sta čepeli na skalah v ■velikem vegastein braniku vzrlolž morske obale za vasjo Rundangan. Pletli sta. Vseokrog njiju in zadaj sta bili njuni rdeči krili edini barvni lisi med sivim pečevjem. Spredaj se je razprostiralo morje, modro in mirno. Daleč zunaj, kjer je sijalo sonce, se je blesketalo. Nebo je bilo sinje in prazno. Vetra ni bilo čuti nobenega. Edino šumenje je prihajalo z mor ja blizu obale, kjer je oseka ravno minevala. Voda je brbrala med povodnim rastlinjem po robeli daleč zunaj; plunkala je v črne skalne pasove, ki jih je obraščala rdeča morska trava. Bil je ■pomladen večer. Zrak je bil topel in svež, kakor da bi bil nupršen s kolinsko vodo ali s čim takim. Starki sta pletli volnene nogavice in se vmes natihoma zaspano pomenkovali. »Oh, da,« je spregovorila tista, ki so jo na-zivali velika Brigita Conlon, ženska sedemdesetih let, visoke rasti in velike moči, močne oglate brade kakor moški, rdečega obraza in zamišljenih oči, ki so se vselej zdele, ko da kaj žalujejo. Okoli vratu je imela zavezano majhno črno ogrinjavko, katere vogal je prisval jkala, da si je z njim očedila desno uho. »Nič ne vem,« je dejala, »zakaj da me v tem ušesu boli zmeraj, kadar se nareja na slabo vreme. Spet čutim, kakor cla bi mi potoček žul>orel notri. Moja stara mati, Bog ji daj počivati v miru, so tudi trpeli na tem.« »Da,« je povzela druga ženska ter leno in prihlinjcno vzdihnila, »proti takimle znamenjem ne pomore nič.« Drugi, Mariji Miillen, je bilo šele pet in šestdeset let in rdečkasti lasje ji še niso močno posiveli. Imela je spreminjave šive oči in bila zelo suhljate postave. V ribiški vasi Rundangan so se je sila bali zaradi njenega opravi jivcga jezika in ker je imela navado prisluškovati zvečer pri vratih sosedov in streči na njihove pogovore. »He, he.« je pristavila velika Brigita in žalobno gledala na morje, »zares živimo le po milosti božji, prav zares, ko morje kar naprej preži, da nas pogoltne. In vendar le zaradi morja ne jx>mremo od lakote. Zares, da je čudno marsikaj, prav zares.« Oprla je pletenko v zobe in naslonila glavo na njo. Zamišljenih oči je strmela ven na morje, kakor da bi si poskušala nekaj razložiti. Starki sta se znova zatopili v molčanje in pletli naprej. Bibavica je premenila in začelo je natekati. Odondod, kjer sta čemeli starki, je svet segal na obeh straneh daleč v morje. Na vzhod je bil ves. v visokih čereh. Na zahod pa se jc malone v isti ravni z hiorjem vlekla pusta dalja golih sivih skal. posuta s prodniki.• Naprej na zahod se je polagoma dvigala v visoke kleči. Po skalovju so se plazile lahke sapice, ki so se včasih sunkovito zganile, zdaj tu zdaj tam. Starki jih nista opazili. Iznenada je z morja pritegnil oster veter in napuhnil starima ženskama krili kakor v balona. Nekaj trenutkov je vihral zlokobno, nato pa ga spet ni bilo nikjer. Starki sta zaskrbljeno poduhali in iz enakega nagiba zvili vsaka svoje pletenje, preden sta spregovorili besedo. Nagrbančenega čela sta se ozrli druga v drugo. »Kaj ti nisem rekla, Marija!« se je tesnobno preteče zavzela velika Brigita. Toda^ iz njenega neznano otožnega šepeta je bilo čuti tudi nekaj neizmerno veselega. Pokrila si je usta z dlanjo desne roke in potlej zamahnila, kakor da je zalučala v sosedo svoje zobe. Tako je zamahovala z roko iz navade. »Ta bolečina v ušesu me nikoli ne ogoljufa.« je začela znova. »Kar res, da bo nevihta.« Tn Marija Mullen je viknila: »Bog nas varuj hudega! Ta moj mož pa je zunaj na ribjem lovu s sinom Patriikom in Štefanom Ilalloranom. Usmiljena Mati božja!« je vsa iz sebe zajecala in se spravila na noge. »Tz vse vasi so le oni na odprtem morju in vihar bo! Če nisem jaz nesrečna! Utonili bodo, utonili!« Na celem se je po sili pripravila v velik strah in tarnanje in stegnila roke proti morju. Razprostrtih rok je stala vrh prodja in prameni sivih las so ji frfrali okrog obraza, začela je preklinjati mor je in žalovati nad svojo usodo, \eter pa je rastel in žvižgal in ji napihoval rdeče krilo navzad, da so se ji suhi udi ostro očrtavali. »O, Bog ti odpusti, ženska neumna!« je zakričala velika Brigita in se zaradi trganja v desnem kolku s trudom postavila na noge. »Kaj le kličeš nesrečo, hudoba! Ne skušaj morja! Rajši nehaj s tem, da bodo utonili!« V n jenih besedah so se zrcalili siloviti {»končujoči gibi pobesnele narave, slepe in vesele svojega divjanja. Besede so bruhale iz nje čudno srdito, kakor je od morja sem buril veter. Rezal je mrzlo, prezirno in ostro, kot žvižgajo preko bojnega polja svinčenke. ki jih neznani možje streljajo proti tistim, ki jih niso videli še nikdar nikoli. Marija Mullen je stala iztegnjenih rok. Ni se zmenila za veliko Brigito. Venomer je z rezkim glasom krikala: »Utonili bodo, utonili!« Kazalo je, da je tudi njo obšla blaznost, v kateri sta žalost in veselje izgubila svoj pomen in se pomešala v silnejši občutek. Morje se je začelo napenjati in raz-porjati v potoke pen. Vihar ie naraščal. Ljudje iz vasi so pritekli na obalo. Zbrali so se pri starkah na kamnitnem braniku. Kmalu je bil tu cel roj rdečih kril in v črne rute zavitih glav. Okoli so sc razpostavili moški. Zaskrbljeno so se pogovarjali in pogledovali ven na zahodno stran KADI VELIKE IZBIRE NIZKE CENE morja. Ob vsakem valu, ki se je razbil ob skalni obali, se je morje kopičilo vse silo-vitejše. Začelo je renčati, premetavati se in škripati, ko da bi škrtali pošastni zobje. Oživelo je in tulilo z neštetimi glasovi, ki so |)o-slušalce navdajali z grozo in jih mamili, da so se z morjem vred občutili blazne. Obrazi so se jim pomračili in iz oči jim je sijal daljen žar. Kadar so spregovorili, so vpili. Bili so drug zoper drugega. Togotno so preklinjali. Roke na hrbtu so se prestopali |>o prodju in se nezaupno ozirali j>o morju, ko da se bo naslednjo minuto pognalo sem gor in jih pogoltnilo. Žena Štefana Hallorna je jjočenila na prodnik kraj Marije Mullen Ker sta bila njuna moža zunaj na ribjem lovu, so se vsi začeli zanimati zanju. Sami sebi sta se zdeli neizmerno važni, ker sta imeli moža v smrtni nc- krlinila greben skale. Sredi bibavice je morje ob mirnem vremenu doseglo pečevje, da je bilo tu lahko priti s čolnom h kraju, loda zdaj so se preko robov podili prevrnjenun gričem enaki valovi in se urno valili po ravni planjavi. Moški na obali so stali na meji branika in pečevja, petdeset metrov od morja. Toda kadar je morje nabuhnilo, so jim valovi pijiisknili do nog. Moški so zmajevali z glavami in se spogledovali. Brat Petra .Mullena, suh človek s hromo nogo, je med d Ivi* mi znklical možem v čolnu: »Vzdržite zunaj, kakor dolgo morete. Skozi to valovje ne pridete!« Toda zaradi hrumenja tnorja in vetra ga že deset metrov proč ni bilo moč slišati čoln se je priinikal, dokler ni bil kakšnih dve sto metrov od pristajališča. Ljudje na obali so razločno videli obraze ve-slačev Veslači so imeli obraze spačene in divje. Otrpli od strahu so sunkovito udarjali z vesli. Noge so togo upirali v stranice čolna in kazali zobe. Dve sto metrov proč so čoln iz nenada zasukali postrani in začeli veslati od pristana. Na obali so potihnili. Moški so raz- TEHNIKA Dvokolesa. otroški voz.ifkt, Bivalni »troji, prevozni tri-eikljt, pnenmatiks Tribuna r. D. L. Ljubljana, Karlovška c. 4 rodruiaioa: liABIBOB, Aleksandrova 2S. varnosti- pred skupnim sovražnikom morjem. Obraz se jima je potegnil od žalosti, toda iz "zvedenih oči jima je sijal divji ponos. Gledali sta na morje sovražno kakor žene zdav-njih voj.ščakov, ki so stražile na obzidju kam-nitnih utrdb, medtem ko so se njihovi možje spredaj bojevali zoper sovražnika s kamnit-nimi sekirami. Žena Štefana Hallorana, medla in bleda ženska boleh nih zariplih oči brez vejic, je venomer obračala glavo v to in ono stran. Gledala je izpod obrvi in majhne črne rute na glavi in iskala s pogledom jx> morju proti zahodu. »O, da,« je dejala in vrtela z glavo, »ko si je zjutraj deval v red kavlje, sem mu pravila, naj ne hodi ven, ker so danes ta dan pred dvajsetimi leti moj oče umrli za pljučnico, če se kdo spominja.« »Utonili bodo, utonili!« je krikala Marija Mullen. Klečala je na prodniku, na sebi na |M)1 volneno moško kamižolo. Bila ji je trikrat prevelika in kakor jo je imela zapeto okoli vratu, je bila v njej videti kot potapljač. Butanje valov v čeri proti zahodni strani je glušilo veter. Veter je vršal enakomerno in slišati ga je bilo ko šumenje velikega slapa v veliki oddaljenosti. Toda hrumenje morja se je neprenehoma spreminjalo. Naraščalo je in ponehavalo in nedoumljivo menjavalo glasovne vrste, kakor da bi igral godbeni zbor velikanov. Pošastno razločno je bilo čuti bučanje pa spet sikanje ali bobnenje. Ločeno od vsega poprejšnjega in sledečega je bilo vsaktero tako grozeče in prevladujoče kot prividi, ki se gne-tejo v blaznem umu, ločeni in čudno neodvisni drug od drugega. Potlej se je od zahodne strani sem pokazal čoln, ki so ga jx>ganjali trije možje. V morje je molela ostra, skoncema srpasto zakrivljena čer, ob katero so se metali valovi. Odondod se je pojavil čoln. majhna črna pika na modrem in belem morju. Uzrli so ga le za trenutek in plašno zasikaii: »Tu so.« Nato je čoln izginil. Ljudje so videli z obale, da se je orjaški val brezčutno spel in ga zagrnil. Zdelo se jim je, da je morje čoln pogoltnilo in da je izgubljen za večno. Ženske so kričale in križale roke čez prsi. Nekatere so viknile: »Sveta Devica, pomagaj!« Moški pa so rekli samo: »To je bil val s Srpa, ta jih je zajel« Vendar jim je sapa zastajala in usta so jim zevala. V kolkih so se nagibali navspred in stregli, ali se bo čoln še prikazal Ko so ga spet zagledali, so burno zamrmrali: »lla, Bog jih obvaruj!« Od predgorja, ki ga je čoln pravkar minil, je bilo po vodi sem dolg kos poti zavetrno. Čoln je spel bliže in ljudje so ga lahko videli ves čas, ne da bi ga kdaj izgubili izpred oči. Lahko so razločili može, ki so veslali. Dejali so: »Tisti na zadnjem krmil je Štefan llalioran. Napak je, da ga imajo zadaj. Na viharen dan je preslab pri veslih.« Previdno so se začeli pomikati k robu morja, kjer naj bi čoln pristal. Bližal se je trenutek, ko bo čolnu treba tvegati in kreniti h kraju. Bližale so se črne skale, ob katerih bo razdivjano morje morda raztreščilo troje mož. Moški na obali so se čedalje bolj vznemirjali. Marsikaterega je spreletevala groza. Ženske so začele tarnati. Na obali je završalo hripavo in nerazločno golčanje, podobno govorici poblaznelih ljudi. Vsi so dajali svete, nihče pa ni ravnal, kakor mu je bilo nasvetovano. Mesto, kjer naj bi čoln pristal, je bilo sredi majhnega zaliva. Med grebenastim pečevjem je bila na levi stran? ravna skalovino., kjer je pred nekaj leti udarila strela in od- vngto gledali za čolnom. Ženske so vstale in se oprijele druga druge, Tako je bilo tiho pol minute, medtem ko so na morju obračali in naravnavali čoln. Potlej so ljudje na obali in možje v čolnu zakričali vsi hkrati. Vesla so se s pojočim glasom začela treti ob uglajeni mokri les oboja in čoln se je zasukal v pristajališče. Pojoči glas vesel in ljuto lilipanje mož med veslanjem je bilo čuti cclo iz rjovenja morja. Tako nenadejano se je zaslišalo. Čoln se jo zavrtel navznoter proti skalam. I.e še nekaj trenutkov in veslače bo raztreščilo ali pa bodo na varnem. Ženske, ki so stale po prodnikih, so od razburjenja čisto ol>norqle. Niso pa se zdri-zale od strahu, ko so gltflale kači podoben, z jadrovino prevlečen črn čoln s tremi možmi, ki je rezal modro in belo vodo in drvel v skale. Kričale so. toda neznano in besno veselo. Oči velike Rrigite niso bile več žalobne. Žarele so ji ko oči moža. Razen Marije Mullen in žene Štefana Hallorana so vse ženske napeto gledale v čoln, vse pa so si hkrati pulile lase in vpile od dozdevnega strahu. Marija Mullen se je zgrudila z obrazom na prodnik. Brado v rokah si je grizla mezinec in sama pri sebi šepetala: »O. ljubi moj sin!« Žena Štefana Hallorana se je daleč doli med dvema prodnikoma zavila v ruto in začela bolno drgetati. Kričali so tudi možje v jadrno bližajočem se čolnu. Kričali so čudno veselo. Zdelo se je. da jim je njihovo naglo kretanje, rjovenje morja, omotična moč zelene in bele vode in žvižganje vetra pregnulo ves strah. V najbolj nevarnem trenutku, ko je čoln na vsa jadra vozil v smrt, se niso več bali smrti. Čoln, veslači, moški na obali in ženske po prodju, vsi so v tem strašnem trenutku skupaj prezirali nevarnost. Za hip so s svoiim kričanjem prevpili trušč vetra in morja. Človek je poklical na boj neusmiljeno naravo. Potlej pa so spet napeto čakali. Iznenada so se glasovi izgubili in nastala je tišina. Čoln je prijahal na hrbtu vala. Lopate navzven naravnanih vesel so narahlo tipale po vodi. Potlej so se vesla potopila. Zahreščalo je, zapljusknlo in završalo. Začulo se je prestrašeno dihtenje. Na obali so zašumeli razburjeni glasovi. Moški na obali so čakali v dveh redeh in se trdo držali za roke. Na.j-predn ji so bili do pasu v vodi. Čoln je zdrevil med obe vrsti. Zagrabili so ga. Val jim je zdrsel čez glave. Vsi so divj» zakričali. Nastala je zmeda. Čoln in najprednji možje so bili jjod valom. Nato se je val umaknil. Čoln, veslače in moške, ki so držali za čoln, je pustil na skali. Oprijemali so se drug drugega in skale, kakor se oprijemlje tal pes, če ga vlečeš z.a seboj. S čolnom so planili vkreber. Pristali so srečno. Angleško: Liam 0'Flaherty. KRAPINSKE TOPLICE zdravijo z gotovim uspehom revmo, protin, išias, ženske bolezni itd. Odprto od srede aprila do srede oktobra. V pred- in po sezoni znatni popusti. Nizke cene in pavšalne kure. Železniška postaja Zabok-Krapinske Toplice, od koder je avtobusna zveza. Informarcije in prospekte daje na zahtevo uprava kopališča in vsi potovalni uradi. Zrcalo največjega daljnogleda na svetu Že nekaj let čitamo po časopisih o ogromnem novem zrcalnem daljnogledu, čigar zrcalo bo s pelinu metri premera dvakrat tako veliko kakor jc zrcalo do sedaj na|več|ega daljnogleda, ki sc nahaja na vrhu Mt. Wilson v Kaliforniji. Znanstveni svet si obeta, da mu bo novo orjaško oko, ki ga je človeku dala tehnika, omogočilo pogled do novih zvezd 'n zvezdnih skupin, ki so daleč v vesolju onstran Rimske ceste. Izdelava novega ogromnega daljnogleda se vleče že precei dolgo časa. Že 1 1928. se je pojavila prva misel, da bi zgradili dal;nogled v kolikor mogoče velikih izmerah. Toda na podlagi stanja tedanje steklarske tehnike so 6e končno odločili, da tvegajo izdelavo zrcala, ki bo imelo .6amo< 5 m premera. Z oeirom na to, da je bil dalnjogled, ki so se ga namenili izdelati, prvi te vrste na svetu ir da so z ozirom na ogromne izmere inštrumenta morali za precizno uravnavanje in upravljanje izrabiti kolikor je bilo mogoče vse pridobitve napredujoče tehnike, so morali najprej pristopiti k smotreni organizaciji dela. Vse dele in njihov ustroj so neglede na proračune daljnogleda preštudirali na desetkrat manjšem modelu, ki so ga zgradili posebej v ta namen, kot točno kopijo bodočega teleskopa. Ta model, na katerem so proučili V6a posamezna vprašanja kakor pogon itd., se nahaja sedaj v kalifornijskem institutu za tehnologijo. Zrcalo samo, ki se pri velikih daljnogledih uporablja namesto leče in zaslona, je dalo strokovnjakom največ skrbi in preglavic. — Po eni strani je bilo želeti, da bi bila teža zrcala čim manjša, ker so se morali ozirah na to, da se pri uporabi ves inštrument in z njim seveda tudi zrcalo vedno shladi na temperaturo zunanjega zraka, ker je kupola, v katero ie teleskop vgrajen, pri opazovanju odprta. Po drugi strani pa je morala biti trdnost zrcala, kljub kolikor mogoče majhni teži tako velika, da se ne bi mogel material pri nagibanju in obračanju zrcala deformirati na zrcalni površini, kar bi pokvarilo točnost slike teleskopa. Tako so 6e nazadnje odločili za tako obliko steklenega bloka, ki ima na eni strani gladko zrcalno površino, na drugi 6trani pa so zaradi ojačitve v steklen kos vlita primerna rebra. Kot material za stekleno zrcalo so izbrali hor-silikatovo steklo, ki je sicer poznano v Ameriki na trgu pod imenom pyrcx-steklo. Ta vrsta stekla ima zelo majhno toplinsko raztezji06t, tako da nastajajo pri toplotnih spremembah samo majhne spremembe v obliki Po skrbnih predpripravah in poskusih in potem, ko 6e je enkratno vlivanje že ponesrečilo, so končno v 1 1934. Comingove steklarne vlile ustrezajočo stekleno ploščo s premerom 5 m. Ko se je vlit stekleni blok ohladil, so približno 18 ton težko stekleno zrcalo s posebnim vlakom prepeljali preko V6ega amerikanskega kontinenta v Kalifornijo. Nato je prišlo na vrsto brušenje zrcala. Brušenje predstavlja posebno zamotan problem, ker zrcalna ploskev teleskopa ne predstavlja površine krogle ampak ie prerez 6koPo tem bodo vsi spoznati, da ste moji učenci, če se ljubite med seboj, kakor sem jaz vas ljubil Mala priročna knjiga Novega zakona (Slovenci sedaj imamo tako priročno izdajo) odtehta tisočerne velike knjige dogmatike, morale, eksegeze, cerkvenega prava, čeprav so tudi te knjige koristne in potrebne. Toda v globočinah krščanstva, v sv. pismu in ustnem izročilu, kakor ga hrani sv. Cerkev, so božje besede, je luč in moč in hrana za resnično versko življenje. Vse drugo so besede o božji besedi, so misli, ki jih izvajajo ljudje o božjih mislih. Le naj ljudje govore in premišljajo naprej še dva tisoč let, Kristusove misli in besede ne bodo dosegli, kaj šele presegli. Odrini na globoko! beri sv. pismo Novega zakona! Zadnjo nedeljo je bila odigrana druga tekma finala medklubekega tekmovanja za prvenstvo Slovenske šahovske zveze med Ljubljanskim šahovskim klubom ui š. k »Vidmar« iz Maribora. Prva tekma v Mariboru se je končala z rezultatom 4 :4 in je tako druga tekma vzbujala precejšnje zanimanje, čeprav zmaga našega najmočnejšega kluba, Lšk-a, nj h«la dvomljiva. Lšk je v Ljubljani nastopil z močnejšim moštvom in dosegel visoko zmago b'A : l'A. S skupnim rezultatom 10K : 5M je Lšk postal letošnji prvak Slovenske šahovske zveze. S tem je zaključeno letošnje medklubsko tekmovanje v Slovenski šahovski zvezi. Bilo je od vseh dosedanjih najživahnejše in je pokazalo lep napredek v našem šahovskem življenju. V predhodnih tekmah je mnogo doprinesel k večji napetosti tekmovanja Centralni š k., v finalu pa š. k. »Vidmar«. Oba 6ta novinca v teh tekmah in je pričakovati, da bosta prihodnje leto še močnejša in da bosta nivo tega tekmovanja dvignila še više. Tekmovanje za državno prvenstvo se bo nadaljevalo, ko bo končano medklubsko tekmovanje tudi v Hrvatski in Srbski šahovski zvezi. V Hrvatski šahovski zvezi bo tekmovanje kmalu končano in bo zmagovalec najbrž Amaterski š. k, iz Zagreba. Srbska šahovska zveza še ni dokončno organizirana, pričakujejo pa, da bo v najkrajšem času in da bodo zmagovalci vseh treh zvez že koncem tega leta nastopili v končni tekmi, iz katere bo izšel državni prvak. fz zadnjega turnirja za skandinavsko prvenstvo, katerega so organizirale šahovske zveze Švedske, Finske in Norveške in v katerem sta dosegla prvo in drugo mesto švedska mojstra Lundin in Stahlberg, prinašamo še to partijo. Bergkvist : Storm-Herseth. 1. e2—e4, e7—e5; 2. Sgl— f3, Sb8—c6; 3. Ffl— b5, a7—a6; 4. Lb5—a4, Sg8—16; 5. 0—0, Sf6Xe4 (to nadal]evanje je še vedno pogosto, ker vodi do živahnejše igre kot Lf8—e7 ali d7—d6, kar je večkrat igral dr Euwe); 6. d2—d4, b7— b5; 7. La4—b3, d7—d5); 8. d4Xe5, Lc8—e6: 9 Let —e3, Lf8—e2; 10. c2—c3 0—0 (na tem mestu je znano nadaljevanje dr. Euvveja Scb—a51, s katerim je presenetil Keresa), 11 Sbl—d2, Sc6—a5; 12 Sb3—c2, Se4X d2; 13 DdlXd2, Sa5—c4; 14. Dd2—d3, g7—g6 (tako oslabitev kraljevega krila mora čiru večkrat v tej igri napraviti, toda ni posebno nevarna, ce črni v nadaljnjem dobro igra); 15 Le3—h6 fbeli žrtvuje kmeta za napad. Po Le3—cl, Le6—b5, Dd3 —e2, Lf5Xc2, De2Xc2, f7—f6! bi pa črni seveda dosegel enakovredno igro), Sc4Xb2; 16 Dd3—e2, Tf8—eS; 17 Sf3—d4! (to je običajni prehod belega v napad v tej otvoritvi. Beli pripravlja f2—f4 itd ), Dd8—d7; 18 f2—f4, f7— f5 (s c7—c5 bi se črn: po SXe6. fXe6. g4 izpostavil še huišemu napadu); 19. g2—g4 (beli igra zelo energično omžale in Vransko v Celje. Železnica drži iz črnnč ob vznožju Vranšice v Trzin in odtod v obrtne Domžale ob Kamniški Bistrici, kjer izdelujejo slamnike, in v Jarše—Mengeš. Jarše ima jo veliko mlinsko obrtnost, Mengeš pa tovarno za slamniike in živahne sejme. Mimo Homca, ki ima na gričku lepo cerkev, pridemo v Kamnik (380 in). To lepo mesto leži ob vznožju Kamniških planin in ob izlivu Nevljice v Kam- Savinja z Oljko v ozadju. niško Bistrioo. Kamnik je priljubljeno letovišče, planinsko zdravilišče in izhodišče za izlete v Savinjske ali Kamniške planine. (Grinta-vec 2558 mi Kočna 2539, Skuta 2532, Brana 2253, Planjave 2399, Ojstrica 2340). V mestu je poleg drugih podjetij tudi tvornica za železne izdelke in tvornica za cement, v bližini pa velika smodnišnica. Znamenita je župna cerkev v renesansketn slogu in frančiškanska cerkev. V Kamniku se je leta 1869 rodil pesnik Anton Medved, ki je tudi pokopan na ondot-nem pokopališču. Na Malern gradu je stara tri-nadstropna cerkvica z romanskimi freskami iz začetka 15. stoletja. Nad Bistrico se nahajajo na 600 m visokem vrhu razvaline Starega gradu, odkoder je rliven razgled. Nad mestom so Žale s pokopališčem in v bližini Mekinje s starim, uršulinskim samostanom. Iz Kamnika drži cesta v Stranje in Stahovico in odtod po dolini Črne čez prelaz Črnilec (902 m) v .Novo Štifto, Gornji grad in po ozki gornji Savinjski dolini v Logarsko dolino, ki je pravi biser prirodne lepote, proslavljen od raznih učenjakov in pesnikov. Nova Štifta 606 m) ima lepo dvostolpo romarsko cerkev. Gornji grad ob Dreti (454 m) je bil od 1.1140 do 1185 benedktinski samostan, danes je samostansko poslopje z velikimi gozdovi last ljubljanske škofije. Veličastna gronjegrajska cerkev je sezidana v baročnem slogu in spada med največje cerkve dravske banovine. V cerkvi sta pokopana znameniti škof Tomaž-Hren in Ivan Kacijanar, iz turških bojen znan jupak. Iz Kamnika, oziroma Stahovice, pridemo po Bistriški dolini navzgor v Predoslje z znamenitim prirodnim mostom in v letovišče Kamniške Bistrice z lepim kraljevskim lovskim dvorcem in planinskim domom. V bližini izvira Kamniška Bistrica in od tam drzi pot proti severu mimo Kamniške planinske koče (18S4ni) čez Kamniško sedlo (1921 m) in mimo Friscli-aufovega doma (1578 m) na divnem Okrešlju k izviru Savinje. Ta tvori pri svojem gornjem izviru 120 m visok veličasten slap (Savinjski slap) in se kmalu nato izgublja začetkom Logarske doline pod prodnato zemljo. V prekrasni Grobnice in spomenike kamnoseško stavbna, cerkvena dela izvršuje po nizkih cenah kamnoseško kiparsko podjetje FRANJO KUNOVAR pokopališče Sv. Križ-Ljubljana telefon 49-09 Logarski dolini je hotel »Plesnik« (765 m), pol kilometra naprej pa 1. 1952 sezidan Aleksandrov dom z dependanco Tillerjevo kočo ter jirva koča v tej dolini, Piskernjkova koča. Te zadnje tri- postojanke SPD v Celju imajo avto-mobilno zvezo s Celjem. Blizu koče na Juva-niji privre Savinja, pri domačih »Črna« imenovana, zopet izpod zemlje in ima tu svoj spodnji (drugi) izvir ter je pri gostilni Logarju tako močna, da goni žago in mlin. Kmalu nato pri-drvi Jezerski jiotok (Jezero) iz Matkovega kota od zahodne strani po ozki soteski pri Podbrež-niku v logarsko dolino in se ne daleč odtod združi s Črno. Združena potoka se zoveta potem Savinja. Ta teče odtod proti vzhodu in jugovzhodu jk) lepi ozki dolini, ki je obdana s strmimi skalnatimi pečinami in z gozdovi jk>-kritimi gorami mimo treh večjih krajev in letovišč v gornji Savinjski dolini, in/sicer mimo Solčave, Luč in Ljubnega. Solčava (660 m) ima lepo gotiško cerkev in je izhodišče za Olševo (1920 m), kjer so v Potočki zijalki kosti jamskega medveda iz starejše Kamene dobe. Blizu letovišča Luče je znana »igla«, velika prirodnu znamenitost s periodičnim studencem. Luče so izhodišče za košato Raduho (2062 m) in golo ter zobato Ojstrico (2349 m), najlepši vrh vzhodnega slikovitega dela Savinjskih planin, ki združujejo na razmeroma majhnem prostoru krasne in raznovrstne slike. Iz Luč pelje pot ob Lučnici navzgor mimo Velikega Rogatca in Kranjske Rebre na levi strani ter Velike planine na desni strani čez sedlo Volovjek (1029 m) v Črno, kjer se združi s cesto Kamnik—Gornji grad. Po tej poti je projektirana nova cesta, ki bo tvorila najkrajšo zvezo med Ljubljano in Logarsko dolino. Iz Kamnika vodi cesta po Tuhinjski dolini (1506m) čez Šmartno in Motnik in se združi pred Vranskim z državno cesto. Ta pelje iz Ljubljane čez Domžale, Vir, Dob in Prcvoje v Lukovico. V bližini je grad Brdo, kjer je I. 1897 umrl znani slovenski pisatelj Janko Kersnik. Iz Lu-kovice pridemo v dolino Radomlje. Nad Krošnjo in Blagovico je po legendi o sv. Valentinu in Peregrinu znana božja jx>t Limbarska gora (Sv. Valentin - 773 m). Mimo Sv. Ožbolta pridemo [Kitem v Trojane in Vransko. Odtod pe 1 j e jx>tem državna cesta čez Št. Peter v Savinjski dolini v Žalec (257 m), središče hmeljarstva širne Savinjske doline, v Petrovče in Celje. Pri Št. Petru (275 m) se združi z državno ccsto banovinska cesta. Ta pelje iz letovišča Ljubno (422 m) mimo Rečice v Savinjski dolini v znano letovišče Mozirje ob Savinji (547 m), v Letuš 34.2 m), Braslovče (309 m), Polzelo (292 m) in št. Peter. V bližini Mozirja je frančiškonski samostan Nazarje ter graščina Marijin grad, last ljubljanske škofije, v bližini Braslovč na spodnjem pobočju Braslovških Dobrovelj pa so razvaline gradu »Žovnek«, kjer je tekla zibel južnejših celjskih grofov. Severno od Polzele pri banovino, okrož. in okrajnega sodišča, okrajnega in mestnega poglavarstva, vojnega okruga in različnih drugih državnih uradov ter ima jx)leg osnovnih in meščnnskih šol državno realno gimnuzijo, dvora/redno trgovsko šolo, rudarsko šolo in mestni muzej, kjer je shranjenih mnogo rimskih izkopanin. Mesto ima mnogo cerkva in drugih javnih poslopij. Lepo gotiško župno cerkev sv Danijela so zgradili že celjski grofje. V romanskem slogu je ziduna tako >.vu-na nemška ali Marijina cerkev, ki je bila nekdaj minoritska cerkev. V tej cerkvi je za glavnim oltarjem shranjenih 18 lobanj nekdanjih celjskih grofov Na Aleksandrovi cesti sta na desni strani cerkev sv. Maksimiljuna, na levi pa cerkev sv. Duha. Mestno pokopališče je nad Teharsko cesto, okoličansko pokopališče pa ob južnem pobočju le 273 m visokega Golovca. Znameniti sta tudi srbska pravoslavna cerkev in evangelijska cerkev. Izmed znamenitejših javnih poslopij naj omenim gimnazijo, meščansko in narodno šolo, Narodni dom, mestni magistrat, Grofijo, Ljudsko j>osojilnico. Mestno gledališče, Mestno hranilnico, Celjski dom in Javno bolnišnico. Celje je tudi jiomembno obrtno, trgovsko in turistično mesto. V Celju, ki je važna železniška in avtobusna postaja, in v okolici se je v zadnjem času razvila precejšnja obrtnost. Mesto je tudi v zgodovinskem oziru važno in spada med najstarejša mesta v dravski banovini Že rimski cesar Klavdij je okoli leta 50 po Kr. ustanovil mesto »Claudia Celeiac, ki je cvetelo že med 2 in 4. stoletjem. Po preseljevanju narodov so se tu naselili Slovenci. Mesto je posebno slovelo, ko so mu vla-daji slavni ccljski grofje, ki so imeli obširna posestva v naši državi in izumrli leta 14">6. V bližnji okolici se nahajata kapucinska cerkev s samostanom in dvostolpna cerkev sv. Jožefa (3oo m),sezidana leta 1689 v spiomin, da je prenehala kuga, ki je v 17. stol. večkrat razsajala v mestu. S slikovitega Starega gradu (411 m), ki je sedaj razvalina, in od Sv. Miklavža (400 m) Lisce (417 m) in Celjske koče (650 metrov) je diven in razsežen razgled po Celju in okoliri. Severno od Celja sta Vojnik in znamenite Dobrnske Toplice (353 m, 37 stop. C), Kakor morje valovijo žitna polja v teli dneh. Pogled na lepo izletno točko Mali grad v Kamniku. Rečici na Paki je znamenita gora Oljka (734 m)' z lepo prostorno dvostolpo cerkvico, odkoder je krasen razgled po Savinjski in deloma tudi jx> šaleški dolini. Po tej dolini teče rečica Paka, ki se severno od Braslovč izteka v Savinjo. Najvažnejša kraja v šaleški dolini sta Velenje (398 m) z lepim gradom in Šoštanj (365 m) s cerkvico sv Mohorja in Fortunata. Pol ure hoda od Šoštanja so Toplice Topolščica (400 m), dobro urejeno banovinsko zdravilišče za bolnike na pljučih. Rečica ob Paki je železniška postaja in izhodišče za gorenjo Savinjsko dolino. Po šaleški dolini in spodnji Savinjski dolini ali Celjski kotlini je zgrajena železnica, ki veže Celje s Spodnjim Dravogradom. Celje (241 m) 20.000 prebivalcev (z združeno okoliško občino) ob izlivu Voglajne v Savinjo je najznamenitejši kraj v prelepi Savinjski dolini, ki ima zaradi milega piodnebja in dobrih prometnih zvez mnogo prvovrstnih letovišč in kopališč. Prijazno mesto ima lepo in ugodno lego ob progi Ljubljana—Maribor, zdravo podnebje in je zaradi prijetne kopeli v Savinji (20 do 27° C) zelo priljubljeno letovišče. Ima pa tudi krasni mestni park in lejx> okolico, v katero je mnogo vabljivih izletov. Celje je sedež upravnega sodišča za dravsko vzhodno pa svetovnoznana Rogaška Slatina (238 metrov). Pri Celju se zavija Savinja proti jugu po ozki dolini med Celjskim gorovjem, ki ga deli v zahodni in vzhodni del. V zahodnem delu sta Mrzlica (1100 m), znana zaradi lepega razgleda, in Gozdnik (1088 m), v vzhodnem delu pa Tolsti vrh (858 m). Najvažnejša kraja v tem delu sta zaradi svojih zdravilnih vrelcev znane Laške Toplice (251 m, 38 stop. C) in Rimske Toplice (260 m, 57 stop C). V Globokem pri Rimskih Toplicah se je rodil pesnik Anton Aškerc, Južno od Rimskih Toplic je Zidani most ob izlivu Savinje v Savo. Ime ima po kamenitem mostu, ki ga je zgradil Baben-ljeržan Leoj>old VI okoli leta 1222. Ta most je podrl leta 1422 cesar Friderik III. Sedanji ka-meniti most čez Savinjo so sezidali leta 1824 do 1826. Pred kratkim so zgladili nov železniški most čez Savinjo ob njenem izlivu v Savo. Zidani most je jako važna železniška postaja in križišče na progi Ljubljana—Belgrad in Ljubljana—Maribor. Iz Zidanega mosta nas pelje železnica ob ozki Savski dolini navzgor mimo postaj Hrastnik. Trbovlje, Zagorje, Sava in Litija v Zalog in odtod jto lepem Ljubljanskem j»olju mimo Device Marije v Polju zopet nazaj v Ljubljano. Dr. V. T. Cekar in narodna nosa Cekar je tverokotna k e ozka, ošarica, podolgasta, j»o obliki če-spletena iz slamnatih kii. Vrh obeh večjih stranic ima pritrjena ročaja. Nosi se na roki. Slamnate kite so ali naravne, rumenkaste, ali v različnih barvah barvane. Izdelovalec jih umno preplete, tako da iz zapletov nastanejo razni preprosti okraski; prav zaradi kite prepletajo tako, da nastanejo začetne črke lastnikovega imena; pa tudi Ictnice vdelujejo, ali Jezusovo in Marijino ime, razne cvetove in pisane posode. Veliko ljudi cekar danes nosi pri slovesnih nastopih k narodni noši. Menijo, da je narodna noša jx)f>olnejša, če. jim z roke binglja še cekar ali cekarček. Cekar se pa pražnji, slovesni narodni noši prav nič ne poda. Nasprotno! še grdo jo kazi! Cekar je predmet za vsakdanjo rabo. Če so v nedeljo v njem kaj nosile, so pač vzele lepšega. Toda nikdar ga niso jemale k lepši obleki in slovesnim prireditvam, ne k slovesni maši; še k jKipoldanskemu opravilu ga nič kaj rade niso s seboj nosile. Rajši so šle iz ccrkve po cekar domov in šele potem na obiske. Če so ob slovesnih prilikah, ob »sejmu« »žegna-nju hotele kaj s seboj nesti, ,so si iz lepo opranih rut — včasih so vzele kar svilene — rajši navezale culice in v njih nesle, kar so hotele prijateljicam darovati.' S svilenimi ruticami so se postavljale, 'da nimajo svilene rute samo za nn glavo ali za vrat, ampak toliko, da jih lahko rabijo kar za culice. Cekar je ženski predmet. Moški cekarjev pa sicer niso nosili; če ga je kdo — pa jc bilo presneto redko — rabil na delavnik: v l>ožjem imenu! toda v nedeljo, k opravilu, k slovesnostim: Bog varuj!" Zato cekar tudi danes ne gre k narodni noši: zlasti ne k slovesnostim; saj slovesne prireditve poniža, kakor da so vsakdanja opravila. Ta razvada, vlačiti s seboj cekarje, se je rodila iz tiste zmedene gosjx>ske miselnosti, da je noša tem bolj narodna, čim bolj je našar-jena, čim bolj okoli človeka vse binglja.' — Toda narodna noša mora biti taka, kakršna je zares bila, ne pa iz vseh vetrov znesena šara. So naši predniki - kmetje le imeli tanjši okus, kakor ljudje, ki se dane« »kmeta gredo«, pa našo staro lepo kmečko nošo — in sebe — jx>nižujejo... 1 Kadar smo imeli »semenj« — drugod pravijo »žegnanje« — so žene in dekleta navezale v take culice »bob« — to je drobno, okroglo cvrtje, manjši »krofi« — pa so ga pred cerkvijo dajale prijateljicam »izjiod drugega zvona« — iz drugih sosesk: kuteri »kopo« (štiri), drugi pol kojjc ali celo več kop. Seveda pa to ni bil samo dar; kadar so tam imeli semenj, so morale tu »bob«, to »cvrtje« vrniti. Tako so ženske oh vsakem semnju lahko okušale »bob«, pa tudi lahko in zelo rade ter glasno primerjale, katera zna boljšega in lepšega — ali pa tudi slabšega ocvreti. * Vsa naša velika fara je pomilovalno gledala na nekega moža, ki se mu ni zdelo |jra-|>oniževulno hoditi s cekarjetn —. * Ni tudi dobro, ako si dane? nekateri moški, če so v narodni noši, ramena široko pokrivajo z vogli svilenih zavratnih rut Konec vngla ep je smel — j>otrebno pa ni bilo — malo, nevsiljivo videti izpod pazduhe. MLADI SLOVENEC Dva bratca si kujeta bodočnost Načelir Jaz sem zvit kot kozji rog in neznansko bister. Prav gotovo bom postal V Belgradu minister Kupil mamici takrat lepo bom graščino in ukazal, naj dobi mastno pokojnino. Francek: Jaz pa že kar dobro znam sukati peresnik in zavijati oči. Veste, kaj bom? Pesnik! Kadar Pogaz* moj ne bo siten in čemeren, pesmi lepe zlagal bom, icpše kot Prešeren. Pesmica najlepša bo mami posvečena. Še Zupančič bo priznal: — Lepša ni nobenal * Pegaz = krilati konj boginje umetnosti. Kako nastane mavrica Nebeško sonce je zadnjič doživelo nekaj neprijetnega. Težki deževni oblaki eo vsevprek viseli na nebu že od zgodnjega jutra. Najmanjše razpoke ni bilo med njimi, da bi sonce moglo posijati na zemljo. Za temno oblačno steno se je gnetlo na tisoče majhnih sončnih žarkov v zlatih suknjicah. Vsi 60 se dolgočasili. Začeli so godrnjati nad soncem, da jih je komaj krotilo. »Pustite oblake v miru!« se je sonce razjezilo nad nekaterimi neugnanci, ki so hoteli predreti gosto steno oblakov. »Veseli bodite, da bo uboga, suha zemlja pod nami dobila kaj mokrote. Ali niste slišali včeraj, kako milo so vzdihovala drevesa in grmiči, kako 60 tožila polja in travniki? Če še nekaj dni ne bi bilo dežja, bi ljudje 06tali brez kruha, brez zelenjave, brez sadja. Ali bi radi to doživeli?« »Ne,« so odgovorili žarki. »Toda zakaj moramo ostati doma, kadar dežuje? Ali ne bi bilo vseeno, če bi med dežjem tudi 6once sijalo?« »Otroci, pamet, pamet!« jih je karalo sonce. »Kar ni mogoče, ni mogoče. Saj bi se vsa mokrota, ki bi padla na zemljo, 6proti posušila in tako dež ne bi zemlji prav nič koristil. Po tej razlagi so žarki le sprevideli, da niso imeli prav. A zadovoljni le še niso bili. Venomer so premišljevali, kako lepo bi bilo, če bi skupaj z dežnimi kapljami odromali na zemljo. Sončni žarki in dežne kaplje se takrat še niso poznale med seboj. Na zemljo niso smeli skupaj, zgoraj na nebu pa so bile dežne kaplje zmerom zavite v debele oblake. Resnici na ljubo moramo povedati, da premnogi sončni zraki sploh še niso vedeli, kakšne so dežne kaplje. »Ali imajo dežne kaplje tudi tako lepe zlate suknjiče kot mi?« 60 radovedno izpraševali. »Dežne kapbe sploh nimajo nobene obleke, ne zlate re zelene ne rdeče. Tudi barve nimajo, ker so navadne vodne kapljice.« so jim pojasnjevali bratci, ki so dežne kaplje vsaj malo že poiznali. Nekoč 60 takoj po dežju pokukali na zemljo in videli, kako so z drevesnega listja padale na tla vodne kapljice. »Brez barve so? Potem so pa prav takšne kot rosne kapljice,« 60 razočarano menili bratci ne-vedneži. »Ohho, oho!« Je zaklical zlat 6ončni žarek. »Rosne kapljice pa jaz dobro poznam. Niso zmerom brez b?rve. Ko sem včeraj zjutraj sijal na travnik, je ekcuaj na vsaki travici visela rosna kapljica. Komaj 6em se jih dotaknil s svojim zlatilom, so za-žarele v neskončno lepih barvah, kakršnih še nisem videl.« Sončni žarki nevedneži so se začudili. Eden izmed njih je predlagal: »Bratci, veste kaj? Kar je zmogel tale drob-Ijanec, zmoremo tudi mi. Če ročne kapljice dobe v dotiku z nami tako lepe barve, jih bodo dobile tudi dežne kaplje. Poskusimo!« »Poskusimo!« 60 vsevprek pritrdili mladi žarki !n se začeli prerivati k nebeškim vratom. Debelim deževnim oblakom je postalo nerodno. Kar umaknili so se vsiljivcem. Nenadoma se je pod hudim pritiskom napravila odprtina. Skoznjo so neugnani žarki planili. Ko so jih dežne kaplje zagledale, 60 se tako začudile, da bi bile od začudenja kmalu pozabile deževati. — Sončni žarki so jih neutegoma nagovorili: »Dober dan! Radi bi vas spoznali in se z vami igrali.« »Pa se igrajmo!« so odgovorile dežne kaplje. »Katero igro pa znate? Ali znate graditi mo6t?« so jih izpraševali sončni žarki. »Nak, tega pa ne znamo,« so ponižno odgovorile dežne kaplje. »A rade bi 6e naučile.« »Kar obesite se nam na rokave, ampak hitro, da nas sonce ne pokliče nazaj,« so jim prigovarjali žarki. Dežne kaplje so se res prijele vsaka svojemu žaitr da pričakujemo rešitve od zunaj. Od časa do časa je prekinil morečo tišino tožeči glas najmlajšega: »Kluha... kluha...« Tako majhen je bil še. da mu nihče ne bi mogel dopovedati, zakaj kruha ni. Iz njegovega slabotnega telesca so prihajali srce trgajoči klici, se odbijali od mrzlih sten in trkali na materna ušisa kot trda obsodba. »O Jezus, kaj bo, kaj bo?« so šepetale materine ustnice, njeno srce pa se je potapljalo v morju bolečin. Tako so pretekli trije dnevi. Blede, koščene roke so iskale po omari poslednjo skor-jico kruha. Iskale so zaman. Vsa trudna je mati legla na kup cunj in vsa obupana čakala četrtega dne. Jaz in sestra sva stala pri oknu in gledala na cesto Zdajci sva v večernem mraku zagledala zibajočo se postavo. »Mama, nekdo gre k nam!« sva razburjeno zakričala. Mati je dvignila glavo in malodušno rekla: »K nam? Kaj bi pri nas. Gotovo gre h kakšni drugi stranki, saj nas je več v hiši.« Postava je gazila visok sneg in sc bližala. Ugibala sva s sestro, kdo bi utegnil biti. V veži so zadoneli koraki. Pridržali smo sapo in prisluhnil. Bog ve. ali prihaja k nam ali bo šel mimo vrat? Oči so nam gorele v nestrpnem pričakovanju. i Nekdo je močno potrkal. Mati je planila k | vratom in jih odprla. Prišlcc je vstopil in prijazno pozdravil: I »Dober večer vam Bog daj!« »Dober večer,« je odgovorila mati in ga vprašujoče gledala. Mož je odpel palerino, pokazal materi bel papir in rekel: »Tukajle se podpišite. Mož vam pošilja iz tujine sto dinarjev.« Bil je pismonoša. Za trenutek je vladala tihota, potem pa sva s sestro vzkliknila kot iz enega grla: »Sto dinarjev! Sto dinarjev!« Mati kar verjeti ni mogla. S tresočo se roko je na papir zapisala svoje ime in vzela denar. Strmela je vanj kot v največje čudo tega sveta in oči so se ji zalile s solzami. »Otroci, Bog nas ni zapustil,« je vsa srečna rekla in nas ljubeče pogledala. Potem si je ovila staro, oguljeno ogrinjačo in hitro odšla po mleko in kruh Na vsem svetu tistega dne ni bilo srečnejših ljudi, kot smo bili mi! In vse to zaradi borih sto dinarjev... Ko se včasih spominjam tega veselega dogodka v nepregledni verigi žalostnih ur, se mi zdi, kakor rla bi sončni žarek posijal v goste, neprodirno temo. Hinko Bažec, D. M. v Polju. Bornih Na travnike cvetoče in zelene pogled mi skozi okno blikli, med njimi moja misel hodi, raduje se pomladi zaželene. Kako bi rad, oj, vsaj en dan, pomlad med travniki užival, med cvetjem sladke sanje snival, a vem, da je zaman, zaman. Na posteljo scin prikovan. Kot suženj v tihi, temni ječi ne morem svojih sanj doseči... Jaz seru bolan, bolan. Janez, diiak, Mengeš. hudobec. Mlinar se še zmenil ni zanj. Brenkal je kar naprej in pel kakor za stavo. Hudobec ga je ves zavzet poslušal. Na vso moč mu je bilo mlinarjevo brenkanje in petje všeč. Ko je pomočnik odbrenkal novo pesem, je hudobec stopil predenj in ga vprašal: »Ali bi se jaz mogel tega naučiti?« »Nemara bo kar šlo,« je odgovoril mladi mlinar in mu pomolil citre. Hudobec je navdušeno potegnil s prsti po strunah. Ker pa je imel na prstih ostre kremplje, je vse strune potrgal. »Tako pa ne bo šlo,« je odkimal mladi mlinar in mu vzel citre iz rok. »Najprej ti moram postriči nohte, potlej bom pa na citre navil nove strune, da boš lahko igral.« To rekoč, je vtaknil hudobčeve kremplje v stiskalnico in jih krepko privil. »Tako, zdaj te pa imam!« se je škodoželjno zasmejal. »Nič več ne boš po mlinu stikal in strašil!« Hudobec je sprevidel, da se je ujel v past. Na vso moč je začel prositi mladega mlinarja, naj ga izpusti. Mlinar pa je bil neizprosen. »Ne izpustim te tako dolgo, dokler mi pri Luciferje-vi bradi ne obljubiš, da te nikoli več semka j ne bo,« je rekel. »Obljubim! Obljubim!« je stokal in tarnal hudobec. Mlinar ga je rešil iz pasti in zakričal: »Poberi se!« Hudobec si tega ni pustil dvakrat reči. S takšno močjo je planil skozi duri, da je podboje kar s seboj vzel in jih ni utegnil prej odložiti kot v peklu. Stari mlinar je bil neznansko vesel, ko mu je mladi pomočnik zjutraj povedal, kdo je bil polnočni strah in kako ga je za zmerom iz mlina pregnal. »Kar pri meni ostani!« mu je rekel. »Ne bo se ti slabo godilo, dokler bom živ in zdrav. Po moji smrti pa bo mlin tvoj.« In tako se je tudi zgodilo. Stari mlinar je kmalu nato umrl in .zapustil svojemu pomočniku mlin in bajto. Mladi mlinar se je oženil, imel je otrok kot listja in trave, in gotovo srečno živi še zdaj, če še ni prišla botra smrt ponj. ZA KRATEK ČAS Kdo je izgubil svetovno volno? Janezek je izgubil zvezek, v katerem je imel napisano šolsko nalogo o svetovni vojni. Mati je napisala za učitelja pismo, v katerem je svojega sina takole opravičila: »Spoštovani gospod učitelj! Prosim, oprostite, da je naš Janezek izgubil svetovno vojno. Jutri bo novo začel.c Učenjaki, ki so v zgodovinskih knjigah napisali, da je svetovno vojno izgubila Nemčija, se torej na vso moč motijo. Ni jo izgubila Nemčija, ampak Hrastarjev Janezek' Kaj ie rehel zdravnik Tonček je zbolel. Oče ga je poslal k zdravniku. Ko se je Tonček vrnil domov, ga je oče vprašal: »No, kaj je rekel zdravnik, ko te je preiskal?« Janezek je odgovoril: »Zdravnik je rekel: .Hm. hm, hm!'< Kaj pa potfm? Mati je polagala otrokom na srce: »Otroci, danes se pa le doljro umijte! Skoraj gotovo pride striček na obisk.« Petletni Janko, ki se je vode bal kot hudobec križa, je zaskrbljeno vprašal: »Kaj pa, če ne pride?« V šoli Učitelj: »No, Mihec, povej: Ce bi naš največji pesnik Prešeren še živel, ali bi ga današnji svet kaj občudoval?« Mihec: »Seveda bi ga.« Učitelj: »Zakaj pa?« Mihec: »Zato, ker bi bil zdaj že 140 let star!« Materin ponos Mati pripoveduje Tončkovemu stricu: »Ne moreš si misliti, kako ta frkolin napreduje v šoli. Tako bistre glave kot on, menda ni nihče. No, Tonček, pojdi sem in povej stricu, koliko je tri in tri!« »Tri in tri je pet! odsovori Tonček. Mati se ponosno obrne k stricu in reče: »Vidiš, samo za eno se je zmotili« Iz torbe Kotičkovega stričha B, Ž„ Sv. Lenart pri Vel. Nedelj i. — Pravi pesnik mora imeti razen drugih dobrih lastnosti tudi nekaj okusa Vsakdanjih motivov, ki mu slučajno pridejo v glavo pač ne bo pesniško oblikoval. Takšni motivi se dajo kvečjera obdelati v prozi. Stvar okusa je, če kdo takole pesem v potu svojega obraza skuie in pošlje v trdnem prepričanju, da bo objavljena: Pri hlevskih vratih ie ležal rejen in dolg prašič, za njim načrte pa kova,' je majhen, čvrst fantič. Oj, ta fantič je Poldek naš nemarni, ki buciko iz suknje je potegnil ter pičil je v trebuh prašiča pa še za rep ga je potegnil... itd, Prašič je prašič, pesem je pa pesem. Takšen motiv se da uporabiti kvečiemu za smešnico v •Totem listu«. A. M., d i j a k II. r. r e a 1. g i m n. v K r a n j u. — Pravi pesnik mora biti zelo tenkočuten in mora vsako besedico desetkrat pretehtati in dobro prisluhniti njenemu zvoku, preden jo na papir vrže. Ena sama prisiljena rima včasih skvari vso pesem Ti pa z rimami sploh nimaš sreče Prav vsaka se ti izmaliči in trdo, neubrano zazveni Naj navedem samo zadnjo kitico Tvojega »Sužnja«: Ah, da prišel bi že čas rešitve, ko pritrgane (I) bodo verige, da bi razgnalo (!) misli plitve (!!), da trinogev (!) pozabljene bi b'le intrige(!!!). In še nekaj. Če obiskuješ drugi razred gimnazije, bi moral slovnico in pravopis le že nekoliko poznati. Ne bi smel napisati: »pritrgane verige«, ampak: pretrgane. Verige tudi ne bodo »razgnalo« misli plitve, ampak: razgnale. Dalje ne pišemo: trinogev, ampak: trinogov. Dokler so Ti celo takšne stvari španska vas, prepust- t mirno vestjo pesnikovanje drugim. Pa brez zamere! Kotičkov striček. Pismo materi Ljuba mati! Zaprl sem oknice in mala svetilka je prižgana in njen medli sij seva na te vrstice. Pisati Ti hočem, ljuba moja mati, in Ti brez dvoma še dobro veš iz šolskih časov, kako sem pisanje pisem in nalog odlašal pozno v večer, ko sem bil potem sam s seboj s svojimi mislimi. Plapolajoče luči dneva skakljajo po papirju in odnašajo črke alli jih narobe postavljajo — to se mi še zmeraj dozdeva, da je tako. Ti mi tega nikoli nisi hotela tako prav verjeti, kar oči si stisnila skupaj v takih trenutkih in Troje ustnice bi bile rade stroge. A jaz vem, da so bile samo zato tako ozke in brezbarvne, ker bi bile rade zakrile smehljaj. Danes smo spet skupaj. Ti mati, moja mala stara svetilka in jaz, čeprav si pred nekaj leti v bolečinah, kakor si živela, brez slovesa in daleč od tega mesta umrla. Takrat sem bil prišel prekasno, ljuba mati, obljubil sem sj, da se ne bom jokal, čeprav sem bil najmlajši med Tvojimi mnogimi otroci, ko sem stal pri Tvoji postelji. Hudo se mi je godilo, Dil sem brez službe kakor milijoni v tistih brezposelnih časih. Pa sem se boril in sem zmagal. Šele ko sem zagledal na nočni omarici sličico svojega prvega sinčka, ki sem Ti jo bil nekaj dni prej poslal, sem se zavedel, da Te nič več nimam in nič več se nisem trudil, da hi se ubranil solz. Moja svetilka malce plapola, veter poje visoko v žicah, ki potekajo mimo hiše daleč ven v svet, vihar jih stresa, da začenjajo v zboru odgovarjati. Tudi Tvoj glas spoznam v njem, ljuba mati moja, glas, ki je v sredini glasov in ki ga je dolgo slišati, Saj je bilo takšno tudi Tvoje življenje, ki je rodilo sedem življenj, dvigalo se je kakor ogenj in se sežii-galo za nas in je nato tiho ugasnilo v ogn jišču. Bil sem razdražljivo fante iz dobe svetovne vojne in sem prinesel jako slabo spričevalo iz šole domov. Jako si se prestrašila, ko si zagledala to spričevalo in si nato nabrala obraz v jezne gube in si celo roko dvignila proti meni. Takrat mi je zastalo srce in stekel sem od Tebe proč in po stopnicah nizdol k reki, ki je tekla mimo nas. Torej je bilo le hujše, kot sem si bil mislil! Mati ni imela ozkih, bledih ustnic kot zmeraj, kadar je vpričo nas tajila svojo jezo ali svoje veselje... Zdaj je imela mati ogenj v obrazu... Reka me je z dolgimi rokami odrivala od sebe. Najprej sem moral teči vzdolž dolge meje. Ko sem brez sape prispel na stezo kraj brega, se je žvenketaje spustila zapornica obrežne železnice nizdol in me je sovražno pogledala z rdečimi in belimi očmi. Stekel sem ob njej, hotel sem priti k drugemu prehodu, te-dajci je trikrat zapiskalo. Moški pred menoj je dal znak tovornemu vlaku, ki ga ni hotelo biti konec, naj stoji. Na ves glas sem zajokal od jeze in sem kričal na tovorni vlak, medtem ko je izginila groza iz glave in se je razvneta kri jela spet mirno pretakati. Med dvema rjavkastordečima tovornima va-ponnmu je rezko in mrzlo stala reka. Na okrogli pločevinasti strehi čuvajnice je zdel kos liki nežen obris na cefrajočih se oblakih in se je norčeval iz mene. Tedaj je nekaj svinčenega zlezlo iz nog. mi ohromilo srce in možgane in mi zaprlo skeleče oči. ()|>otekel sem se in obrnil, pred menoj je stala moja mati. — Ruto in plašč si bila pustila doma, ljuba moja mati. Pritekla si bila za menoj, čeprav so ljudje zijali vate. Čutil sem, kako Ti je Tvoje utrujeno srce. ki ga je bila ranila vojna in žalost za mrtvim sinom - vojakom, vzelo sapo. Majhnih korakov si stopala zraven mene in si me trdno držala za roko. Nobene besedice nisva črhnila, pa sva si vendar olajšala srce, da sva vzela iz njega sramoto in srečo. Tako zelo sva odtlej ljubila drug drugega. Spodaj ob reki je spet zapiskalo. Tovorni vlak je ropota! po tračnicah in cvileče se je dvignila zapornica. Drevesnata ali grmičasta potomka. POTONIKE Pokrivalo, ovTatnik, rokavice in torbica — vse belo. Vse to je iz pikeja. Naprsnik je z gumbi pripet na bluzo in privezan z dolgim trakom, ki je dvakrat ovit okrog vratu in zavezan v pentljo. Težko bi našli koga, ki bi ne poznal potonike (paeonia), te prekrasne vrtne cvetice, ki odpira svoje čarobno cvetje v tej-le dobi. Pravijo ji tudi binkoštnica, ker cvete o bin-koštih, ki običajno niso tako zgodaj takor vprav letos. Potonika je stara znanka tudi po naših kmečkih vrtovih. Seveda je to navadna najpreprostejša sorta z zagorelo rdečim cvetjem _ zdravilna potonika (paeonia offici-nalis) in nežnolista potonika (paeonia teni-folia). Marsikje naletimo pa že na novejše kineške sorte' (paeonia sinensis), ki cveto v najrazličnejših barvah in odtenkih. Poleg tega se pa odlikujejo tudi s prijetnim vonjem. Cveti kineških potonik so veliki, težki; cvetni listi so mnogokrat drobno narezljani in tako nežni, kakor bi bili iz najfinejše svile. Prekrasne so čisto bele, rožnate, sinje rožnate, rdeče, rumene in v raznih mešanih barvah. Potonika je trajnica, ki ostane mnogo let na istem mestu, kjer se razraste, ako je sta: lišče ugodno, v obširen grm. V rani pomladi ali prav za prav že konec zime, ko mine najhujši mraz, pa že pririjejo iz zemlje rdeči poganjki, ki se polagoma razvijejo v kosat grm z mnogimi stebli, katerih vsak ima po en ali več cvetnih popov. Razcvitati se začno konec maja in cveto tja daleč v junij. Ko rastlina ocvete, zbira čez poletje zalogo redivmh snovi, ki jih kopiči v koreninah za prihodnjo pomlad. V tej dobi — torej čez poletje — jo je treba gnojiti. Zelo je hvaležna za gnojnico, katere ni izlepa preveč. Na jesen listje s steblovjem vred dozori in odmrje. Navadno ga tik pri zemlji jx>režemo in vržemo |x> rastlini namesto kake druge zimske odeje, ki pa sicer ni potrebna, ker so korenine za mraz skoraj neobčutljive. Naj zemlja še tako zmrzne, njenim koreninam nič ne škoduje. Komaj se na pomlad zemlja otaja, že se prebude in brsti, ki so se razvili že jeseni, začno riti iz premrle zemlje. Potonika ostane, kakor že povedano, na istem mestu mnogo let, vendar pa jo navadno presadimo vsaj na 6—8 let. Ob taki priliki rastlino lahko razdelimo na več delov, ki jih Krojači - umetniki Pred petdesetimi leti so se na takratni veliki gospodarski razstavi v Celju krojači prav posebno odlikovali: razstavili so črno moško salonsko obleko (hlače, telovnik in suknjo), ki je bila sešita z belo svilo in belim sukancem. Šivi so bili tako spretno zakrtačeni in polikani, da jih sploh ni bilo videti Precej si moral raztegniti šiv, ako si hotel, da se je prikazala bela nit! Zamisel, da bi sešili črno obleko z belo nitjo je imela namen, pokazati, kako je treba šivati, da se ulx>d ne pozna, in opozoriti na lepo izdelavo oblek in na trud, o kakršnem se človeku, ki ne zna šivati, niti ne sanja. Pred lopo, kjer je bila razstavljena obleka, se je trlo občinstva ter domačih in tujih krojaških strokovnjakov, ki kar verjeti niso mogli, da je obleka res sešita z belo nitjo. Celo dunajski krojači so bili preseuečcnii Obleko so naredili v delavnici takrat najbolj slovečega celjskega krojaškega mojstra, Leopolda W a m b r e c h t s a m e r j a , ki ni bi le izvrsten krojaški mojster, temveč je slovel tudi zaradi tega, ker je bil edini krojač v Avstro-Ogrski, ki je bil akademsko izobražen, kar je bilo za takratne čase pravo čudo. Tudi njegov starejši sin, Leojjold je bil maturant realke, ko je delal izpit za krojaškega mojstra. — Oba mojstra, oče in sin, sta »študirala« krojaško obrt na raznih svetovnih strokovnih zavodih ter sta veliko potovala. Wnmbrechtsamer jev drugi sin. Rihard, pa je bil častnik. Padel je v svetovni vojni. Rihard je bil mož znane pisateljice, Ane \Vam-brechtsamerjeve, ki je spi«ala veliki -oman »Danes grof celjski in nikdar več«. (M. Kepa.) posadimo vsakega zase, in siceT če 1e mogoče, na drugo mesto. Na tak način se jjotonike razmnožujejo. Vsak kos korenine, ki ima le en brst, lahko posadimo zase. Tekom več let se spet razraste v velik grm. Presajamo in razmnožujemo jx>tonike navadno zarana sj>omladi, preden, ali takoj, ko pridejo iz zemlje. Korenino z lopato previdno dvignemo iz zemlje, da se ne rani ali polomi. Kopučo jiotem razdelimo (m/lomimo ali razrežemo) na toliko delov, kolikor je korenin, ki imajo dobro razvite brste. Ker rastlina že februarja začne pod zemljo brsteti, so brsti ob času presajanja že dobro vidni. Korenina, ki nima brsta, ni za rabo. Korenine moramo jiosaditi razmeroma plitvo, in sicer tako, da pridejo navjiič-no v zemljo. Brst naj sega prav do površja, oziroma naj bo v isti višini kakor je površina zemlje. Pregloboko jx>sojene korenine sicer tudi odženejo, pa malo ali celo nič ne cveto. Vobče moramo reci, da so potonike zelo skromne rastline, ki ne j>otrebu je jo, razen gnojenja, skoraj nobene nege. Ugaja jim močna, globoko obdelana in zelo pregnojena zemlja. Gnoja nimajo nikoli preveč. V pusti zemlji brez gnojenja, malo cveto in ostane cvetje neznatno. Presajene in iz korenin razmnožene potonike rastejo izj>očetka prav jDočasi. Cveto šele drugo ali celo šele tretje leto po saditvi. Potonike se najlepše |xxiajo v fKisameznih grmih po tratah na oglih gred, pa tudi v večjih skupinah in jx> rabatah. Ob cvetju je treba posamezne grme nekoliko zvezati, da jih težko cvetje ne raztlači, da celo ne poležejo. Izbira je jako težavna, ker je jx>tonik nešteto vrst in sort. So pa to seveda same tujke, odrejene večinoma v Nemčiji, Franciji, Angliji in Ameriki s tujimi imeni, ki so za vsakogar ki ne zna angleščine ali francoščine, neum-ijiva. Ljubitelj stori najbolje, ako si v vrtnarijah, kjer se bavijo z razmnoževanjem fx>-tonik, ogleda cvetoče rastline in si zaznamuje tiste, katerih cvetje mu najbolj ugaja. Sjki-mladi zaznamovane rastline presadi v svoj vrt. Inozemske vrtnarije goje potonike seveda z imeni. Pri vsaki sorti je tudi opis cveta in si po tem opisu poljubne sorte izberemo. Še lepša, pa mnogo redkejša nego navadna, je pa drevesasta potonika (paeonia arborea) Drevesasta — prav za prav bi bilo bolje grmi časta j>otonika — se imenuje zato, ker ima olesenelo steblo, ki ostane živo tudi čez zimo; na jesen odvrže samo liste. Cvete pa mesec dni prej, nego običajne — lahko bi tudi rekli — zeliščnate potonike. Cvetje je tako krasno da bi mu težko našli tekmeca. Tudi ta jxito-nika je jako neobčutljiva za zimski mraz Zlasti pod snegom je popolnoma na varnem Za vse primere jo lahko zavarujem s smrekovimi vejami. Dobi se v vseh mogočih barvah od čisto, snežno bele do temno rdeče v najrazličnejših odtenkih. Pri nas nimamo vrtnarij ki bi se ukvarjale z odrejo in prodajo te sorte jwtonike. V inozemstvu pa je tudi tega blaga dovolj. Posamezne rastlina velja od 10 din dalje — po velikosti in sorti. Ni vsakdo za umivanje z mrzlo vodo, čeprav je to zdravo A kdor ima že po rojstvu mastno kožo, kar se spozna po tem, ker se sveti čelo in nos, naj se umiva zmeraj le s toplo vodo. Tega še ne veš Zgaga te peče Če imaš kislino v želodcu ali če te peče zgaga, izpij kozarec slatine z vinom in sladkorjem. ludi kozarec sladkorne vode, ki jo izpijei na tešče, dobro dene proti kislini v želodcu. Ptičja kletka ne spada na sonce V mestih je veliko prijateljev ptičev. Marsikdo od teh meni, da napravi ptičem veliko veselja, če obesi njih kletko na sonce. A tu se dobrota sj)remeni v siroto Samo jutranje pa večerno sonce p r i j a ptičem, ojxddansko sonce jih pa le muči. Lr«(.l.ir.root/M P&2J3T< ! Darmol, sredstvo za odva|an|a se često potvarja Radi tega pazite pri nakupu, da nosi vsaka tableta besedo Darmol in zarezo v obliki črke 1.Zahtevajte samo originalni Darmol. Citronove lupine V kuhinji ne smeš nobene stvari zavreči, ker je vse uporabno. Predvsem pa si ohrani citronove (limonine) lupine. Razrezi jih in jih daj v steklenico z vinskim cvetom, i ako dobiš izcedek, ki ga je le malo treba, da daš z njim dober okus juhi. omaki, bovli itd. Na sleherni liter juhe itd. je dovolj t gram izcedka. Spomladi uporabljaj orehovo listje Orehovo listje je izvrstno sredstvo za čiščenje krvi in iztrebljanje. Žličko razrezanih listov jKilije.š s četrt litrom vrele vode, daš čez noč na hladno in zjutraj izj)iješ to na tešče. To ponavljaj 2—3 tedna Veliko miru m zraka Sleherna zaj»osleiia ženska zrahljanih živcev mora paziti, da spravi v svoje življenjske navade red in mir in da se nikdar ne prehiteva. Zatorej je treba zjutraj o pravem času vstati, da se utegne mirno obleči. Nuto naj zajtrkuje, ko je pripravila zajtrk tudi že za moža in otroke. Pravilno je, da sede družina skupno k zajtrku — če je le mogoče Počasi naj je, kar je v prid želodcu in živcem. Če ne bi mogla zajtrkovati z družino, naj potem sama zase zajtrkuje. ko družina že odide, samo da bo čira bolj v miru. Paziti je treba zlasti na redno prebavo, kar je tesno v zvezi z živčevjem. Zvečer naj gre pravočasno spat, Ha se živci okrepijo s spanjem j>red j>olnočjo, ki je najvažnejše. Razburjenja. pa bodi, da le zaradi predstave v kinu ali gledališču, jemljejo zaspanec. Mimo tega mora biti delo pametno urejeno, tako da se ne izgara ;n ne dela pozno v noč. Sicer 1k> šel ves zaslužek za izdatke za zdravnika. Ko je gosjKidinja nit j»oklicna ženska opravila svoje delo, naj ne srdi v zakajenem prostoru, ampak naj si svoje živce rajši odjx>čije na sprehodu v svežem zraku.' Vse zabave v zaprtih prostorih ne olajšajo živcev tako kakor kratek sprehod. Mir in red, izogibanje razburjenja — to so najboljši protistrupi spričo obolelih živcev. Sama si naredi pomladanski klobuk Mali lični klobuk (glej sliko) je iz kosa klobu-čevine, kosa platna in 18 cm svile (za pajčolan). Odrežeš 52 cm dolgo in 18 cm široko progo klobučevine (to bodi oglavje). Dalje progo trdega platna iste dolžine,a le b'A cm širine. Spodnji rob klobučevine zapogni 1 Vi cm čez platno. Klobu?«-vino sešiješ v zatilniku. Nato zapogneš klobučevuio čez zgornji rob platna in ga prišij 2!-j cm trdno pod gubo in nevidno. — Klobuk je lahko ves narejen iz tafta in ozke proge platna, kar bo za nevajeno roko Isie izvedljive. C J. §.: Nujno ni, da bi vas moralo boleti in bi morali krvaveti. To je odvisno od okoliščin, ki so v posebnih primerih različne. Priznati si pa morate kljub temu, da niste več kakor ste bili. Druga nadloga pa ni s tem v neposredni zvezi. Kf. Slavonija: Prvo so nadloge, ki se javljajo navadno v teh dneh in jih moramo smatrati za naravne, seveda če niso v zvezi z organskimi napakami. Tega vam pa na daljavo ne morem povedati. Zdravljenje je simp-tomatično — to se pravi po znakih, ki jih opažamo. Prav je, če vzamete kuj proti bole-činnru in pu za pomiritev. Drugo pa je kronično vnetje ali pu kratkovidnost. V vaših krajih pa je trebu paziti tudi na trahom. Zato se morate obrniti ua strokovnjuku za očesne bolezni. D. J.: Kakšne so te lnilečine in kje, nisem mogel razbrati. Pisali ste namreč tako nerazločno. Llstvaril sem si iz teh nekaj besed, ki sem jih mogel prebrati in jih spraviti v zvezo, svojo sodlK). Ne vem pu, če je točna. Pišite drugič bolj obširno in razločno! Iv. R. M.: Tiritje le pospešuje rast kocin. Navadno fantje komaj čakajo, du si obrijejo brado in brke Tako postanejo bolj fantovski. Pri vas pu je bilo menda obratno. To pa naj vas nič ne moti, če tudi greste na nalvor. Druga stvar pa, za katero menite, da ni v redu, naj vas ne moti. Ne udajajte se taki fantaziji, pa bo stvar v redu. D. Ž.: Zelo ste žejni, neprestano. Od hrane, mislite, da to ni. Uživate le malo mesa Zapečeni ste zelo. Po -t dni se ne iztrebite. Slabo spite, boli vas glava. Prhljaja imate veliko in lasje vam izpadajo. Svetujem vam, da si daste pregledati vodo ri svojem uradnem zdravniku, ki gu imate rezplačno na razpolago. Dognati že morate, če se ne skriva za tem kakšna sladkorna bolezen. Nerazpoloženje, slabo spanje in glavobol vam povzroča zapeka. To pa najlažje preženete ali pa vsaj ublažite s prehrano, ki naj vsebuje čim več sočivja in sadja, črnega (rženega) kruha itd. Ker prihajamo v dobo kislega mleka, ga uživajte čim več. Pijte cviček in sadjevec! Dostikrat pomagajo rednemu, boljšemu iztrebljanju tolšče. Vzgojiti se morate zato, da se redno ob isti uri iztrebljate. Ta ura nuj vam l>o sveta! Zdravil, ki pomagajo, se morate kolikor se da izogibati. Če ne, se boste tako navadili. da brez njih sploh ne bo šlo. Najboljša je karlovarska sol. Podvodne črevesne kopeli (enteroeheaner) so zelo priporočljive in dobro pomagajo. To dobite v Ljubljani pri OUZD. Izpadanju las pn je vzrok prhljaj. A. B. G. J.: 56 let ste stari. Čez eno leto že krvavite, kadar se iztrebljate. Ne čutite pa nobenih bolečin. Tek imate, delate lahko. Na stran pa morate dnevno 10- do 15 krat. Eno leto ste to opažali, ne da bi bili posebno pozorni nato. Lani v avgustu pa ste šli k zdravniku. Pregledal vas je in priporočal, da greste v bolnišnico na operacijo. Morali bi vam napraviti zu iztrebljanje novo odprtino spredaj na trebuhu. Vi pa ste se tega ustrašili in pustili vse skupaj v nemar. Krvavite pa vedno huje. Blata pa skoraj nobenega. Želo napačno ste ravnali, ker niste ubogali zdravnika. Kakor sami vidite, se je bolezen v enem letu močno poslabšala. Bulo imate na črevesu. Hitite vsaj zdaj in prav nič ne odlašajte. Pojdite takoj v bolnišnico, da ne bo prepozno. F. A. G. R.: Štiri leta imate že hudo sladkorno bolezen. Vsako leto ste se zdravili do /daj v zimskem času v liolnišnici. Držite strogo dijeto. Kljub temu pa ne opažate zboljšanja — vedno večje doze insulina morate jemati. Letos vas je zadela pa še druga nesreča. Zlomili ste si obe nogi. Zomavčiti vas ne upajo. Bojijo se namreč, do vas ne bi mavec ranil ali pa bi vam postale črne in odmrle noge. Prepričan sem, da ste v tako dobrih rokah, kakor si le morete želeti. To po je tudi za vas najboljše in nujno potrebno. Ne smete pa zgubiti potrpljenja. Sami veste, da se pri takih bolnikih rane lo nerade celijo. Zato je popolnoma upravičen strah, da vus mavec ne bi ranil. Prav mujlinu ranica bi bila za vas lahko usodna. Pruv tako bi se luhko zgodilo, da bi vum noge postale črne in odmrle V tem stanju pa kakor ste, ni nevarnosti zato. Tudi podplutbe nu nogah bodo polagoma izginile. Če se boste z zaupanjem prepustili skrbnim zdravnikovim rokam in ne boste izgubili potrpežljivosti, boste kmalu na nogah. N. M. d. N. m.: Ker ste močno poraščeni, bi radi počrneli v najkrajšem čusu. Mislim, du si l>o sonce našlo pot do vaše kože kljub bujni flori in go ne bo nič motilo. Začnite pa po pometi. Sprva le po nekaj minut, potem pa vedno več. Recept iz prakse: Vašo dobro voljo pozdravljam, v moč vašega recepta po zelo dvomim! M. S. š.: Stari ste 30 let, samski. Vedno ste bili bolj bolehni. Pozimi ste imeli hud revma-tizem Zdaj pu vas boli glava, tilnik, grlo, pljuča, želodec, najhuje pa srce. Pri srcu čutite pekoče bolečine. Ko minejo, vam postane slabo, oči se vam zameglijo. Ob mesecu ste redni, vmes pa že eno leto večkrut močno krvavite. V kolikor niso vaše nadloge v zvezi z vašimi rahlimi živci, vam svetujem, da v prvi vrsti poskrbite za srce. Revmatizem pušča zlasti no srcu posledice. Pazite tudi na žrel-nice, ki so leglo novim napadom. Krvavitve tudi ne smete zanemarjati in si domišljati, da jih boste pozdravili z različnimi čaji. Stopite do strokovnjaka. Verjetno, da jih povzroča kakšnu goba na muteruici. I. S. R. Š. V.: Hčerko imate, ki ji bujno poganjajo dlačice po obrazu, tako da se ne upa v družbo, ker se norčujejo iz nje. Vprašujete, kje bi dobili elektrolizo, ali v apoteki ali kje drugje? Elektrolizo ne dobite v lekarni. Te naprave imajo navadno strokovnjaki za kožne bolezni. Na enega izmed teh se obrnite. I. D. K.: Leto dni staro deklico iniate, ki ima glavo vedno na eno stran nagnjeno, če jo skušate naravnati, se vam to ne posreči. Mislite, da jo mišice obračajo na stran. Ob rojstvu tegu niste opazili. Napaka se je razvila šeie tekom leta. Opažate tudi, da glava in obraz nista sorazmerno. Ena polovica je manjša od druge. Kaj bi ukrenili, kam bi se obrnili za pomoč? Peljite deklico k ortopedu. Treba ji je čimprej pomagati. Nevarnost je namreč ta, da se hrbtenica ne bo pravilno razvila. Pozneje popravljati to pa je vedno težje. Ker je to deklica, je še tx>lj potrebno, da se nadloga čimprej odpravi. M. N. O.: Močno ste poraščeni. Dlačice Tam zelo bujno poganjajo. Ste popolnoma zdravi. Ob mesecu redni. Slišali ste, da se da ta nadloga odpraviti oli pa vsaj ublažiti s hormonskimi preparati. Radi bi vedeli, koliko je resnice na tem. Vplivati na to nadlogo se da le v primerih, kjer povzročajo motnje v ovarijih nadlogo. Pri vos po po opisu ne bo to vzrok. Zato si morate pomagati na druge, že večkrat opisane načine. F. D. H.: Vašo 58 let staro mater je zadela kap pred 3 meseci. Ohromela je po desni struni. Dva dni se ni zavedalo. Polagoma pa se ji je zavest vrnila. Razume vse, kar govorite. Sama pa govoriti ne more, le posamezne krotke besede, n. pr. do, ne. Vprašujete, če se ji l>o govorica še popolnoma povrnila. Če.centrum za govorico v možganih ni bil po izlivu krvi razdejan in leži tako razdejanje samo v njegovi bližnji okolici, sam pa je prizadet le (>o pritisku krvi, ki se je zlila v okolico, bi bilo to možno. Pri razdejanju centra samega pa loliko bolniki še izgovarjajo nekatere besede. Vendar po zaradi teh še ne smemo pričakovati, da se bo bolniku spet povrnil dar govora. Če se v teku enega leta po kapi ne povrne, ni več zdravila za to. Upokojeni podpreglednik finančne kontrole. I. M. — Ob upokojitvi se vam voina leta niso mogla računati dvojno, ker niste služili v vojni kot aktivni ali upokojeni državni uslužbenec, kakor to predpisuje za dvojno računanje vojne službe § 270 t. 4 uradniškega zakona. Kakor izhaja iz vašega upokojilvenega dekreta, ste vi vstopili v državno službo avgusta 1917, ko ste se vrnili iz vojne. Služba, ki ste jo opravljali pri najemniku državne užitnine, ni bila državna služba. Zato vam je tudi niso vračunali v pokojnino. Po našem mnenju vaš dekret o upokojitvi odeovaria zakonitim predpisom. Če pa mislite, da vam pripada kaj več kakor se vam je priznalo, vložite prošnjo za ponovno odmero pokojnine, ki jo bo finančno ministrstvo najbrž zavrnilo. Proti negativnemu odloku finančnega ministra se lahko pritožite na državni svet. Dediščina po ženi. M. M. — Po smrti vaše žc-ne se ne morete kar tako prilastiti ženinih stvari, ki jih zahtevajo tudi njeni starši za sebe. Če se s starši pokojne žene ne morete sporazumeti, potem zahtevajte, da izvrši sodišče zapuščinsko razpravo. Po zakonu ste vi dedič do polovice zapuščine, druga polovica pa pripada staršem. Kot vnaprejšnje volilo pa pripadajo vam kot preživečemu možu tudi še vse premičnine, k; so bile potrebne in so se uporabljale v skupnem gospodinjstvu. Dolg iz leta 1936. A. M. S. — Posojilo, ki ste ga dali v letih 1936-37 posestniku in trgovcu, vsak čas lahko iztožite, če Vam dolžnik ne vrne zlepa, kar je dolžan. Na kmetsko zaščito se ne bo mogel sklicevali, ker tu velja le za tiste kmetske dolgove, ki so nastali pred 20. aprilom 1932. »Trgovsko podjetje«. D. 0. — Obrnite se na domače okrajno načelstvo. ki je obrtno oblastvo prve stopnje in kjer boste dobili vsa potrebna pojasnila. 0 davku govoriti je šr prezgodaj, ker se še ne ve, če boste sploh začeli in kakšne dohodke boste imeli. ......................................i ODREŽITF. iniMiimiiiiiimHiiiitiuumiimimm .,isi?«i? mmmmr I odgovarja samo na vprašanja, ka- | | terim je priložen tale odrezek | 1 t,Slovenec" 9. iuni a 1940 | = s .........................................................................................................Illlllllf. Plača med boleznijo. M. — Če se šteje uslužbenec, ki je obolel, med pomožno osebje, ki je zaposleno s pisarniškimi posli ali višjimi netrgo-vinskimi posli, obdrži pravico do plače za šest tednov, če je zadržan opravljati svojo službo zaradi bolezni, ki je ni sam zakrivil namerno ali s hudo nemarnostjo. Po dovršenih, nepretrganih petih letih službe pa gre v takih primerih službo-jemniku pravica plače za osem tednov, po 15 letih za 10 tednov, po 20 letih pa za 12 tednov. Podpora. I. K. — Obrnite se na domačo občino, ki je dolžna podpirati svoje uboge občane. Nezakonska mati. Š. F. — Višina preživnine, ki jo je nezakonski oče dolžan plačevati za vzdrževanje otroka, mora biti v skladu z očetovo imovino in z otrokovimi potrebami. Ako mislite, da je preživnina, ki io oče plačuje, prenizka, predlagajte pri sodišču, da določi primerno višjo preživnino. Oče je dolžan povrnili nezakonski materi tudi stroške poroda in stroške njenega vzdrževanja za prvih šest tednov po porodu in tudi daljne izdatke, ki so potrebni zaradi poroda. Vse to pa mora mati zahtevati v treh letih od dneva poroda. sicer terjatev zastara. Kar se tiče odškodnine za izgubljeno čast, je to vprašanje precej problematično in odvisno od okolnosti, pod katerimi je prišlo do odnošajev med nezakonsko materjo in očetom. Iz vašega kratkega vprašanja, ki teh okolncsti ne navaja, ne moremo presoditi, ali bi kazalo tudi iz navedenega naslova kaj zahtevati od nezakonskega očeta. Pač pa bi bilo več verjetnosti na uspeh, ako mati zahteva odškodnino zradl neizpolnjene obljube zakona. Pravda z» nujni delež. I. V. — Očeta, ki ga je sestra tožila zaradi odplačila nujnega deleža, je zastopal odvetnik in zato ni bilo potrebno, da bi bil on sam pri razpravi navzoč. Sodišče je lahko izreklo sodbo brez njegovega podpisa. Le verjemite, da se je pravilno postopalo, ker bi bi! drugače odvetnik gotovo nasvetoval, da se vloži pri-ziv zoper prvo sodno sodbo Tudi glede cenitve zemljišča, če oče ni pristal na cenitev, so vrednost najbrž zvedenci določili. Ne more pa sedaj ničesar nazaj zahtevati, če je sestra zemljišče dražje prodala, kakor pa je bilo cenjeno tedaj, ko ga je oče njej odstopil namesto plačila nujnega deleža. Priključitev okoliških vasi k Ljubljani. .T. Ž. B. — Kraljevi ukaz, s katerim so bile nekatere okoliško občine, odnosno vasi priključene mestni občini Ljubljana, je objavljen v 77. štev. »Službenega listat kr. banske uprave dravske banovine • z dne 25. septembra 1936. Iz njena bosie videli točno, kako daleč segajo ljubljanske meje in torej tudi I. draginjski razred. Priključena je bila Ljubljani cela občina Moste, cela občina Šiška in Vič ter del občine Ježica. Na vprašanje o višini dra-ginjske doklade bi vam mogli odgovoriti le, če bi nam bili povedali, kdaj ste bili upokojeni in v kateri skupini. Trgovec na vojaški vaji. F. C. Po zakonu o ustrojstvu vojske in mornarice vam ne pripadajo nobene ugodnosti z ozirom na vaše razmere, ki jih opisujete. Gotovo ste brali dekret vojnega ministra s katero je poiasnil iz kakšnega razloga in po kakšnih načelih se vojaški obvezanci kličejo na orožne vaje Nadzorstvo nad cenami. Š. R. D. Po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije, so se morali ustanoviti v vseh mestih, v okrajih, industrijskih središčih in naseljih z več kot 5000 prebivalci, odbori za pobijanje draginje in brezvestne špekulacije. Naloga teh odborov je, da sodelujejo kot posvetovalni organi z upravnimi oblastmi pri natančnem izvrševanju predpisov te uredbe in da pripravljajo pristojnemu oblastvu ugotovljene nepravilnosti. Če pri va6 ni takšnega odbora, sami prijavite tiste, ki neupravičeno povišujejo cene, orožnikom. okrajnemu načelstvu ali sodišču. Orožnikova žena. H. Tudi žena starovpokojen-ca, ki je bil vpokojen pred uveljavljenjem uradniškega zakona iz leta 1923, bo dobila po moževi smrti rodbinsko pokojnino. Ta 6e bo odmerila po predpisih uradniškega zakona ki sedaj velja odnosno, ki bo veljal v času moževe smrti. Po tem zakonu se ji bo odmerila pokojnina v odstotkih od prejemkov na katere je mož plačeval v uradniški pokojninski 6klad. Ker pa državni uslužbenci pred letom 1931 niso vplačevali v uradniški pokojninski sklad, se bo v navedenem primeru priznala kot doba vplačevanja v pokojninski sklad oni čas do dneva vpokojitve, ki mu je bil z vpokojitvenim dekretom priznan za osebno pokojnino. Taki vpokojeni državni uslužbenci smejo prostovljno, potem ko je 6topil zakon o uradnikih iz leta 1931 v veljavo, postati vplačevalci v uradniški pokjninski sklad, kakor tudi naknadno vplačati prispevke v ta sklad tudi za čas po vpokojitvi pa do 1. aprila 1931, ko je 6topil navedeni zakon v veljavo in sicer za čas, za katerega to sami želijo. Na ta način bo žena prejemala večji procent rodbinske pokojnine, če dotični ni bil s polnimi leti službe vpokojen. Če je bil torej mož s polnimi leti službe vpokojen, bi prostovoljno vplačevanje v pokojninski sklad ne bilo potrebno. Drugače RADENSKO KOPALIŠČE po naravni ogljikovi kislini najmočnejše v Jugoslaviji in edino kopališče te vrste v Sloveniji zdravi m uspehom bolezni srca, ledvic, živ. cev, jeter, žolča, želodca, notranjih žlez in spolne motnje, odprto od 12. mala I Maj, Junij - 10 dni Din 700-— do 850—. Vse vra čunano (pension, zdravnik, kopelji, kopališke takse). Moderni komfort, tekoča voda, godba, dancing, kavarna, ton-kino, tenis itd. ■ Obširne prospekte do bite na zahtevo pri PUTNIKU ali naravnost od uprave kopališča SLATINA RADENCI. Direktni vagon iz Ljubljane, Beograda ln Zagreba do samega kopališča I je pa potrebno, če hoče preskrbeti ženi ali otrokom večjo pokojnino, ker se čas, za katerega plačuje prispevke v pokojninski sklad, šteje za odmero rodbinske pokojnine Kakor navedeno, je naknadno vplačevanje v pokojninski sklad prostovoljno in finančna direkcija ne bo uradoma odtegovala teh prispevkov Za vas je torej važno ugotoviti s kolikimi leti službe je bil mož vpokojen. Če ni imel ob vpokojitvi polnih let službe, ga pregovorite, da vplača prispevke v pokojninski sklad za toliko let, kolikor mu jih je manjkalo ob vpokojitvi do polnih let službe. Na ta način vam bo presrkbel za slučaj smrti polno pokojnino, ki jo predvideva uradniški zakon. Carinska kazen. O. A. Kako jc z vašo carinsko kaznijo, boste najbolj točno zvedeli pri pristojnem finančnem ravnateljstvu. Ker niste povedali zaradi kakšnega dejania ste bili kaznovani, vam ne moremo pojasniti ali je bila vaša kazen z zadnjo amnestijo odpuščena. V zadnjem amnestijskem Ukazu je namreč točno navedeno, da 6e odpuste le kazni za kaznjiva dejanja iz tam navedenih paragrafov ca-rinsekga zakona in zakona o državnih monopolih. Pa še glede teh kazni je amnestija omejena in se ne nanaša na kazni iz čl. 145, 149, 158 in 159 ter 166 carinskega zakona, kakor tudi iz čl. 58, 60 in 61 carinsko pomorskega pravihrka, če višina denarne kazni presega 10.000 din. Zadnji amnestijski Ukaz je objavljen v 73 številki Službenega lista kraljevske banske uprave dravske banovine z dne 13. sept. 1939. Živina grize les, hira in poginja. S.' F. D. — Na to vprašanje je bilo odgovorjeno v »Slovencu« 3. marca med »Kmetijskimi nasveti« in od dne 10. marca med »Naš živinozdravnik«. Sedaj smo prejeli še tretji odgovor, ki obravnava čisto nov, do sedaj nepoznan vidik. — Tako nam piše J. P. iz M. sledeče: »Čital sem žalosten pojav vaše živinoreje. Ugotovite kakovost krme pri vaših sosedih. Če doženete, da v kakovosti krme ni razlike in sosedom živina uspeva, tedaj je možno, da je vaš hlev zgrajen na neugodnem mestu; to se pravi, da stoji nad nekim podzemskim tokom, ki izžareva. Morebitno izžarevanje ugotovijo strokovnjaki, ki se pečajo z iskanjem podzemskih tokov, jx>lom palčic — bajanic. Če preizkava ugotovi mojo domnevo, potem prestavite živino na drugo mesto, ki vam ga določi strokovnjak, in — vsega zla bo konec. Če vam premestitev živine povzroča preveč stroškov, nabavite si knjižico: »Ein unheimllcher und unsichtbarer Haus- und Stallfeind«, ki je prvič izšla leta 1928 v založbi: Nordschvveiz-Verlag in Laufen (Inura). Ta knjižica opisuje neugoden vpliv izžarevanja podzemeljskih tokov na zdravstveno stanje človeka in živali, če se nahaja njih ležišče oziroma stojišče na mestu izžarevanja, in bo najbrž tudi opisovala razna druga sredstva, ki se uporabljajo pri odstranitvi te nadloge. — Ker nam ta knjižica ni pri roki, ne vemo, kaj bi o tej novi domnevi rekli. Vsekakor izgleda, da je ta teorija še premalo preizkušena, da bi mogli o njej povedati kaj več pozitivnega. Nabavite si navedeno knjižico, morda dobite v njej točnejša pojasnila. Počrnenje vina. S. L K. — Lansko leto vam je staro vino letnik 1937 vse poletje kipelo v 15 hI sodu. Da dokončate kipenje, ste mu dodali metabisulfita. Čez zimo se je nekoliko ščistilo, ostalo pa je vzlic temu motno. Pretočili ste ga tako, da je prišlo močno z zrakom v dotiko, sedaj je pa počrnelo. Želite vedeti, zakaj nad dve leti staro vino počrni, in kako ga je zdraviti. — Napako ste napravili pri kletarenju, da mu niste pustili, da bi popolnoma in hitro pokipelo. Tedaj bi prišli prej na to napako. Vino počrui le tedaj, če je v njem raztopljeno železo v obliki železovega okisa ali njega soli, in sicer tem rajši, čim več čreslovine in čim manj kisline je v njem. Torej tudi v vašem vinu mora biti nekaj železa. To je prišlo vanj s kakim žebljem ali železjem, ki sega v vino, ali pa ob prešanju. Črnilo se spravi iz vina, da se ga pretoči tako, da pride močno z zrakom v dotiko. Ko je popolnoma počrnelo, ga čistite z želatino: 12—15 gr na hI. Če ima vino premalo kisline mu dodajte nekaj kislega vina ali do 100 gr vinske kisline na hI. — Morda ga ne bo treba niti čistiti, ampak se bo očistilo že tedaj, če mu dodaste nekaj kisline. Poskusite v malem. Ravnanje z mlekom, da se ne skisa. K. R. P. — Mlekarna ne sprejema mleka ob nedeljah in praznikih, krave ga pa dajejo vsaki dan. Zato imajo živinorejci izgubo, ker ne morejo oddajati nedeljskega mleka v mlekarno, pa tudi ne čez eden do dva dni, ker 6e skisa. Radi bi poznali način, kako se mleko ohrani dva do tri dni, ne da bi se 6kisalo. — Mleko se ohrani zdravo dva do tri dni, če se hrani popolnoma čisto na hladnem prostoru. Okisanje mleka povzročajo bakterije, ki delujejo navadno pri toploti od 15 stopinj Celzija naprej. Čim višja je toplota, čim živahnejše je njih delovanje, tem prej se mleko skvari. Čistoča tudi veliko jjomaga, da ostane mleko nepokvarjeno, zato ga morate takoj, ko ga pomolzete, precediti skozi čisto, vsak dan oprano platneno krpo ter ga odnesti iz hleva. Hlad prepreči tudi pokvaro, zato pomolzemo in precejeno mleko ohladite takoj. Če imate v bližini tekočo vodo, potok ali kak studenec, denite pločevinasto posodo — vrč v vodo, dokler se mleko popolnoma ohladi. Potem jo postavite v čisto klet, kjer pa ne sme biti nikake kisle stvari, niti krompirja, niti kisa. Če je klet dovolj hladna, se bo mleko držalo do dva dni nepokvarjeno. V poletni vročini pa boste težko ohranili mleko tako dolgo zdravo, če nimate prav hladnega prostora. Imamo sicer tudi razna kemična sredstva, ki ohranijo mleko pred pokvaro, toda teh vam ne moremo priporočati, ker vplivajo na drugi način kvarno na to tekočino. Takega mleka bi tudi mlekarna ne sprejemala. Davčni nasveti I. V. Z. Definicija vina in žganja pri plačevanju drž. trošarine na te alkoholne pijače: Vprašujete, če se vsako vino, pa bodisi še tako slabo (sadjevec!) in tudi vsako žganje smatra po trošarinskem zakonu za trošarinski predmet. Po čl. 1 uredbe o izpremembah in dopolnitvah zakona o drž. trošarini (SI. Nov z dne 30. decembra 1939 ,št. 300-CVI-850, SI. list. kr. banske uprave v Ljubljani z dne 20. januarja 1940, kos 6.) se smatra za vino vsako vino iz grozdja, ki je prevrelo. Vinski mošt se ne smotra zo vino in ni zavezan drž. trošarini, dokler traja vrenje. Po 20. novembru po se smatra vinski mošt za vino, ne glede na to, če je vrenje nehalo ali če še truju. Za fino vino se smatrajo vsa vina, ki imajo 16 odstotkov ali več alkohola ali 5 odstotkov sladkorne vsebine, ne glede na ime in izvor. Kot žganje se smatra v smislu čl. 2 iste uredbe destilut tropin cd sadja z 1 koščico ali 1 in več semeni (zrni) ali od jagodastih plodov; dalje destilot od grozdja (razen suhega), od vina, vinskega moštu, drozge ali vinovice, vinskih tro|)in, dro/i; končno destilat od korenja (razen sladkorne pese), od dinj, buč in vode, zmešane z medom, če nc vsebuje tak destilat več kot 50 odstotkov alkoholu za sadna žganja in ne več kot 53 odstotkov alkohola za destilote vina, vinskega mošta, drozge ali vinovice, vinskih tropin, drož.i, grozdja in če ima tak destilat znučilne lastnosti sadnega žganja, t. j. okus in vonj (buke) surovine, iz katere je proizveden. Prepovedano pa je kuhati žganje iz mešanice tropin, omenjenih v prednjem odstavku, s sladkorjem, z melaso in podobnimi škrobnimi tvarinnmi (ruzen z medom), iz katerih se z vrenjem dobiva špirit (alkohol) Žganje, ki se ne uporablja za pitje, marveč za izdelovanje ruma. likerja ali kakršnihkoli alkoholnih droge-rijsko-fnrmacevtskih preparatov, se smatra za špirit in je zavezano drž. Irošnrini na špirit. Destilat, proizvodenj iz zgoraj navedenih surovin, ki vsebujejo manj kot 50% oz, 55% alkohola in nimajo omenjenih značilnih lastnostih sadnega žganja, kakor tudi destilati, proizvedeni iz zgoraj naštetih surovin z alkoholno vsebino nad 50% ozir. 55% se smatra za špirit in veljajo za n je predpisi za špirit. Približno isti predpisi bodo veljali tudi pri plačevanju občinske trošarine na vino in žgan je. Državna trošarina no vino znaša 1 din od t litra, na šampanjec 10 din od t litra, na fina vina 3 din od 1 litra. Državna trošarina no žganje znaša 10 din od hektoliterske stopnje, no špirit pa 24 din od hektoliterske stopnje. Naš živinozdravnik Krči psa. M Z. Lj. - Vašega pekinškega pinča, katerega normalno hranite, napadajo zadnje čase krči. Pes se začne" tresti, noge postanejo trde, prične cviliti in iz gobca se mu cedijo sline. Po neka j minutah napad mine in pes je spet zdrav. Opažate tudi, do ima pes zadaj na dlaki male gliste, včasih več, včasih manj Tudi oči ima pes zadnje čase krmežljave. Želite vedeti, kaj povzroča krče in kako bi jih odpravili? — Krči se v glavnem pijovljojo pri različnih živčnih boleznih, nekaterih avitaminozah in neredko tudi v slučajih, kadar se v živali namnoži precej črevesnih zajedalcev. Zajedalci škodujejo svojim »nosilcem« nu dva načina: prvič jim jemljejo hrano in drugič izločajo snovi, ki so strupene za organizem »gostitelju«. Ker pravite, da opažate že zunaj v okolici zadka mole gliste, jih je najbrž v notranjosti živali še veliko več. tako du je čisto možno in verjetno, du so gliste vzrok krčev in ostalih sprememb psa. Svetujem vam zato, da odpravite pri psu najprej gliste, ostali znaki pa bodo jiotein najbrž sami izginili. Dobrih in učinkovitih sredstev proti zojedalccm je več, le izbrati je treba pravo Domača zdravila, kakor n. pr. česen, najbrž ne bodo zadostovala. Črno mesto Baku Pogled na podrto francosko mesto Amiens, ki so ga zavzeli Nemci, Nova bojna umetnost tankov Vojaški strokovnjak piše: Ko so se pred 25. leti po bojiščih tlandrije prvikrat privolili novi l>ojni angleški in francoski oklopni vozovi ali tanki, je bila to novost brez primere, vendar so sedali z granatami in strojnieili deloma ugnati. V sedanji vojni pa nastopajo že drugi tanki, ki so spričo onih iz bivše svetovne vojne precej drugačni. Sedanji tanki so predvsem bolj gibčni; zmanjšala se je ploskev za zadetke nasprotnika; ropot motorjev in kolesja je tišji, strelske line so spretno prikrite, tako da so zdaj bolj težko ranljivi, kolesje je na prožnih jeklenih trakovih, ki se kakor gosenica giblje in vije |k> slehernih tleh, bodi [>o kamnitnih pregradah, bodi čez jarke in ceste, bodi navkreber, bodi navzdol po strminah, celo čez vodovja — to vse so lastnosti sedanjih tankov. Plini ne morejo vhajati v notrino; opremljeni so z aparati za brezžično sporočanje in sprejemanje navodil. Oboroženi so s strojnicami in topovi. Obseg njihovega delovanja se je razširil na tri strani. Sorodnemu orožju pripravljajo pot skozi sovražne postojanke. Spremljajo udarne čete pehote in pionirjev. Brezobzirno se kotalijo prav tik do utrdb ali kazeinat in navalijo nanje, v varstvu svojega oklepa in zaščitne sprednje plošče, z. ognjem svojega orožja. Pomandrajo zapreke pred utrjenimi črtami, gnezdišča strojnic v pred- in tnedpolju, in drugo orožje, ki se jim upa zoperstavljati. iS'a nobeno pot niso navezani. <*e je cesta (jo sovražniku neprehodna, pa zavijejo kar |>očez v loku in prebredejo tudi reke in močvirja. Drzno prodirajo prav do mostov čez. reke in prekope in ovirajo presenečene straže, da ne Razstrelijo mostov. Če pridejo prepozno, če je most že sfrčal v zrak, tedaj prevzamejo v varstvo pehoto, ki se na čolnih iz gumijastih cevi prevaža čez reko, in pa pionirje, ki brž začno pripravljati začasen prehod ali popravljati most. To nalogo opravljajo večidel v četah ali skupinah v najtesnejši zvezi s pehoto. Tanki s svojim težiščem odločajo na odprtem bojišču o poteku boja. Na stotine se jih i vali v treh, štirih valovih (skupinah), nn širini malo kilometrov z brzino po 50, 40 do 30 km na uro proti sovražnikovi fronii. Bombniki-strmoglavci jim pomagajo kot ogenj bljuvajoči tanki iz ozračja. Tudi iz tankov bruha smrt in |>ogin. V tem ognjenem jurišu se razdrobi vse, kar je na prvi bojni črti; tanki in bombniki pometejo in pomandrajo vse. ko je zasekana vrzel v sovražnikove vrste, tedaj se vržejo tanki, ne meneč se za kako nevarnost, globoko v zaledje sovražnikove dežele; spotoma sipajo smrt |h> cestah, zapirajo pota sovražnikovim četam in tuko s to novo taktiko dosežejo zmago. V zvezi z bombniki in izvidniki Organizacijsko so tanki ali bojni vozovi združeni v posebne zveze z motoriziranimi strelskimi polki, z. motoriziranimi izvidniškiini oddelki in s protitankovskimi oddelki, z motoriziranim topništvom, s pionirji, s poročevalskimi in zadešnjimi četami. Tovariši v orožju naj jim lx>do v pomoč v napadanju in obrambi, v izvidništvu in strelskih pripravah in v obdr-žan.ju zasedenega ozemlja. ZveMi zavezniki tankov so tudi letala, zlasti iz.vidniška letala, ki jih poučijo o položaju sovražnikov, dalje bombniki strmoglavci (nemško kratko: »Ntuka -Sturz.kainpfflugzeug — bojno letalo za strmo-glavljenje), ki s svojimi bombami učinkovito posegajo v lioj. Seveda ne smemo pozabiti, da je velikega pomena dejanska in pasivna brambu proti tankom s topovi majhnega kalibra, z večjimi topovi, s strojnicami, s tankovimi minami in Jankovimi pastmi, tako da spričo zadetkov topov in strojnic, tudi tankov oklep ni zmeraj varen. Vendar so dogodki znanjih tednov pokazali, da so tanki prvovrstno orožje, ki s j svojim naglim prodiranjem in učinkovitim orožjem dosegajo največje uspehe in postanejo povsod gospodarji položaja. Tanki so izzvali pravcato revolucijo bojnih načinov v tej novi strašni vojni. divje in strmo gorovje. Prav ▼ ozadju so se-salke za nafto. Bolj in bolj ti udarja v nos smrad po petroleju. Vendar pa živi blizu tega, z nafto prenasičenega ozemlja, v prestolnici petroleja okrog milijon ljudi, ki se, govoreč o Bakuju, ponosno trkajo na prsi, češ: »Moja domovina.« . . Vendar se temu ni treba čuditi, zakaj ti ljudje imajo predvsem dosti godbe in pa krasne, tople noči, mimo tega pa je še drug Baku, pestra skupina starih hiš. Na vrhu obronka je trdnjava s starim gradom, ki ie precej lepa stavba v arabskem slogu. Sezidana je bila v 15. stoletju in je z vasjo zvezana s podzemskim hodnikom, ki je dolg 25 km. Okrog tega gradu se razprostira stara turško-perzijska vas z ozkimi, vijugastimi ulicami in s hišami, ki imajo ravne strehe in široke balkone. Dalje se razprostira staro mesto, ki je bilo sezidano v dobi carjev, in še dalje novi del mesta, kjer je toliko rdečih zastav in izveskov, da človeka kar oči bolijo. Ta del mesta je sezidan na obronkih in se razprostira prav do »gozda« sesalk za nafto. Poldnevi ti je lahko spoznati vse tri dele mesta, a noč izenači vse v tej čudni in vročekrvni prestolnici. Zakaj, čim se na nebu prikažejo prve zvezde, se ves Baku zablesti v električni razsvetljavi in z vseh teras in hiš zadoni godba. Množice se kar tarejo po raznih barih in gostilnah in uživajo godbo in pijačo. Človek bi dejal, da zemlja okrog Bakuja se ni dobila svoje dokončne oblike. V poslednjih devetih stoletjih se je morska obala znižala, pa se je spet dvignila za nekaj metrov. Vedno nastajajo in izginjajo otoki. O nekem otoku pravijo, da nima več ko 50 let. Na južni strani Angleška križarka »Farne« vozi mimo bojne iaaje .Repuise«. — Topovi angleškega »Rouneya« sa delu. Hraber vojskovodja. Kakor skala stoji vojskovodja Marlborough v toči krogel strahovite bitke pri Hochstedtu. Vojaki stojijo, klečijo, padajo krog njega, ko da bi jih kosili Marlborough pa niti ne trene z očmi. Tedajci prisopiha majhen poročnik bled in tresoč se ko šiba na vodi k vojskovodji in mu zakliče: »Kako le to napravite, da vas ni prav nič strah?« — Vojskovodja: »Dragi moj, če bi bilo tebe le polovico tako strah kot je mene, bi bil ti že davno uisL« Po Nemcih razbiti tanki na cesti na zahodni fronti Sreča — nesreča in mumije Preostanki minulih dob, okamenine, fosilije, so stvari, ki spadajo prav za prav v muzeje. Toda marsikak človek se na tem svetu zaljubi v take starine in se slednjič ne more več ločiti od njih in hoče biti svoj lastni muzejski ravnatelj in zbira vse, kar koli najde posebnega na svojem področju. Ljubezen do takih izrednosti seže celo tako daleč, da se izcimijo žaloigre zaradi izgube kakega preprostega predmeta, iz kake okamenine in podobnega. — Nedavno je neki farmar v USA našel jako lepo okamenino ribe. Ribo je dal k ©kameninam, ki jih je zbiral že 30 let. Ko se je nekoč s svojo ženo spri, je žena izkoristila njegovo odsotnost in je prodala okamenelo ribo nekemu prekupčevalcu, ki ga kasneje niso mogli več izslediti. Ko je farmar videl, da ribe ni več in mu je žena zasmehljivo povedala, kaj da je z njo storila, se je ustrelil. Slično je storil neki Belgijec, ki je bil prinesel roko mumije iz Egipta in je bil mnenja, da mu je ta roka v srečo. Ko je nekega dne videl, da je neznano kako mumijska roka izginila, je bil tako obupan in je bil prepričan o bodoči svoji smoli, da je rajši šel prostovoljno v snirt. Splošno mislijo ljudje, da prinašajo roke mumij ali celo mumije Evropejcem ali Američanom nesrečo. Saj se še vsi spominjamo bajk o Tutan-kamonu. Pravijo, da je ta mumija zahtevala kar 25 človeških žrtev. . Tz Cincinnatija poročajo: Trije kemiki v Kanzas Citvju so iznašli živilo, ki ima največ vitaminov, in so ga kot prašek spravili v razprodajo. To živilo pa ne sestoji iz ničesar drugega ko iz trave, ki je posušena in spre- menjena v prašek. Kemiki pravijo, da vsebuje največ vseh vitaminov, kar jih je v vseh sadežih in zelenjavi. Šest kilogramov posušene trave, tako so ti kemiki iz Kanzasa izračunali, vsebuje prav toliko vitaminov kakor 170 kg sadja in zelenjave. V travi da so vsi vitamini, samo vitamina D ni. V travi je ba je 25 krat več vitaminov A kakor v sadju in zelenjavi; 8 krat več vitaminov Bi; 21 krat več vitaminov Ba in 14 krat več vitaminov C. Trava pa vsebuje tudi vitamin E. Čeprav je v travi toliko vitaminov kar skupaj, vendar je to živilo precej drago. Toda travnati jirašek teh kemikov je jako poecni. Iznajditelji menijo, da kmalu ne bo nobene gospodinje več, ki ne bi vsaki jedi dodala travnatega praška! — Če le ni to orazna ameriška raca, ki jo privoščijo Američani srlioriti Lvtoju v teh hudih časih? Ko se človek pripelje čez Kaspiško morje, misli, Ha bo prišel v veliko mesto, kakršna so sredozemska mesta. Toda takoj vidi, da je prišel v skoraj prazno pristanišče, ki se razprostira na robu velikega mesta, ki je brez vsakršnega rastlinstva. Saj tu ne morejo rasti drevesa, ki jih z veliko muko gojijo na zemlji, katero so prinesli od daleč za majhne parke. Zemlja v Bakuju je tako vsa polna petroleja, da zamori sleherno bilko. Nebo, ki je sicer oikrog in oknog modro, je pokrito z večnim dimom. Nad tistim delom mesta, kjer so čistilnice ali rafinerije, se vali dim, tako da človek misli, da je kje velik požar, čigar plamenov ni moči nikoli videti. ii Velikanska morska gladina, ki je polna aonca, dobro dene človeku. A nikar se naj nihče ne približa Bakuju z vlakom, ki se Eripelje iz Moskve, zakaj to je isto, kakor da i zašel v puščavo. Okolica mes'a je neke vrste pustinja, iki na njej ne raste ničesar razen neke trave, ki jo uživajo kamele. Ta pustinja Ije daleč naokoli pokrita z umazanim močvirjem, na drugi strani je morje in v ozadju mesta. Nekoč so bili ob obali le vrelci, kjer nov, da voda kar vre kot na ognju. Izviri nafte so ob morski obali, 60 km otl mesta, Nekoč so bili ob obali studenci, kjer je bila voda pomešana z nufto. Zdaj je vse to izkoriščeno, in da bi dobili ljudje še več nafte, vsak dan poskušajo odriniti morje. I)u bi šlo to delo hitreje od rok, vrtajo kar v odprtem morju v zemljo, dve sto metrov daleč od brega. Človek stopa med temi stolpi kakor po gozdu z močvirnimi tlemi, ki so vsa pokrita s črno in blstečo se nafto in se spotika ob neštevilne cevi, ki se zvijajo po tleh kakor debele kače. V tem strašnem mestu skoraj da ne vidiš nič ljudi. Prej jih je bilo več, ker je bilo potrebnih petnajst do dvajset ljudi, da so izvrtali po en izvirek in črpalke so bile ročne. Zalo je bil kraj gosto naseljen z ljudmi, ki so morali delati v tem smrdljivem, gostem ozračju. Zdaj je za vrtanje potrebnih trikrat manj ljudi, in električne sesalke delajo kar same. Te neprestano dvigajo in povešajo svoje jeklene roke. Čudovit je ta prizor z.a tujega človeka. Vsi ti neštevilni roboti stoje na svojih črnih nogah, enakomerno udarjajo in se tresejo po vsem truplu. Pod nadzorstvom nekoliko ljudi, s. približno 10 tisoči lesenih in jeklenih rolvotov črpajo »črno zlato« iz zemlje, kjer ne živijo ne ptiči ne rastline. Ti maloštevilni ljudje imajo poseben obraz, ves strog je in neobčuten. Na ulicah jim sonce še daje živ izraz. Toda v rafinerijah, kjer je natrpanih do 100.000 delavcev, ki večno vdihavajo dušeče pline, ali na naftinem ozemlju s strupenim ozračjem, tam človek skoraj ni več človek, temveč postane pravi suženj, ki je privezan na svoje delo. Toda zemlja vsak dan daje svoje bogastvo. Skoraj vsa proizvodnja nafte sovjetske Unije, to je okrog 30 milijonov ton, prihaja iz tega kota zemlje, ki je oddaljen okrog 150 km od perzijske meje. Poglavitno bogastvo Rusije leži tako rekoč na pragu Perzije. TovariSa: Lipe: »Ze teden dni sem suh. Kaj bi ti mislil, če bi sedaj le našel v suknjiču stotak?« — Zane: »Hm, mislil bi. da si gotovo oblekel tui suknjič.« Kratek oddih nemških tankov v nekem francoskem mestu. Plenarna seja Zbornic® TOI Razprava o našem gospodarskem položaju - Računski zaključek za leto 1939 Ljubljana, 8. junija. Včeraj so bile seje posameznih odsekov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, danes dopoldne pa je bila plenarna seja, katere se je udeležil tudi zastopnik banske uprave, načelnik oddelka za trgovino in industrijo g. dr. Dragotin Trstenjak. Seji sami pa je predsedoval zbornični predsednik g. Iv. Jelačin. Predsednik je najprej poročal o tekočih zadevah. Banska uprava je odobrila proračun Zbornice za 1S>4(), ki znaša v dohodkih 3,871.754 din, v izdatkih 3.8U5.305 din. Obenem je bilo odobreno pobiranje 8% doklade, nadalje posebnih prispevkov pavšalirancev itd. V kuratorij banovinske poklicne posvetovalnice je zbornica imenovala za namestnika svojega predstavnika g. Ivana Ogrina svetnika g. Antona Merharja. Nadalje je ministrstvo za pravosodje imenovalo na predlog zbornico za častne sodnike pri okrožnih sodiščih v Ljult-liani, Mariboru, Novem mestu, Celju ter Murski Soboti. V posvetovalni odbor za tekst, industrijo je bil imenovan g. Franjo Sire, za namestnika Maks Horwitz, za strokovni usnjarski odbor iz obrtni- ških podjetij Polak Ivan, Kamnik, in Drmota Alojzij, iz industrije Lavrič Josip in Kalin Savel. V posvetovalni'odbor po čl. 84 zakona o državnem računovodstvu je bil ponovno imenovan ravnatelj g. Anton Krejči iz Ruš. Zbornica je nanovo postavila davčne odbore v občinah na sedežu davčnih uprav in v 26 občinah, v katerih posluje najmanj 30 trgovcev. Industrijske odbore je postavila samo v občinah na sedežih davčnih uprav. Popolni davčni odbori industrijske stroke so bili postavljeni samo v 6 občinah, pri 14 samo delno, pri 16 pa sploh ni bilo postavljenih odborov, ker ni bilo na razpolago oseb, ki bi imele zakonito kvalifikacijo. Imenovanja so bila izvedena po predlogih prizadetih združenj in smernicah zborničnega predsedstva. Za obrtne davčne odbore imenovanj še ni bilo, ker ao za 7 davčnih uprav poizvedbe še v teku. Zbornica je pristopila kot član k jugoslovan-sko-bolgarski zbornici v Belgradu. Jugoslovansko-romunski in jugoslovansko-madžarski zbornici. Zbornica je končno odprodala nekaj sveta ob Dolenjski cesti mestni občini ljubljanski, ker je občina ta svet nujno potrebovala v regulacijske svrhe. Naš gospodarski položaj Iz obširnega poročila o položaju našega gospodarstva posnemamo naslednje: V dobi vedno bolj dirigiranega gospodarstva je za gospodarstvo najbolj praktičnega pomena, da so se pri ravnateljstvu za zunanjo trgovino osnovali razni organi, v katerih sodelujejo tudi praktični gospodarji. Naša zunanja trgovina je v izvozu pokazala dobre rezultate, pri uvozu pa se pojavljajo vedno večje težkoče. Med novimi trgovinskimi pogodbami omenja poročilo sklenitev trgovinske pogodbe s Sovjetsko Rusijo, pri kntore sklenitvi je sodeloval tudi zbornični svetnik g. Ivan Avsenek, naš odlični gospodarstvenik. Zvišanje železniških tarif Splošna podražitev režije in obratovanja je prisilila tudi železniško upravo, da misli na povišanje tarif. Železniška uprava ceni, da je v letošnjem proračunskem letu pričakovati i>ovečanja izdatkov za 3(32 milij. din (pri osebnih izdatkih za 160, pri materi jalnih zaradi višjih cen goriva itd. 202 milijona din). Da bi si železniška uprava zagotovila dohodke, je predlagala linearno iiovišanje pri ko-madnih pošiljatvah za 20%, dohodek od tega bi znašal 50 milij., linearno povišanje pri vozovnih pošiljatvah za 15%, 226 milij., preklasifikacija predmetov pa bi dala 110 milij. din, skupno [>ove-čanje bi torej dalo 416 milij. din. Večina tarifnega odbora pa je predlagala, naj se zviša za kosovne pošiljatve tarifa za 15%, efekt 37.5, za vo-zovne za 12%, eFekt 211 in za potniški promet za 10%, efekt 66, torej 314 milij. din. Primanjkljaj do 416 milij. din pa bi se kril iz dohodkov od racionalizacije v samem železniškem prometu, od donosa revizije vseli olajšav in ukinitve nakaznic za prevoz hrane. Končno je prišlo do kompromisa, po katerem se bo primanjkljaj do 416 milij. din kril s klasifikacijo in ukinjerijem vseh nepotrebnih ugodnosti (izvozne tarife, konkurenčne tarife, redakcije itd.). V posameznih industrijskih panogah je bil položaj naslednji: v tekstilni industriji se poznajo manjši dovozi bombaža zaradi blokade. Tudi v tekočem letu so se kontingenti surovega bombaža zmanjšali. Poleg tega več predilnic niti v drugem četrtletju ni moglo uvoziti odobrenih kontingentov iz prvega četrtletja. Vsekakor je v bombažni industriji postala neizbežna i>otreba znatnejših redukcij. Usnjarska industrija na zborničnem področju šteje 15 tvorniških in 46 rokodelskih obratov, ki so tudi strojno tehnično dobro opremljene. Uvoz,surovin se je lani zelo skrčil in povzročil nazadovanje v veliki meri. Domačih surovin pa se je polastila špekulacija. Produkcija papirja je narasla, obratovati pa je začela tudi nova velika tovarna celuloze, s čimer je domača papirna industrija postala zopet bolj neodvisna od dobave celuloze. Težka železarska industrija je bila vse leto dobro zaposlena z državnimi dobavami, tako da je za zasebne dobave morala uvesti dolgoročne dobavne roke. Kemična industrija beleži nazadovanje izvoza karbida in cijanamida, ker je izgubila čezmorska tržišča. Druge kemične industrije so imele težave z nabavami surovin iz inozemstva. Proizvodnja premoga in električne energije je lani znatno narasla. Davki Davčna reforma z decembra lanskega leta je prinesla znatno povečanje davčnih bremen. V lan-f/.;em letu, ko ie reforma ni prišla do izraza, je znašal predpis neposrednik davkov 199.1 milij. dinarjev, od tega dolg i zleta 1038 47, zemljarina 26.5, zgradarina 35.8, pridobniiia 32.3, posebni dodatek k pridobnini 0.6, rentnina 2.1, družbeni davek 40.6, prometni davek pri prijavah 13.7, luksuzni davek 0.2, samski davek 0.1 milij. din. Stvarno pa je bilo plačanih 334.9 milij. din, od tega splošni neposredni davki 1-16.8, zaostnek iz leta 1932 0.9, rentnina 5.2, dividendni davek 5.2, uslužbenski davek 50.6, pridobnina potujočih agentov 0.5, prometni davek 118.7, vojnina 0.7, zamudne obresti 3.8, davčne kazni 0.2, eksekucijski stroški 2.3, 18% delež banovinskega sklada od prometnega davka je znašal 21.3, prispevka za narodno obrambni sklad je bilo plačanega 2 milij. din. Tekoči davki se redno plačujejo, zaostali davčni dolg pa je ostal nespremenjen. Pobijanje draginj® Po uradnih objavah v Službenem listu je bilo po uredbi o pobijanju draginje in brezvestne špekulacije od 25. septembra do 1. junija pravnomočno kaznovanih 47 oseb. Od 47 je bilo 42 kaznovanih po čl. 6 uredbo zaradi neoznačbe cen, samo 5 pa po čl. 8 uredbe zaradi navijanja cen. Ti so bili: 2 pekovska mojstra, 1 lastnica mlekarne, 1 hišna posestnica in 1 trgovec s papirjem. Dne 1. maja je bilo pri 29 združeni h trgovcev v Sloveniji včlanjenih 9086 samostojn trgovcev, vajencev je bilo 978, vajenk 80(5, skupi j 1784, pomočnikov 1893, pomočnic 2729, skupno 4622. V Sloveniji imamo dve trgovski akademiji, 4 dvo-razredne trgovske šole in 10 nadaljevalnih šol. Abiturientski tečaj kakor tudi zasebna dvorazred-na šola Zbornice sta pokarala lepe uspehe. Zadolžitev gostinskih obratov Na osnovi ankete, ki jo je Zbornica priredila pri združenjih gostilniških podjetij, je bila slika naših turističnih krajev naslednja: število sob ie znašalo 5403, postelj pa 10.823. Zadolžitev je dosegla vsoto 87,591.000 din. Po krajih in okrajih je zadolžitev naslednja: okoliš Bled 29.5, okoliš Rogaška Slatina 18, Maribor 14, Ljubljana 10, Preval je 3.15, okoliš Jesenice 3, Škotja Loka 2.4, Celje i.S in Ljutomer 1.04 milij. din. V nekaterih okrajih ni bilo zadolžitve. Monopolska uprava izdaja na predlog Zbornice dovolila za nakup bencinske mešanice, ki jo potrebujejo obrtna in industrijska podjetja kot pomožno sredstvo v svojih obratih, torej ne za pogon. Meseca junija je Zbornica prejela 754 prijav obrtnih obratov za 19.648 kg in 113 prijav industrijskih obratov za 12.505 kg. Zbornica se je mnogo bavila z načrtom uredbe za zavarovanje obrtnikov. Zbrala je mnogo gradiva. Tako ima popolne podatke za 6700 obrtnikov od 18.000 obrtnikov, kolikor jih je v Sloveniji. Reorganizacija obrtnih združenj S svojimi odločbami dne 29. januarja 1910 je Zbornica ukinila dve tretjini obstoječih obrtnih združenj. Pred ukinitvijo je bilo 151 združenj, ukinjenih je bilo 104, preostalo jih je še 46. Od preostalih združenj je 32 skupnih združenj, nadaljnjih 14 pa je strokovnih združenj. Od ukinjenih 105 združenj je vložilo pritožbe 96, samo 9 pa jih ni vložilo. Nepravočasno je bilo vloženih 24 pritožb, od ostalih pritožb jo kr. banska uprava do sedaj končno veljavno odklonilno rešila 4 pritožbe. V instrančnem postopku je 68 pritožb, ki bodo rešene v nekaj tednih. Tajna seja Sledila je tajna seja, pri kateri so bila obravnavana uradniška vprašanja Zbornice. Med drugim je bil pomožni zbornični tajnik g. dr. Jure Koče povišan za zborničnega tajnika. Samostojni predlogi Sledilo je več samostojnih predlogov zborničnih svetnikov za izboljšanje nekaterih nedostatkov v našem gospodarstvu. Prvi je govoril v imenu gostinskega odseka zbornični svetnik g. Miro Peter-lin in predlagal zaščitne ukrepe za gostinstvo v turističnih okrajih. Za sanacito našega hotelirstva c—i—aacgpumnim.«M. ., * ............ -i Že zadnja svetovnogospodarska kriza 1. 1930 je spravila hotelirje v naših tujskoprometnih krajih v zelo težak gospodarski položaj, ker so bili zelo zadolženi. Kljub izboljšanju v zadnjih treh hoteli bodo ostali prazni, brez tujih gostov in brez slab. Sedanja vojna pa je ves tujski promet čez meje popolnoma izpodrezala in tudi ni pričakovati, da bi izpad gostov iz Nemčije, Avstrije in Češke nadomestili gostje iz nevtralnih držav, n. pr. Madžarske, s pomočjo intenzivne propagande. Naši hoteli bodo ostali prazni, brez tujih gostov in brez pomembnega števila domačih gostov. Zaradi tega je treba našemu hotelirstvu pomagati, kakor to delajo druge države, zlasti Italija in Švica. Kreditna zaščita hotelirjev ne bi imela slabih posledic za naš kreditni sistem, kot smo imeli to izkušnjo pri kmetski zaščiti, ker so dolgovi njih v primeri z upniki majhni. Zaščita ne bi imela slabih posledic za maloštevilne upnike, niti ne za splošno narodno gospodarstvo. Zato predlaga, do se naše hotelirstvo v turističnih krajih reši grozeče propasti s pomočjo države in naj bi v ta namen izdala država uredbo z zakonsko močjo, ki bi vsebovala naslednja glavna določila: 1. Lastniki gostinskih obratov v turističnih krajih, ki jim je gostinstvo glavni poklic in zaslužek, uživajo kreditno zaščito s tem, da se plačilni roki njihovih hipotekarnih dolgov odlože za eno leto, najmanj pa, dokler traja sedanja evropska vojna in dokler se ne obnovi tujski promet. 2. Obrestna mera za vse hotelirske hipotekar-ne dolgove se primerno zniža veljavno od 1. januarja 1940 naprej pa do konca kreditne zaščite. 3.- Vsem imetnikom gostinskih obratov v turističnih krajih in najemnikom se do ponovne poži- vitve turističnega prometa odpišejo od 1. januarja 1940 naprej vsi na podlagi hotelskih zgradb, turističnih naprav in gostinske obrti predpisani državni davki in samoupravne doklade. 4. Za neplačane, zaostale davke pred 31. decembrom 1939 velja odlok in zaščita kakor za vse druge dolgove. 5. Olajšave glede davkov naj veljajo tudi za hotelske zakupnike, ki sicer ne uživajo kreditne zaščite. 6. Zakupniki turističnih hotelov imajo pravico zahtevati za dobo enega leta odložitev plačilnih obveznosti iz obstoječih najemnih pogodb, sklenjenih pred 1. januarjem 1940, O. Ivan škrl je predlagal izpremembo predpisov o prodaji tekočih goriv. G. Josip Rebek je predlagal, naj se dohodki obrtnikov, ki niso pavšalno obdavčeni, ne primerjajo z dohodki pavšalislov. ker bi bile take ocene dohodkov fiktivne. Nadalje je predlagal, naj se obrtna zakonodaja in z njo socialna zakonodaja izpremeni tako, da podjetnikom ne bo več treba plačevati mezd tudi v primerih kratkotrajnejših obolenj, ampak naj se takoj začno dajatve okrožnih uradov. Nadalje so je razvila obsežnejša debata o dajatvah po členu 221 obrtnega zakona, glede katerega so navzoči zahtevali izpremembo z ozirom na izpremenjene razmere. Zbornični glavni tajnik g. Ivan Moliorič je opozoril na potrebo, da se zbere čimveč tozadevnega gradiva, kar bo lahko potem služilo zbornici za pokrenitev akcije, da se tozadevna določila postavijo na novo podlago. G. Miloš Hohnjec opozarja na nujno potrebo reformiranja našega rezbarskokiparskega šolstva, ki ne daje dobrih rezultatov. Ti oddelki na naših srednjih tehničnih šolah dajo sicer vsako leto veliko število absolventov, toda ti absolventi niso več za delavnice in se porazgube v drugih poklicih. Nasprotno pa slične druge šole v inozemstvu dajejo zelo dobre absolvente, ki imajo res veliko praktičnega znanja. Navajal je tudi primere, da je v njegovi stroki vedno manj obrtnikov, ker država premalo gleda na domače delo in citira nedavni primer v Belgradu. ko je bilo pri velikem delu njegove stroke zaposleno skoro izključno inozemsko osebje. Zaradi tega je nujno potrebna reorganizacija rezbarskokiparskega strokovnega šolstva in bo g. Hohnjec še stavil podrobne predloge, katere bi bilo nujno upoštevati. G. Milko Senčar je še govoril o težavah z imenovanjem novih davčnih odborov. Zaradi tega je nujno potrebno, da se namesto ustanavljanja odborov po občinah" zopet uvede stari red kakor je bil pred zadnjo reformo zakona o neposrednih davkih, t. j. da se zopet obnove stari davčni odbori po območjih davčnih uprav. G. Fazarinc poroča o tem, da se je zaradi birokracije prodajne centrale za sladkor pojavilo več težav pri preskrbi s sladkorjem, katere bi bilo onemogočiti, da ho zasigurana redna preskrba. Do nove kampanje imamo zadostne količine sladkorja in nova kampanja ni več. daleč. Končno je g. Fazarinc še stavil predlog, naj se pospeši postopek pri kontroli cen, kakor ga danes izvajajo kontrolne oblasti. Vedno več je prošenj in to zavlačuje delo, ki pa mora bili ekspeditivno. lačy.nski zaključek za leto 1933 Po poročilu o položaju našega gospodarstva je sledilo poročilo pregledovalcev zborničnih računov. To poročilo je podal g. Jakob Zadravec. Računski zaključek Zbornico za lansko leto izkazuje dejanskih dohodkov 4,488.220 din, dočim je znašal proračun 3.700.142 din. Dejanski redni izdatki so znašali 3,816.107 din, dočim je znašal proračun izdatkov za 1939 8,853.459 din. Poleg skupnih izdatkov so imeli posamezni odseki še izdatkov v svoje svrhe: industrijski odsek dejanskih izdatkov v letu 1039 182.737 din, proračun 185.000 din, trgovski 296.274 din (proračun 287.000 din), gostinski 100.999 (161.000) din in obrtni 566,566 (514.612) din. Poleg tega so znašali izredni izdatki še 607.192 din, tako da so skupno izdatki znašali 4.423.300 din. V imenu pregledovalcev je predlagal g. Zadravec, da se naj računski zaključek odobri, razen računskega zaključka obrtniškega odseka in Zavoda za pospeševanje obrti. Predsednik g. Ivan Jelačin je pojasnil, da je zaradi presežka rednih dohodkov bilo lani Zbornici omogočeno plačati 850.000 din dolga pri Pokojninskem skladu zborničnih nameščencev in 60.000 din je bilo danili za odplačilo dolga Obrtnega doma v Celju. Zaradi tega se je čista imovina Zbornice povečala od 2,717.743 din na 3,257.66-1 din v teku lanskega leta. Predsednik g. Ivan Jelačin je tudi poudaril, da ima Zbornica nad seboj še eno kontrolo in to je kr. bansko upravo, ki pošilja na pregled računov svoje strokovnjake. Sledila je obširna debata o računskem zaključku, v katero so posegli gg. Rebek, 1'inter, Moliorič, Jelačin, Iglič, Krejči, Litrop, Hrastelj, dr. Rekar, Zadravec in Senčar. nakar je bilo prepuščeno obrtnemu odseku. di stavi predloge glede računskega zakliu-čka, ker so se drugače vknjižbe ujemale s prilo- gami itd. Na posvetovalnem sestanku obrtnega odseka, katerega se je udeležilo 11 članov odseka, je bilo soglasno ugotovljeno, da predloženi obračun Zavoda za pospeševanje obrti in obrtnega odseka včeraj ni bil odobren po obrtnem odseku. Uvažujoč obstoječe razmere je sklenil obrtni odsek, da pristane na odobritev računskega zaključka tudi za obrtni odsek zato, da omogoči nadalnje neovirano in redno poslovanje obrtnega odseka in zavoda, če bo odsekov podpredsednik g. Hohnjec pooblaščen z današnjim dnem prevzeti vodstvo in upravo odseka in zavoda, da razpolaga s tozadevnimi krediti in da vodi te institucije v smislu pravilnika. Ta prelog je bil soglasno sprejet, 2 glasova pa sta bila sploh proti odobritvi računskega zaključka obrtnega odseka in Zavoda za pospeševanje obrti. Na letih je položaj bil za zadolžena podjetja še vedno zaupnica g. Ivanu Ogrinu, ki na seji ni bil navzoč in se je prej opravičil. Izprememba zborničnega pristojbenika Predsednik g. Ivan Jelačin je nato predlagal več sprememb zborničnega taksnega pristojbenika. Uvajajo se nove taksne stopnje: sodavičarji 300, trgovske agenture 500, špediciji 1000, trgovska zastopstva 500, ostali obrti v zvezi s temi 200 din. Za vsako vagonsko pošiljatev je plačati za zbornično potrdilo 10 din, za les pa 5 din pri vagonu. Na novo pa se uvajajo takse za dodeljevanje bencinske mešanice (manipulativni pavšal) za količine do 5 kg 0, od 5—10 kg 3, od 10—50 k« 5. ou 50— 100 kg 10, za nad 100 kg 25 din. Razširjenje nove ureditve delovnega razmerja stavbnega delavstva ca vso banovino. Ban naše banovine g. dr. Marko Natlačen je izdal določbo, po kateri se veljavnost I. dodatka z dne 3. junija 19-40 h kolektivni pogodbi stavbnega delavstva razširja na v6o stroko na vsem območju naše banovine. S o pogodbo je namreč urejeno delovno razmerje za več kot polovico podjetij te 6troke in za več kot polovico vsega delavstva te stroke. Ta kolektivna pogodba z dodatkom velja torej za vse pooblaščene graditelje, zidarske mojstre in studenčarje, tesarEue mojstre ter pooblaščene inženjerje te stroke. Odločba je stopila v veljavo 8. junija 1940 z objavo v »Službenem listu«. Odlog plačil je dovoljen zadrugi z neomejeno zavezo «Kmet6ki hranilni in posojilni dom« v Ljubljani, in sicer za dobo 6 let od 3. julija 1939, ureditev se nanaša na v6e dolgove nastale do 29. oktobra 1936, obrestna mera znaša 2% brutto od dne 29. oktobra 1936 dalje. Tekstilna industrija, Varaždin (Tivar). Glavnica 24.0, bilančna vsota 107.1 (109.7), brutodonos 97.05 (80.8), čisti dobiček 11.3 (4.24), skupno s prenosom 12.0 (5.5) milij. din. Cens opeke na Hrvatskem. Hrvatski ban je ustavil postopek proti kartelu opekaren na Hrvatskem in je dovolil le delno zvišanje cen opeke. Nove cene opeke so na Hrvatskem naslednje: za 1000 komadov zidakov, postavljeno na gradbeni prostor na ravnini 500, na polbregu 520, na bregu 540 din, za 1000 komadov opeke »Biber« 705 oziroma 725 in 745 din, 1000 komadov opeke »Utoreni« 825, 815 in 865 din in za 1000 komadov opeke »Pre-šani« 985, 1005 in 1025 din. 8. junij. Denar Ta teden je znašal devizni promet na ljubljanski borzi 12.293 milij din v primeri s 6.541, 9.155, 5.725 in 14.381 milij. din v prejšnjih tednh. Curih. Belgrad 10, Newyork 446, Milan 22.i>0, Madrid 45, Berlin 178.25, Stockholm 106.25, Sofija 4, Varšava 90, Budimpešta 79, Atene 3, Carigrad 3, Bukarešta 2.25, llelsingfors 85, Buenos Aires 100.25. Gene žhrine in kmetijskih pridelkov Cene živine in kmetijskih pridelkov v Celju dne 1. junija t. I. Voli I. vrste 8, II. vrste 7—7.50, 111. vrste 6, telice 1. vrste 8, II. vrste 7—7.50, III. vrste 6, krave I. vrste 6, II. vrste 5, III. vrste 3.50—4, teleta I. vrsto 8—9, II. vrste 7—8, prašiči špeharji 11—12 din za 1 kg žive teže. — Goveje mesa I. vrste prednji del 14, zadnji del 16, U. vrste prednji del 12, zadnji del 14, svinjina 16—18, slanina 19—20, svinjska mast 22, čisti med 22, goveje surove kože 10—13, telečje surove kože 18—20, svinjske surove kože 6—8 din za 1 kg. — Pšenica 300, ječmen 240, rž 240, oves 230, koruza 235, fižol 500 — 700, krompir 200, lucerna 180, seno 130, slama 55, pšenična moka 365—410, koruzna moka 275, ajdova inoka 500 —550 din za 100 kg. — Trda drva 120 din za kub. meter, jajca 1 din komad, mleko 2—2.50 din liter, surovo maslo 30—34 din kg. Cene iivine in kmetijskih pridelkov v krikem okraju dne 2. junija t. 1. Voli I. vrste 8—9, II. vrste 6—8, III. vrste 5—6, telice I. vrste 6—8, II. vrste 5—6, III. vrste 4.50—5, krave I. vrste 6—7, II. vrste 4—5, III. vrste 3—4, teleta I. vrste 7—9, II. vrste 0—7, prašiči špeharji 10—12, pršutarji 7—10 din za 1 kg žive teže. — Goveje meso I. vrste 16, II. vrste 14, III. vrste 12, svinjina 16—18, svinjska mast 22 do 24, čisti med 16—20, goveje surove kože 12 do 14, telečje surove kože 12—16, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. — Pšenica 2.50—3, ječmen 2.50, rž 2.50—3, oves 2.50—3, koruza 2.50, fižol 4—6, krompir 1.75—2, lucerna 1.25—1.50, seno 1—1.50. slama 0.50 pšenična moka 4—4.75, koruzna moka 3—3.50, ajdova moka 1 5 za t kg. — Trda drva 70 din za kub. meter, jajca 0.50—0.75 komad, mleko 1.50 —2.50 din za liter, surovo maslo 30 din kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3 do 4 din liter, finejše sortirano vino pri vinogradnikih 4 do 5 din liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Slov. Konjice, dne 2?. maja t. 1. Voli I. vrste 9, II. 7—8, III. 5—7. telice I. vrste 8, II. 7, III. 6, krave I. vrste 7, II. 6, III. 4—5, teleta I vrsie 8, II. 6, prašiči špeharji 10, pršutarji 9 din za t kg žive teže — Goveje meso I. vrste 16, II. 14, 111. tO—12, svinjina 18, slanina 20, svinjska mast 22, čisti med 20, oprava volna 50, goveje surove kože 12 din za 1 kg. — Pšenica 2.50, ječmen 2.50, rž 2.40, oves 2.50, koruza 2.25, fižol 7, krompir 2.50, seno 1, slama 0.75, pšenična moka 4.25, koruzna 2.50 din za 1 kg. — Navadno mešano vino pri vinogradnikih 3 do 4 din liter, finejše vino pri vinogradnikih 4—5 din liter. Cene živine in kmetijskih pridelkov v okraju Šmarje pri Jelšah, dne 25. maja t. 1. Voli I. vrste do 9 din, voli II. vrste do S din, voli III. vrste do 5.50 din, telice I. vrste do 8 din, telice II. vrste do 6.50 din, telice III. vrste do 5 din, krave I. vrste do 6.50 din, krave II. vrste do 5 din, krave III. vrste do 4 din, teleta I. vrste do 8.50 din, teleta II. vrste do 7 din, prašiči špeharji do 12 din, prašiči pršutarji do 10 din za 1 kg žive teže. Goveje meso I. vrste 14—16 din, goveje meso II. vrste 12—14 din, goveje meso III. vrste 10 din, svinjina 16—18 din, slanina 16—20 din, svinjska mast 20 do 22 din, čisti med 20 din, goveje surove kože 12 din, telečje surove kože 16—20 din, svinjske surove kože 8 din za 1 kg. Pšenica 300 din, ječmen 275 din, rž 275 din, oves 250 din, koruza 260 din, fižol 800 din, krompir 150— 200, lucerna 160 din, seno 150 din, slama 60— 80 din, pšenična moka 450 din, koruzna moka 275 din, ajdova moka 400 din za 100 kg. Trda drva 80—100 din za kub. meter, jajca 0.60 din za kos, mleko 1.50 din za liter, surovo maslo 40 din za 1 kg. Navadno mešano vinO pri vinogradnikih 4 din za liter, finejše izbrano vino pri vinogradnikih 7 din za liter. Gene kmetijskim pridelkom Cene kmetijskim pridelkom v Trbovljah dne 6. junija t. 1. Moka črna pšenična 4 din, bela pšenična 4.50, govedina 14 do 16 din, teletina 14 dn 20 din, svinjina 14 do 20 din, ovčje mesa 8 do 10 din, svinjska mast 22 din, sveža slanina 20 do 21 din, prekajena slanina 22 din, fižol 7 din, leča 18 din, krompir 2.50 din za kg. Mleko 2.50 din za liter jajca 9.50 do 10 din za 10 komadov. Živinski sejmi Živinski sejem v Zagorju ob Savi, okr. Lilija, dne 3. junija t. 1. Cene: voli od 6 do 8 din, klavne krave 4 do 6 din, plemenske telice po 10 din, telice za mesarje 6 do 8 din, ovce 4 do 5 din za kg žive teže. Krave za pleme 2500 do 3000 din, mludi prasci za pleme 250 do 300 din za par. Ptujski živinski sejem 4. junija. Prignanih je bilo (v oklepajih število prodanih) glav: 72 (25) volov, 388 (169) krav, 24 (17) bikov, 45 (4) juncev, 78 (47) telic, 7 (—) telet 94 (21) konj in 16 (8) žre-bet, skupno 724 (291) glav. Cene so bile naslednje: voli 4.50—6 50, krave 4.50—6.50, biki 6—7, junci 5.80—6, telice 5—7.50 din za kg žive teže, konji 1000—6000 din, žrebeta 1300—3000 din komad. Ptujski svinjski sejem dne 5. junija. Prignanih je bilo 57 svinj in 265 pra6cev, skupno 322 glav, prodanih 87. Cene so bile naslednje: prasci od 6 do 12 tednov stari 70—130 din za komad, pršutarji 9, debele svinje 10—11 din za kg žive teže. Jegličev akademski dom bo spomenik slovenskemu vladiki. Vsi zavedni Slovenci darujte v ta nameni ŠPORT Ustanovni občni zbor Slovenske športne zveze Ljubljana, dne 8. junija. Snoči je bila po dolgih in temeljitih predpripravah tudi formalno ustanovljena Slovenska športna zveza. Spričo nove organizacije jugoslovanskega športa in spričo že sličnih športnih zvez, ki jih imajo Hrvati (Hrvatska športska sloga) in Srbi (Savez srbskih sportskih saveza) je SSZ le nujno dopolnilo. Ustanovitev SŠZ pozdravljamo in želimo novi organizaciji velikega napredka. V glavnem bomo podali smernice, po katerih bo delala naša športna zveza. V odnosu do sličnih organizacij v Sloveniji je treba poudariti, da bo SSZ kot predstavnik športa ravnopravna ostalim telesno-vzgojnim organizacijam v Sloveniji. Prav tako bo v državi ravnopravna organizacija s Hrvatsko športsko slogo in Savezom srbskih zvez kot tretja narodna športna organizacija v državi ter bo delovala z ostalima zvezama na skupnih vprašanjih in na delu za dvig celokupnega jugoslovanskega športa. Pred 20 leti smo osnovali slovenski športniki Športno zvezo Ljubljana z nalogo, da vpeljemo v Sloveniji čim več športnih panog in skrbimo zanje, dokler se ne organizirajo v državni zvezi za dolično panogo. Iz takratnih skromnih začetkov in komaj kakih 20 klubov je narasla v tej dobi mogočna organizacija športa v Sloveniji, ki deluje v 23 športnih panogah, katere goji 420 športnih društev in organizacij na 160 športnih prostorih in v 65 športnih domovih. Šport v Sloveniji je zabeležil v tem razdobju ponovna državna prvenstva, številne uspehe na mednarodnih tekmah za Jugoslavijo, a v olimpijsko reprezentanco smo prispevali 37% tekmovalcev, ki so dosegli za Jugoslavijo 85% olimpijskih uspehov. To je bil rezultat temelja, ki ga je položila Športna zveza Ljubljana pred 20 leti. Toda ravno v organizaciji zasebne pobude je mnogokrat lažje ustvarjati temelj kot razvijati rezultate, jih izboljševati ali vsaj držati. Takratna športna zveza je v nekaj letih svojo nalogo dokončala in prenehala. Danes je prišel čas, ko jo zopet potrebujemo, a ne več za ustvarjanje tega, kar je danes šport v Sloveniji. Naj bi bilo delo SSZ tako plodonosno, kot je bilo njene prednice pred 20 leti. Resolucija SSZ Pred pričetkom našega poslovanja, želimo nastaviti na javnost in na oblastva sledečo resolucijo slovenskih športnikov, ki naj opozori v javnosti na nase potrebe in težnje: 1. Športniki v Sloveniji so prispevali v mnogo večji meri za razvoj in za rezultate v športu, ki so bili doseženi v ali za našo državo, kot bi bilo skladno s številom prebivalstva ali z velikostjo Slovenije. 2. Večino uspehov naših državnih in olimpijskih reprezentanc, so priborili Jugoslaviji športniki iz Slovenije. 3. Vse športno delo v Sloveniji je plod zasebne pobude in je bilo izvršeno z lo skromno podporo oblasti. 4. Vse investicije v športna igrišča, v športne zgradbe, v športne domove, so bile dane iz zasebne pobude športnih organizacij in so le-te v majhni meri prejele zanie podpore oblasti. 5. Da zaščitijo svoje interese in dosežejo rav-nopravnost z enakimi organizacijami v državi, so ustanovili slovanski športniki SŠZ, ki je vrhovni predstavnik športa v Sloveniji in ki predstavlja 23 športnih panog, katere goji 420 sportuih edinic v Sloveniji. 6. Slovenski športniki se zavedajo svojih dol-nosti do domovine in želijo nadaljevat isvoje dosedanje, dokazano uspešno delo; smatrajo pa, da so upravičeni zahtevati, da se jih izvršenemu delu in doseženim rezultatom primerno upošteva tudi pri rezdeljevanju sredstev, ki se dajejo za šport in športne zgradbe. 7. Slovenski športniki so mnenja, da bodo oblasti v državi odnosno v Sloveniji pri vseh svojih odločitvah, ki jih izdajajo v zvezi s športom v državi ali samo v Sloveniji, dosegli najbolje svoj namen, ako pritegnejo kot posvetovalni organ v vseh vprašanjih telesne vzgoje in športa tudi Slovensko športno zvezo kot vrhovnega pred stavnika športa v Sloveniji. 8. Slovenski športniki smatrajo, da mora imeti njihovo delo svoj pravi smisel v lem, da z njim pripomorejo ugledu, podvigu, napredku jugoslovanskega športa. Zaradi tega je potrebno sode lovanje Slovenske športne zveze s HSS in SSSS. Le skupnost dela teh samostojnih organizacij more prinesti napredek, cepitev pa utegn« kvar. no vplivati na razvoj. Ljubljana : Hermes Danes popoldan ob 17. uri se srečata S. K. Ljubljana in S. K. Hermes. Obe moštvi nastopita s pomlajenimi igralci, ter bo radi tega zelo zanimiva tekma. Kot predtekmo igrajo subjuniorji Ljubljane proti juniorjem Svobode. Pričetek ob 16. uri. Tekmi 6e vršita na igrišču Ljubljane. Prvi dan akademskega lahko-atletskega prvenstva v Ljubljani Tek 100 metrovs 1. Vilar (iur.) JASO 11.9, 2. Smolej (iur.) ASK 12.1, 3., 4. Sodnik (teh.) JASO 12.2, Hafner (teh.) ASK 12.2, 5. Pohar (teh.) JASO 12.3, 6. Brunek (iur) ASK. Točke JASO : ASK 7 : 4, iur. : tehn. 8 : 3. Skck v višino; Tekmovalo jih je 10; 3 izven konkurence. 1. Slanina (lil.) JASO 170 cm, 2. Lužnik (teh.) ASK 165 cm, 3. Dimnik (teh.) ASK, 155 cm, 4. Kraner (iur.) ASK 155 cm, 5. Šalehar ASK. Točke: JASO : 13 9, iur. : teh. 11 : 11. Met krogle! 1. Lužnik (teh.) ASK 11.91, 2. Kajfež (iur.) JASO 11.65, 3. Skaza (iur.) JASO 11.40, 4. Hafner (teh.) ASK 10.91. Točke: JASO : ASK 18 : 15, iur. : teh. 16 : 17. Skok v daljavo; 1. Lužnik (teh.) ASK 631 cm, 2. Vilar (iur.) JASO 598 cm, 3. Hafner (teh.) ASK 587 cm, 4. Smolej (iur.) ASK 576 cm, 5. Brunet ASK, 6. Sodnik JASO. Točke: ASK : JASO 22 : 22, teh. : iur 24 : 20. Pogoj: Ne zabiti gol Za meddržavno tekmo Italija — Avstrija 1924 feta je bil v moštvo Avstrije postavljen tudi Du-najčan Wiesser. Živel pa je tedaj v Miinchenu in torej ni potoval skupno z Avstrijci v Italijo. Bil pa je tedaj v sijajni formi in najnevarnejši napadalec avstrijskega teama. Wiesser je torej moral sam potovati v Genovo. Pri pregledovanju potnih listov na meji, pa je na največje začudenje zapazil, da je 6voj potni list pozabil doma. Ker je naletel na uvidevnega obmejnega uradnika, ki se je tudi zanimal za šport, in ker je Wiesser lahko tudi dokazal namen svoje poti s prtljago, ki jo je nosil s seboj, ga je obmejni uradnik le 6pustil čez mejo. Toda samo pod pogojem, da ne zabije Italijanom nobenega gola. Kaj mu je preostalo drugega, kot da je uradniku obljubil? Toda, ko se je enkrat v igro vživel, mu ni kazalo pač drugega kot da igra. In samo trikrat je potresel mrežo Azzurov od vseh štirih golov, ki so jih Avstrijci zabili. Na poti domov, pa je imel Wiesser spet srečo, da ni bilo onega carinika ta dan v službi. Spomladanski izleti v gore. Prvo spomladansko zelenje je vzklilo v gozdovih, travniki so polni cvetlic in burv, povsod se čuti probu-janje narave, sonce priganja rast; veselo spomladansko razpoloženje vlada tudi v gorah, ki so daleč od dnevnih razburljivih dogodkov. Bohinj ima sedaj najlepše dneve in ni prijetnejše stvari od večdnevnega oddiha v »Zlatoroga«, kjer so na razpolago vse udobnosti tudi razvajenemu letoviščarju. Izletov je obilo: sprehod k slapu Suvice, na Vogar s krasnim razgledom na Bohin jsko jezero, na Uskovnico z ličnimi kočami in rodovitnimi [Milji, ali skozi senčnat gozd z razgledom na temno jezero po zložni poti na Komno, kjer je planinski dom stulno okrbovnn in kjer so vse skale rumene od auriklja. Pod očakom Triglavom je dolina Vrat vsa v spomladanskem zelenju. Aljažev dom je oskrbovan; na poti iz Mojstrane do Aljaževega doma je edinstven pogled na slap Peričnik, ki v ven po_ močnem zagonu pobili v prepad. Na .Vršiču je Erjavčeva koča oskrbovana ob soliotuli in nedeljah ter praznikih, položna cesta vodi pod stene Prisojnika in Mojstrovke, povsod so čudoviti pogledi na škrlatiško skupino. V Kamniških planinah sta postojanki na Kokrškem sedlu in v Jermanovih vratih oskrbovani ob nedel jah in praznikih ter dan prej, tako da je nedeljskim izletnikom mogoč dostop na ta razgledna sedla, Krvavec in Velika Planina sta polna spomladanskega cvetja. Na te zelene planine so meseca junija najpriljubnejši izleti. Ob vznožju Kamniških planin pa vabi prijazni Dom v Kamniški Bistrici, ki je dostopen pešcem in avtomobili-stom. Predno se bodete odločili za spomladan ski izlet, se obrnite še na društveno pisarno SPD v Ljubljani, Aleksandrova c. 4-1., telefon 40-56, kjer dobite vse potrebne informacije o spomladi oskrbovanih planinskih kočah in o spomladanskih izletih v planine Slovenije. Izleti junija v gore Slovenije. Gorenjska je bogata najlepših izletov, ki jih nudi pestra gorska narava. Planince ponovno opozarjamo na to, da je po6et obmejnih planin dovoljen z izkaznico s sliko V lepoti ne zaostajajo Kamniške planine. Ljubljanska kolesarska poclzveza (službeno) Redna seja LKP bo v torek, dne 11. junija ob 20 v kavarni »Vospernikc, Stari trg 34. Zaradi izredne važnosti se vsi gg. odborniki pozivajo, da se te seje sigurno in točno udeleže. — Tajnik. Nogomet po svetu Na tabeli češkega nogometnega prvenstva vodi Slavija z 19 igrami, v katerih si je nabrala 33 točk. Za njo je Šparta, ki ima 30 točk, potem pa dolgo ni nič. Tretje so Pardubice z 20 točkami, prav toliko jih imata tudi Prostjejov in Zidenice. Sledi Plzen z 18, Bata Zlin z 18, Viktoria Plzen s 16, Nachod s 15, Viktoria Žižkov s 14, Kladno s 13 in Šleska Ostrava z 11 točkami. Presenetljivo slab placement imajo letos nekateri klubi, ki so še prav pred nedavnim v češkem nogometnem športu igrali izredno važno vlogo. Naj omenimo le Nachod ter Kladno in Viktorijo Žižkov. Slavija in Šparta, ta dva že od nekdaj najvidnejša in najboljša predstavnika češkega nogometa, pa sta svoji vodilni poziciji ob držali tudi še v novih razmerah. Bilanca Protituberkulozne lige v Rušah. Ruše, 8. junija Agilna Protifuberkulozna liga v Rušah, ki deluje že več let, je imela dne 30. maja 1Q40 svoj redni letni občni zbor. Iz letnega poročila je bilo razbrati, da je liga v zadnjem poslovnem letu posvečala največjo pažnjo revni' šolski deci, kateri je v hudi zimi v mesecih januarju, februarju, marcu in aprilu razdelila 1220 litrov mleka in 1107 štruc kruha. V ta namen je izdala 5077.50 din. Ker znašajo dohodki te neumorne lige v preteklem letu 14.913.53 din, razpolaga liga še vedno s premoženjem okrog 10.000 din, kar je pri današnjih okoliščinah za ondotne razmere naravnost hvale vredno. Kolikšno človekoljubno delo je s tem ruška liga napravila; vedo najbolj starši prizadetih revnih otrok, za kar izrekajo vsem, ki so pripomogli k gornjim lepim uspehom, zalsti večletnemu predsedniku g. župniku Ferdu Pšunderju in tajnici ge. Zoreč Jani najiskrenejšo zahvalo. škocjan pri Mokronogu Nedavno jc v splošni bolnišnici v Ljubi ja ni umrla gospa Dime Frančiška, žena posestni ka in mlinarja iz Zloganja, fara Škocjan. Nje no truplo je bilo prepeljano v škocjan in po loženo k večnemu počitku na tukajšnje farno pokopališče. Rajna je bila rojena v fari Raka, kjer je bila v dekliških letih več let cerkvena pevka. Velika udeležba nri pogrebu je poka zala, kako je bila priljubljena med tukajšnji mi farani. Posebno dobra in usmiljena jc bila do revežev. Škocjanski cerkveni zbor pod vod stvom organista gospoda Godca Franca ji j( zapel pred hišo iialosti in na pokopališču več žalostink. Pokojni večni mir in pokoj, žalujočim pa naše iskreno sožalio. „Grič" ZAGREB POSLOVALNICA: JUR1SIČEVA UL. TOVARNA: PILE 1. št.10 tovarna čokolade, bonbonov in marmelade Priporočamo svoje prvovrstne izdelke vseh vrst čokolade, bonbonov, desertov in marmelade. Specialiteta: dvakrat pasirana mezga (pekmez) Zahtevajte našo domačo znamko kjerkoli kupujete ZASTOPNIK ZA SLOVENIJO: tt. BON-BON, Florjane Josip, Ljubljana Miklošičeva cesta 30. — Telefon 44-42. Mali oglasi V malih oglasih velja vsaka beseda I din: tenltovanjskl •Klasi l din Debelo tiskane naslovne besede ae računajo dvojno. Najmanjši inesek ca ma'1 oglas IS din. - Mali •glasi se plaflujejo takoj pri naročilu. • Pri oglasih reklamnega cnafaja ae raftnna enokolonska. I mm visoka •etltna vrstica po I din. ■ Zrn pismene odgovore glede malih oglasov treba nrlloilti auainko. Sfužbeličejo Podkovski in vozni kovali Iščo službo v kakem večjem podjetju. - Naslov v upr. »Slov.« pod 8576. Šivilja Mlad gaterist z večletno prakso Išče primerno službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8665. (a) Poljsko delavko sprejme takoj Fran Ju-van, Srednjo Gaineljno. čevljarskega pomočnika sprejme takoj Lovro Žagar, Lesco 23. Vež čevljar. pomočnikov za zblta ln Šivana dola sprejmo takoj šolar Fr., čevljarna, Zg. Duplje pri Tržiču. Hlapca takoj sprejmem. AnžtS^ Moste, Pot na Fužine, (b)] Čevljarja za fleks takoj sprejmemj »Triumf Miklošičeva 12.' Pletiljo na »Rasclil« stroj sprejma M. Lazar, Cesta 29. oktobra 21 a. (b)) Služkinjo Gospodična vajena boljših del, lščo stalno mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod 8510. vešča nemščine, Išče kakršno koil zaposlitev. Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Akademičarka« 8607. Pekovski pomočnik išče službo, najraje v mestu. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8684. (a) Kuharica-gospodinja išče Službo v župnišču. Vajena vsega gospodinjstva in gospodarstva. Naslov v upravi »Slovenca« v Mariboru pod št. 715. Mlad trgovski pomočnik vojaščine prost, odličen prodajalec, želi prementti mesto takoj ali pozneje Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8358. Trgovski pomočnik starejša ČA68", verziran v vseh panogah mešane trgovine, želi mesto poslovodje podružnice. Zmožen kavcije. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8428. Bolniški strežnik ki je služboval v bolnišnici in tudi privatno pri boljših družinah, išče mesto pri bolniku. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8605. (a Trgovska pomočnica lzučena v trgovini z mešanim bl&gom, želi pre-monitl mesto. Naslov v upravi »Slov.« pod 8471. Sobarica vešča v likanju ln šivanju ter vseh hišnih del želi primerne službe. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8541. (a) Fant 25 leten, lepega vedenja, dober računar, išče službo pisarniškega slugo aH slično. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8530. Hlapec s šot. izpitom trezen, zanesljiv, vajen vsakega dela, išče primerno službo za takoj Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8563. Pridna dekle Išče službe k mali boljši družini. Je vešča šivanja in samostojnega gospodinjstva. Naslov podružnici »Slovenca« na Jesenicah pod »Poštena« 855D Trgovska pomočnica mešane stroke, zanesljiva, mlajša moč, želi službo, • najraje v Ljubljani ali okolici. - Ponudbe v upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 8449. Začetnica s 5 gimnazijami in trg. tečajem, z dežele, vestna, zdrava in poštena, išče tej izobrazbi primerno službo. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 8445. Samostojna kuharica ki vodi samostojno gospodinjstvo, želi boljšo službo pri samostojnem gospodu ali boljši družini s 15. Junijem ali 1. julijem. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 723. 25 letni mladenič vojaščine prost, lepega vedenja, primerno Izobražen, z odličnimi spričevali, želi mesto kot pisarniški sluga. Najraje v banko alt večje industrijsko podjetje. Ponudbo v upr. »Slov.« pod šifro »Zanesljiv« št. 8479. Trgovska pomočnica stara 19 let, specerljske stroke, z znanjem srlfo-hrvaSčine ln nekoliko nemščine, vajena vseh gospodinjskih del, ljubiteljica otrok, želi preme-nitl mesto v trgovino z mešanim blagom, da bi se izpopolnila v drugih strokah. Grem tri mesece | brezplačno. - Ponudbe v upravo »Siov.« pod »Po-' Mena ln marljiva« 8472. Kosce sprejme graščina Kode-ljevo, Moste. čevljarske pomočnike za navadna in boljša dela sprejmemo. - Grilc & Comp., Novo mesto. Sodarskega vajenca sprejme Sulzer, Vojašni ška 7, Maribor. Kupuje kalano hrastove doge. Hlapca in deklo za vsa domača in poljska dela, sprejmem takoj. ICogovšek Franc, Vodnikova c. 215, št. Vid nad Ljubljano. Kuharico bolj priletno, ki bi opravljala tudi ostala hišna dela, sprejmem. Naslov v upravi »Slov.« v Mariboru pod št. 720. Služkinjo zdravo, varčno in pošteno, ki zna kuhati ln opravljati vsa hišna dela, iščem. Nastop 16. junija. Naslov: B. Grad, učit. Radovljica 82. Hlapca h konjem, za prevažanje specerlje, treznega, poštenega. sprejme trgovina M. Soper, Hrastnik. Mesto stalno. V ponudbi navedite dosedanjo službo Gospodično s pertektnim znanjem nemščine, po možnosti nemške ln slovenske ste nografije — sprejmemo. Lastnoročne ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Takoj« 8421. (b Propagandistke samo z dobro prakso, za uvajanje špecerijskega blaga med trgovce, z znanjem hrvatskega ln nemškega Jezika, sprejmemo Prednost imajo dobre trgovske pomočnice. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Dober zaslu žek 8556«, 'b) Več dobrih zidarjev sprejme gradbeno podjetje A. Mavrič. —■ Vojaški obvezniki bo po možnosti oprostijo. Kmečko dekle 14 let staro, sprejmem za služkinjo proti popolni oskrbi. Pletllnlca, Nunska ulica 3. Krščansko dekle od 18 do 25 let, se sprejme za ves dan. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8612. (b) Vodovodnega inštalaterja Prednost ima samostojen, zmožen dela na stružnici, ln varilca sprejme Rupar Janez, škofja Loka. (b) Kuharico perfektno, staro do 35 let, sprejme dvočlanska družina. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »13« 8599. Služkinjo za gospodinjstvo in nekaj kuhe sprejmem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8601. (b Kleparskega pomočnika poštenega ln zmožnega svojega poklica sprejmem takoj. Alojzij Smolej, kle-parstvo, Kranj. (a Pekovskega pomočnika dobro moč, in vajenca sprejmem takoj. Štefan Podgorelec, parna pe karna Boh. Bistrica. Mesarski pomočnik sekač (na čoku), trezen, pošten, se takoj sprejme. Franc Ocvlrk, mesar, Pov-šetova 38, Ljubljana, (b) pridno ln pošteno, spreJJ mem takoj. Pekarna Moi žlna, Kamnik. Kovaškega pomočnika vajenega kovanja konj —i sprejmem. — Ivan Lukač,, kovač, Sava pri Litiji, (b Šiviljo za na dom Iščem. Nastop takoj. — Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 8609. Služkinjo za vsa kmečka dela sprej-' mo tovarna Kranjc, Fram pri Mariboru. (b); Vrtnarski pomočnik mlada moč, se sprejme.' Vrtnarstvo Jemec, MarH bor, Prešernova ulica. Mlinarja sprejmem s 1. julijem; Fran Juvan, Srednjo Ga-meljne. Trgovska pomočnica začetnica, dobi takoj staH no službo v trgovini Ko-stanjevcc, Sv. Marko niža Ptuja. Marljivega viničarja in sadjarja, kateri vodi tudi gospodarstvo, Iščem za posestvo. M. Bartulič; Zagreb, Dolac 1. Kmečko dekle pridno, pošteno, za vsa hišna opravila, sprejmem takoj k majhni družini na deželo. Cenj. ponudbo v upravo »SI.« pod »Pridna« št. 8502. msm Mesarskega vajenca sprejme v uk Anton ZlaJ-pah, mesar, Mokronog. Sprejmem pet boljših čevljarskih pomočnikov za boljše domsko delo. Takoj. Krnaič Ivan, čevljarstvo, Ljubljana, BleUvelsova 48. (1) Pletije za telovnike in nogavice, z oskrbo, iščem. Dajem delo tudi na dom. — Zagreb, Trnskoga 13, Pletiona. Polirja Izkušenega v železobe-tonskih tvornlških zgradbah, sprejmem takoj. Ponudbo v upravo »Slov.« v Mariboru pod »Maribor« št. 728. Dober prikrojevalec moških in damskih krojev se sprejme pod pogojem da je pripravljen pouče. vati doma in da zna več krojev. Naslov v podružnici »Slovenca« v Kranju. Trgovska pomočnica, če mogočo z dežele, pre prosta, se sprejmo v večjo trgovino na deželi; biti mora zdrava, močna tn strogo poštena, zmožna tudi računstva. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8631. (b) Tovarna moških nogavic Išče preddelavca (mojstra aH pomočnika) za dvoj-nocillndrske stroje, prakso na takih strojih. Nastop takoj, služba stalna, plača dobra. Ponudbe poslati pnd »Universal P 6280« na Interrrklam. Za greb4 Masarjkova 28, Pekovskega vajenca In raznašalca kruha —J sprejme Berlingcr Maks, pekarna, Fram pri Račah Mesarskega vajenca Iščem za takoj. Prednost Imajo oni z nekaj učno dobe. Ambrož Makst mesar, Komenda. (v), Trgovskega vajenca poštenega, krepkega, katoliških staršev, sprejmo takoj v trgovino z mešanim blagom Ivan Traun,; Ptujska gora. Ponudbe s sliko in šol. spričevali. Vajenko z dovršeno meščansko šolo sprejme trgovina a usnjem. Pismene ponudbo Je poslati na upr. »Slovenca« pod šifro »Pridna in poštena 8543«. Kmečkega fanta z dežele,' 14 let starega,; sprejmem za zidarskega vajenca. Hrana in stanovanje brezplačno. Person, Ljubljana, poštni predal št. 307. Za frizerko bi se rada Izučila 14 letna deklica z odličnimi spričevali. šla bi kamor koli v Sloveniji, kjer bi Imela vso oskrbo. — Ponudbo upravi »Slovenca« pod »Marljiva« št. 8644. (v) 17 letno dekle kmečkih staršev, z dobrim šolskim spričevalom, so želi učiti v trgovini z mešanim blagom aH v manu-fakturnl trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. £621. Iv) iiiuuiiiiiiiiuiiimi Prodamo iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Najugodnejši nakup m o 6 ki b oblek nudi Presker, 8v. Petra o. 14. LJubljana. Nahrbtnike, kovčege v veliki Izbiri, nud) Ivan Kravos, Maribor, Aleksandrova 13. Pisalni stroj prodamo. • Poizvedbo v upravi »Slov.«, Kopitarjeva L NAUMANN Dober jaboISnik prodam. — Luttenborger Otlle, Ptuj, Krčevlna. Nekaj jelševega lesa rezanega, 30 ln BO mm, prodani. Cerne, Ig. Dve kosilnici prodam. - Dolonc Ignac, šmarca 17, p. Kamnik. KOLO dobre znamke in vsi nadomestni deli S. REBOLJ na vogalu Miklošičeve in Tavčarjeve Košnjo oddam. Več se Izve prt Cimpermanu, Ljubljana, šmartinska cesta 18. Prav sladko mrvo za košnjo, prodam. Poizve so v Studentovskl ulici št. 13. Košnjo poleg kolodvora na La-vorcl prodaja lastnik osebno v nedeljo, dne 9. junija ob 3 popoldne. 8574 Gostilno z mesarijo zelo dobro idoča obrta, prodam po ugodnem takojšnjem plačilu. Naslov v upravi »Slovenca« pod »56« St. 8503. Dva pisalna stroja v kovčegu, skoraj nova, in tri velike pisarniške stroje, rabljene, v odličnem stanju, proda »Torpedo«, Miklošičeva 18. Varilni agregat 20—300 Amper, elektro-brusllnl stroj s ploščami za livarne ln ključavničarske delavnice, ter več tesarskih ln mizarskih univerzalnih strojev nudim lz zaloge v Ljubljani. D o v ž a n Ivan, Frančiškanska 4. Tel. 45-42. Perzijske preproge originalne, nekaj kosov, in »Luxor«, — naprodaj na razstavi Sarajevske tkalnice preprog v Ljubljani, hotel »Slon«, desni glavni vhod - od B. do vključno 10. junija. Prevzemamo preproge ln per-zerje v strokovno popravilo ln čiščenje. športni voziček poceni prodam. Milčlnske-ga 67 (klet). (1 Strojnega oblanja prodam več voz. Andlo-vic Gregorčičeva ul. 6. Košnja dveh travnikov naprodaj. Poizve se pri Štrukelj MIha, Zapužo — Ljubljana. (1 Otroški voziček globok, dobro ohranjen, prodam. Senk, Miklošičeva 28/11. (1 Bukovo oglje večjo množino, proda Iv. Ahlln, Plešivica št. 4 pri Grosupljem, p. Žalna. Damsko in moško kolo popolnoma nova, prvovrstna znamka, za vsako ceno naprodaj. Beethovnova 14/11, vrata 21. (1 Vinska stiskalnica velika, dobro ohranjena, bo prodana dne 16. jun. ob pol 16. url v Poljčanah. CviCek pravi, dolenjski, dobite pri Centralni vinarni v Ljubljani. Telefon štev. 25-73 Jagode mesečarke sadike katere nosijo od junija do pozne jeseni, dobite poceni v vrtnariji Jemec, Maribor, Prešernova ul Ugodno naprodaj violina, kitara, ročna blagajna, blagajniški pult, tehtnice: kuhinjske, decimalne, precizne, telefon, bicikelj, škripce ln razno orodje, vse dobro ohranjeno : »Metalia«, Gospo-svetska 16. Tel. 32-88. Naročite »Slovenca«! „Slovenec" je vodilni, najbolj razširjeni, največji in najboljši slovenski dnevnik! Zavaruje svoje naročnike za 10.000 din za primer smrtne nezgode! Oglašujte v,Slovencu'! Kupimo rabljen, Megler, Reket za tenis, kupim. Kolodvorska 11. Seno in slamo kupujemo vagonske množino. Ponudbe poslati na naslov: Bermež ln drug, Vrhnika. (k) malo rabljen, v dobrem tanju, kupimo. Ponudbe : Elektroton«, prehod nebotičnika. (k) Vsakovrstno zlato kupuje po naJviSjih cenah CERNE, Juvelir, Ljubljana Wolfova ulica št. 8 Pisalni stroj »Ideal« skoraj nov, ugodno proda Sr. Brcar, Ljubljana, Kolodvorska 35. (!) Košnjo na ljubljanskem polju oddam. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8624. Prvovrst. mahagoni turnir proda po zelo nizki ceni tvrdka Kacin Iv., Domžale. (1) Kolesa vsakovrstna, najnovejše Izdelave, v krasnih barvah, po nizki ceni pri: »Triglav«, Resljeva 16. (i 8 novih AZ panjev z močnimi čebelnlml družinami, prodam. — Ivan Bučar, Lanišče št. 48, p. Škofljica. Vodno turbino ležečo, kompletno, prodam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Poceni« 8602. (1 Železni deli za venecljanko poceni naprodaj. Vprašanja na upr. »Slovenca« pod šifro »Ve-necijanka« 8603. (1 HVELEBITW otroški vozički ZAGREB. Ilica št. 55 Najnovejši, do sedaj nevl-deni modeli za 104(1 v speci-jnlni in največji trgovini otroških vozičkov. Prodain za gotovino. Prevoz in omot se ne računa — Cenik s sli karai brezplačno. — Tzrežit oglas zaradi naslova. Košnjo sena ln otave s travnikov Oražnove dijaške ustanove, pod dolenjskim kolodvorom in nad »Zelenim hribom« - oddamo. Po-1 goji so na vpogled pri | hišniku v Wolfovl ul. 12 in na Dolenjski cesti 23. Električne avtomatične varovalke po 30 din komad naročite po povzetju pri: Anton Celarc, Kutarjeva št. 14, Vrhnika. (1) Hitite! Partija prvovrstnih šivalnih strojev, več koles in otroških vozičkov (rabljene jemljemo v račun) je prav poceni naprodaj pri »PROMETU«, nasproti križanske cerkve. (1) Anker šivalni stroji za gospodinje, šivilje, krojače in čevljarje, tudi za entlanje z dvema Iglama, malo rabljeni, krojaški, čevljarski ter z dolgim čolnlčkom od 300 din naprej naprodaj pri Triglav, Resljeva 16. (1 Svinjaki Naprodaj 9 železnih pre-graj za prešlčo. Pregraje obstoje iz železnih palic In železnega korita ln se lahko nameste v vsakem prostoru. Cena B00 din za pregrajo franko Vrhnika. Uprava »Stare pošte« — Vrhnika. Varilni agregat 20—300 Amper, elektro-brusilnl stroj s ploščami za livarne in ključavničarske delavnice, ter več tesarskih ln mizarskih univerzalnih strojev nudim iz zaloge v Ljubljani. D o v ž a n Ivan, Frančiškanska 4. Tel. 45-42. mmm Omiš pri Splitu najlepši kraj ob Jadranu, plaža znana radi zdrav-vljenja revmo ln ledvičnih bolezni, pesek se razprostira daleč v morje. »Hotel Bellevue«, vodilna stavba, zdrava In zračna, z modernim udobjem, čisto pri morju. — Lastna plaža, lz sobe direktno v morje, s sončnimi in senčnatimi terasami. Vsak večer elitna zabava. Velik avtomatski hladilnik za hrano ln pijačo. V sobah zdrava ln pitna voda lz gorskega vodovoda. — Kompletna oskrba B5—6B din. Zaslužek Za deset dinarjev Vam pošljem seznam 26 praktičnih predmetov, ki jih boste lahko Izdelovali doma. Edinstveno za vsakogar ! Lindič, Ljubljana, predal 245. (r) Oddam v zalogo in samostojno banov, zastopstvo aparate za zatemnitev žarnic pred zračnimi napadi. — Finančno zmožni Interesenti naj se zglasijo v ponedeljek med In 17. uro: Novi trg 4-III, desno, (n) Hi Motorno kolo DKW prav ugodno naprodaj. Viktor Bohinec, Ljubljana, Tyrševa cesta št. 12 (dvorišče). (f Za motorno kolo dobro ohranjeno, 200 do 250 ccm, zamenjam štiri-cevnl radio »Radlone«, malo rabljen, ter športno kolo. Naelov v upr. »SI.« pod št. 8475. Avto dvosedežnl, z velikim lcovčegom za prevoz malih strojev in orodja — prodam. Cena 7000 din. Dovžan, Ljubljana, Frančiškanska 4. Tovorni avto eno In pol tonski, znam-k »Ford«, dobro ohranjen, sc ugodno proda ali zamenja za večjega. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št.8037. lokomobilo za stalno obtežbo 200 ks, rabljeno, dobro ohranjeno, kupimo. — Obširne ponudbe z navedbo leta graditve v upravo »Slov.« pod št. 8657. Pozor! Bencin Je drag in trajna skrb, zato si pustite predelati Vaš avto aH stabilni motor na pogon z ogljem. Strojna (specialna delavnica za generatorje) — Ljubljana, Sv. Petra cesta 85. Tako, torej punfika,« je rekel Samotarček; >potem je najbolje, da freva nekaj časa skupaj. Pokazal ti boni pot do začaranega gozda, naprej boš morala pa sama najti pot. Enosobno stanovanje oddam. Bezenškova ulica | št. 34. (č) Dvosobno stanovanje oddam. Cernetova št. 34, Šiška. (č) (178) Ponirrlnvček, ali ostaneš ti tukaj? Ce hočeš, lahko skuhaš kosilo. Čez eno urico bom jaz ž o nazaj.« Poniglavček se je ve« radosten takoj spravil na delo. Dvosobno stanovanje s pritiklinami oddam zal julij. Tyrševa 211, tik mitnice. (č Enosobno stanovanje oddam z julijem za 1501 din. Naslov v upr. »SI.« pod št. 8500. Glasba $rtip!ačen pouk r tgronjuf\ Trisobno stanovanje v centru mesta, oddamo ] s 1. julijem. Poizvedbe I prt Pokojninskem zavodu, [ Gajeva 5-II. Dvosobno stanovanje v centru mesta, oddamo I s 1. julijem 1940. Poizvedbe pri Pokojninskem | zavodu, Gajeva ul. 5-II. »SLOVENEC", podružnica t Miklošičeva cesta št. 5 'TSHS MARIBOR si 102 Enosobno stanovanje oddam 15. julija 1940. -Poizve se: Poljane 24, št. Vid nad Ljubljano. Stanovanje je blizu tramvajske postaje. Klavir zaradi pomanjkanja pro štora za 1900 din naprodaj.. Beethovnova 14/11 vrata 21. (g Pozor pevska društva! | Več harmonijev po znižani ceni proda tvrdka Iv. Kacin, Domžale. (g) ODDAJO: Lepo opremljeno sobo oddam. Pred škofijo 11-11 I Speeijalna fzdelovalniea HARMONIK Lepo opremljeno sobo oddam. Povšetova 71, Kodeljevo. (s) | Opremljeno sobo oddam. Resljeva 3, pritličje. (s) .HMMVJ em IŠČEJO: Gospodična Večstanovanjsko hišo z majhnim gospodarskim I poslopjem, pripravno za vsako obrt, takoj prodam za 230.000 din. — Polovico gotovine, drugo predvsem hipoteke. Naslov v upravi »Slovenca« | pod št. 8544. (p) vzame bufet ali gostilno v najem ali na račun. Zmožna kavcije. — Mici Zdovc, Šmartno št. 62, Slovenj Gradec. ODDAJO: Boljšo gostilno na prometnem kraju, oddam v najem. Naslov v upravi »Slov.« pod 8509. Pekarno Šeststanovanjsko hišo v Industrijskem in letoviškem kraju, tričetrt ure od Kranja, katera je na prometnem kraju ob cesti, pripravna za kako obrt, takoj prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8564. oddam takoj v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 8686. (n) Lepo, suho skladišče se odda v Wolfovi ulici št. 12 s 1. avgustom. Informacije se dobe pri hišniku. Enonadstropna hiša v Šoštanju, z dvema vhodoma (dve posebni parceli), s pritiklinami ln vrtom — takoj naprodaj event. dvema kupcema (za vsako parcelo). Informacije daje notariat v Šoštanju. Brivci, pozor! Lokal, prej več let dobro I vpeljana brivnlca, se takoj odda. Rudnik št. 81 Dolenjska cesta. Gostilno Posestvo dam na račun boljši na takaricl z znanjem nemščine. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 8610. poleg župne cerkve, z go stilnlško obrtjo, 11 ha, 87 a, 67 m2, na Izletniški točki, naprodaj. — Cena 140.000 din. Poizvedbe pri Josip Graselll, trgovec, Sv. Jakob. p. S« Turij ob Juž. žel. (o) Moderno parno pekarno -z lokalom, stanovanjem, vsem Inventarjem In stroji, v sredini Ljubljane oddam v najem. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Pekarna« št. 8625. (n) Majhno sobo s posebnim vhodom, od-1 dam. Cerkvena 21, vrata | št. 9. JOS. FLEfSS (prej F. Lubas in sin) LJUBLJANA Tjrševa 35 Zahtevajte cenik! NAZNANJAM, da sem preselil svojo obrt v Kolodvorsko ulico štev. 8 (nasproti Hotela Štrukelj) vrbinc ivan pleskarstvo, ličaratvo in soboslikarstvo KOLODVORSKA UL. št. 8 TELEFON št. 42- 98 ter se še nadalje priporočam za cenjena naročila. OKLIC V zapuščinski zadevi po dne 29. januarja 1940 v Ljubljani, Stari trg št. 3, umrli posestnici Štrubel j Antoniji se bo v njeno zapuščino spadajoče nepremičnine in sicer: 1. vložno štev. 5 d. o. Mcsto-Ljubljuna, ki obstoji iz trgovske in stanovanjske hiše na Starem trgu št. 3 s parcelami št. 26 in 47/6 ter solastnino do pol parcele štev. 347 v cenilni vrednosti din 673.996.40. 2. vložno štev. 318 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz travnikov parC. štev. 361/2 s površino 16.730 m2 in* štev. 361/4 s površino 553 m2 v cenilni vrednosti din 59.384.50. 3. vložno štev. 1476 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz parcele štev. 1082/25 travnik s površino'10.566 m* v cenilni vrednosti din 15.849. 4. vložno štev. (961 d. o. Trnovsko predmestje, ki obstoji iz pristave ter iz parcel štev. 142/5 travnik s površino 1223 in2 in 142/6 travnik s površino 864 m* v skupni cenilni vrednosti din 66.772. 5. od vlož. štev. 1996 d. o. Trnovsko predmestje parceli štev. 407 travnik s površino 71 a 47 m2 in štev. 408 travnik s površino 58 a 57 in' v cenilni vrednosti din 39.012 ter ostali vložek iz travnika pare. št. 688 s površino 73 a 51 m2 v cenilni vrednosti din 19.577.50. 6. vlož. štev. 72 d. o. lludo, obstoječ iz parcel štev. 192/1 njiva s površino 44 a 40 ms, 186/1 travnik s površino 27 a 91 in2, 185 njiva s površino 22 a 77 m' in 205 njiva s površino 55 a 70 m2 v ccuilni vrednosti din 32.000 prodalo na prostovoljni sodni dražbi ki se bo vršila v torek, 18. junija 1940 ob 9 dopoldne v pisarni Ivana Ufšlakarja, javnega notnrja v Ljubljani, Kralja Petra trg št. 8. Vsak dražitelj mora pred dražbo položiti kot vadij 10% vzklicne cene, ki je za vsako gornjo nepremičnino enaka njeni cenilni vrednosti, pod katero se nepremičnin ne proda. Dražbeni pogoji so na vpogled v pisarni podpisanega sodnega komisarja dnevno med uradnimi urami od 15. do 18. ure. Ušlakar Ivan, javni notar kot sodni komisar. hJ Dva gospoda sprejmem na stanovanje. I Streliška ulica 24, pritllč- | je, levo. Sprejmem sostanovalko (tudi z vso oskrbo). Pe-trovčlč, Šmarska cesta 3, Moste (za šolo). Oddam sobo v centru mesta, pripravno I za pisarno, s souporabo telefona na Miklošičevi | cesti. Pojasnila pri: dr. Mlji Frlan-Jernejčič, od- I vetntci, Ljubljana, Miklo-1 šičeva cesta 4. (n) Strti neizmerne žalosti sporočamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da nas je za vedno zapustil, od kapi zadet, moj ljubljeni soprog, naš predobri oče, brat, stric in svuk, gospod SLAVO KOBE . ravnatelj državnega pravobranilstva Na njegovi zadnji poti ga bomo spremili v ponedeljek, dne 10. junija ob pol 3 pojjoldne izpred mrliške veže splošne bolnišnice k Sv.Križu. Ljubljana, dne 8. junija 1940. V težki bolesti ostali: Tilka roj. Završnik, soproga; Slavo, sin; Milena, hči — in ostalo sorodstvo. II Živali ii Plemensko kravo prodam. Dobrunje številka 72, Mlakar Anton. Ilirske ovčarje odlikovanih staršev, trt I mesece stare — ugodno prodam. Siard, Trnovski ] pristan 12. Poizvedbe Pes bel, angleški seter, dolgodlak s črnimi znaki na uliljih, ki ima znamko štev. 241, se je zgubil. — I Odda se proti nagradi pri j dr. Lukmannu, Ljubljana, Gradišče 4. 8545 Zahvala Za premnoge izraze sočutja in tolažbe ob prerani izgubi naše TATJAN I CE se iskreno zahvaljujemo. Zlasti smo dolžni zalivalo g. prim. dr. M. černiču, kakor vsem gg. zdravnikom I. kirurg, in med. oddelka ter čč. sestram, nadalje domačemu g. župniku A. Ravšlu za vodstvo jiofjreba in prelepe poslovilne besede ob odprtem grobu ter domačemu g. kaplanu Štefanu Čergulju, svečinškemu g. /up niku F. Babšeku in jareniškemtt kapla niku I'. Hafošeku in jaretusKeinu kaplanu g. Merkaču. 1'oselino dolžni g. okr. glavarju dr. Janku Šiški, kapetanu g. A. Deseničit skeniu poručniku g. Mile Djukiču, nadalje vodstvu kmet. gosi>od. Posebno zahvalo smo ter grnničar-šole v Svečini s č. sestro voditeljico Lidvino, gojenkam kmet. gospod, šole ter zastopstvu uprave banov veleposestva v Svečini. Najlepšo zahvalo izrekamo Fantovskemu odseku in Dekliškemu krožku iz Št. llja, posebno gojenki Dorici Swatyjevi za njene lepe poslovilne besede, hnako se prisrčno zalival ju jemo šol. uprav. Snnloču Adamu, vsemu učiteljskemu zboru z vso šol. mladino. Nadalje zastopstvu občine št. Ilj, orožniške postaje in finančne kontrole v št. Ilju, kakor vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za njihovo udeležbo pri pogrebu in za prekrasno cvetje. Št. Ilj v Slov. goricah, 9. junija 1940. Žalujoča rodbina dr. Sevšekova. Veleindustrlja KUPUJE vsako količino starega papirja po najvišjih cenah. Ponudbe z navedbo količine in cene pod »Papir P-6278« na lnterreklam d. d., Zagreb, Masarykova 28. DiUNjVAR mineralno-Dimno kopališče. (Jugoslovanski Franzensbad) Radioaktivni termalni vrelci 38°—52" C. Zdravijo izredno uspešno KEVMATIZEM, ISHIAS in ŽENSKE BOLEZNI. Glavna sezona od 15. ju-nija do konca avgusta. Izven glavne sezone znatni popusti. Vsa pojasnila uslužno daje Uprava kopalIKa Daruvar. O Električne hladilne omare popolnoma avtomatične in električne štedilnike SIGMA, motorje in vse ostale električne naprave dobavlja s skladišča Jugosl. elektr. d. d. BR0WN BOVERI LJUBLJANA, 12 Telefon 24-42 99 D R AVA" zavarovalnica malega Človeka V Mariboru ie nova palača centrale. Sodna ulica štev. 1. ;»i»«m V Subotici v centru mesta je palača tamkajšnje glavne podružnice. flovo! PRISTNA LJUTOMERSKA VINA naročajte le pri VINARSKI ZADRUGI V LJUTOMERU Domača zavarovalna zadruga • Zavaruje za smrt in doživetje • Za doto in gospodarsko osamosvojitev • Za rento, starostno preskrbo, prevžitek, pokojnino Denar zavarovancev (njihove premijske rezerve) je varno naložen v lastnih zgradbah • V zavodu je naložen samo domač kapital. »4 Kdor želi sebi in svojcem dobro, se zavaruje pri »Dravi«! „MPEK0"- PLOŠČE Vila na Pokljuki ..TERRflZZO" ..KERAMir ..MOZAIK" ..MAJOLIKA" izdelane pod visokim pritiskom v raznih barvah, skrajno higi-enične, moderne kombinacije, primerne za tlakovanja ter notranjo in zunanjo oblogo cerkev, bolnic, mlekarn, mesnic, stopnišč, vež, kuhinj itd. kot nadomestilo za keramične in klinker piošče ter vse druge proizvode iz umetnega kamna in marmorja izdeluje: JllPEKO" r^ir Ljubljana, Tyrševa (.48 PAZITE NA NASO TVORNISKO ZNAMKO: A. P. krasna lega, 3 sobe, kopalnica in vse pritikline takoj ugodno naprodaj. Naslov pove uprava »Slovenca« 8446. Zahvala Vsem, ki ste z nami sočustvovali ob bridki izgubi našega ljubega soproga in očeta, gos-poda Zaman Alojzija poštnega zvaničnika mu poklonili svežega cvetja ter ga spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku, naša najprisrčnejša zahvala. Maša zadušnica so bo brala v ponedeljek, 10. junija ob 6 zjutraj v trnovski cerkvi v Ljubljani. Ljubljana, dne 9. junija 1940. Žalujoči ostali. Umrl nam je v 81. letu starosti naš ljubljeni soprog, najboljši oče, stari oče, stric, svak, tast in zet, gospod Maks Lilleg davčni nadupravitelj v pokoju previden s tolažili sv. vere. Pogreb dragega pokojnika bo v ponedeljek, dne 10. junija 1940, ob pol 5 popoldne, izpred mrliške veže sv. Ljubljana, dne 8. junija . . . . Jožefa (Vidovdanska c. 9) na pokopališče k Sv. Križu, junija 1940. Žalujoči: Iva roj. Meden, soproga: Erik, Branko, sinova; Valeska por. Veter, hči; Igor Veter, vnuk; Tone Veter, zet; Nata roj. Stamšič, Milica roj. Todorovič, sinahi. Zahvala Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočustvovanja, katerega smo prejeli ob bridki izgubi našega dragega soproga, očeta in starega očeta, gospoda Karla Machtig železniškega uradnika v pokoju pismeno ali ustmeno, se tem potom vsem najprisrčneje zahvaljujemo. Prisrčno zahvalo izrekamo vsem darovalcem vencev in svežega cvetja ter vsem prijateljem in znancem, ki so blagopokojnika v tako častnem številu spremili na njegovi zadnji poti k večnemu počitku. Masa zadušnica se bo brala v sredo, 12. junija ob 7 zjutraj v farni cerkvi sv. Frančiška. Ljubljana, dne 9. junija 1940. Žalujoči ostali. Zahvala Za vse dokaze iskrenega sočutja ob priliki smrti našega dragega brata in dobrega strica, gospoda Antona Zorela župnika in duh. svetnika izrekamo tem potom najlepšo zahvalo mil. g. proštu Čerinu, č. g. kanoniku šešku, č. g. kanoniku Keku, mirnopeškemu kaplanu g. Stolbičarju ter vsej ostali častiti duhovščini za mnogoštevilne obiske in tolažila, g. dr. Dereaniju, okr. zdravniku v Trebnjem za ves njegov trud, vsem govornikom in darovalcem prekrasnih vencev, učiteljstvu, šolski mladini, gasilcem in Fantovskemu odseku za častno stražo, predvsem pa njegovim žttpljanom za njihove molitve in zadnje spremstvo. Šmartno, Kranj, dne 9. junija 1940. Rodbine: Zore, Malenšek. E. Claes: 6 Pakojni župnik Kampens Iz flamščine prevedel L. Ogrin Ko je nekoč jomeček Lappentjie na vprašanje, katere so tri božje osebe, odgovoril: Jezus, Marija in Jožef, ker je v razredu vedno stal kipec svete družine, je moral za kazen tisočkrat napisati »Bog Oče. Bog Sin in Bog sv. Duh.« Zdaj pa pomislite! Ubogi Jomeček je bil potem skoro ves teden kar malo prismojen. Zato nismo bili v šoli čisto nič navdušeni za župnikove obiske in prepričan sem, da, če bi župnik Kampens vedel, kako nevarne posledice imajo njegovi obiski za nas, bi nikdar več ne prestopil praga naše šole. Če smo župnika Kampensa zagledali na cesti, pa nismo videli nobene možnosti izginiti v kako stransko ulico, smo ?i z rokavom obrisali nos, šli okorno pokonci in rdečih obrazov mimo ter ga v zadregi pozdravili: »Dan. gospod župnik!« On je vedno nežnih oči odgovarjal: »Dan Petcrček,... dan Ilinček,... dan Beloglavec« (to srn bil jaz). Včasih se je res v imenih nekoliko zmotil, ampak tega mu nismo zamerili, nasprotno, šolarju je pogosto zelo všeč, če veliki, posebno gospod župnik, ne zapomnijo njihovega imena. Dve leti pouka v katekizmu, ki nam ga je dajal župnik Kampens kot pripravo na prvo sv. obhajilo, se tud; za trenutek nisem dolgočasil. To je bilo pri njem sploh nemogoče. Tri dneve v tednu, eno uro začetkom šole, smo sedeli pred njim v cerkvi na klopicah, kjer smo bili ob nedeljah pri maši. Mislim, da tudi enega ni bilo, ki bi le nerad hodil h katekizmu. Seveda je bilo treba znat. vse na pamet, in dobro znati, ampak pri župniku Kampensu je šlo to samo po sebi Nikdnr se ni jezil, nikdar ni zgubil potrpljenja, nikdar ni rabil šol- skih izrazov, kakor: osel, slon, tepec, putka, pišče; ne, pustil te je lepo udobno premišljevati, kakor bi bilo tvoje znanje odvisno le od njegove potrpežljivosti. Če si jo nekoliko za-vozil, te je znal tako dobrosrčno spraviti nazaj v pravi tir, da si bil popolnoma prepričan, da si se samo majčkeno zmotil. Pri vseli vprašanjih in resnih zapovedih katekizma je znal pripovedovati primerne zglede iz življenja ■ v vasi, iz našega mnjhnega življenja, kjer smo se včasih morali tudi smejati, čeprav smo bili v cerkvi, tako da nam je vse do dobra utepel v glavo in smo delali najsvetejše dobre sklepe. Katekizem nam ni pomenil nekaj, kar se moramo na pamet naučiti, če hočemo biti sprejeli med povabljence ali če jih nočemo skupiti, ampak nekaj živega, praktičnega, kar je v tebi in vsak dan okrog telie. Nekega jutra nam je prebral zgodlio o >Je-zusu prijatelju otrok in razlaga, kako je Jezus zbiral okrog sebe male otroke ter rekel svojim apostolom in učencem: »Kdorkoli pohujša katerega teh malih, bi mu bilo bolje obesiti mlinski kamen na vrat in ga potopiti v globo-čino morja.« Zgodbo in sliko, ki je stala zraven. sem dobro poznal. To je bilo res nekaj samo za nas, ne pa kakor druce zgodbe in slike, kjer imajo samo veliki glavno besedo. In mlinski kamen , .. Vsakdan sem na poti v šolo šel mimo majhnega mlina, kjer sem videl ležati ogromen mlinski kamen, okrogel in velik kot največje kolo, z veliko štirioglato luknjo v sredi. Odkar jaz pomnim, je tam ležal. Več kot enkrat sem se ustavil, pa gledal, premišljeval o zgodbi Jezusa rijatelja otrok in mislil, da je gotovo to tisti amen, o katerem je govoril. Nenadoma me župnik vpraša: »Kaj se to pravi: pohujševati?« Osuplo sem ga gledal v obraz, enako osuplo so gledali tudi vsi ostali. O tem se ni nikdar razpravljalo. Učitelj nam ni tega nikdar razložil. Učili smo se na pamet, zdrdrali, več ni od nas nihče zahteval. Bliskovito mi je prišel C na misel težki kamen pri majhnem mlinu in kako bi bilo lahko potegniti skozi štirioglato luknjo vrv in jo privezati na vrat kakemu... Prejšnji dan me je učitelj strahovito pretepel, česar še nisem popolnoma prebavil... kako rad bi njfemu privezal tisto vrv za vrat. »No, Beloglavec?« »Pohujševati se pravi... se pravi... nekaj za... za učitelje, gospod župnik.« Tišina. Nihče se ne zgane. Vsi fantki so v duhu takoj videli zvezo med mlinskim kamnom, učitelji, pohujšanjem... V naše veliko presenečenje pa smo zagledali, kako je gospod' župnik postal rdeč v obraz, se obrnil in hitro odšel v stransko ladjo. Naše oči so šle za njim in opazili smo, rla se mora strahovito smejati, »Bog ve, kaj ga tako veseli?« je tiho vprašal Cantleelov Cenček. Uganke nismo nikakor mogli razrešiti; kaj takega se še nikdar ni pripetilo. Gospod župnik se je kmalu vrnil, se močno usekoval, bil še vedno ves rdeč v obraz in začel spraševati o sedmerih zakramentih O »pohujšanju« pa nas ni več spraševal, morda je mislil, da o tem že dosti vemo. Moja računica. V stvojih otroških letih sem večkrat prišel osebno v stik z župnikom Kampensom, a niti enkrat bi se ne mogel zaradi tega pohvaliti. Nikdar v življenju ne bom pozabil, kako sem nekega popoldneva nezaupljiv šel iz šole proti domu. Prvič, ker se mi je primerilo, da sem bil eno uro zaprt, o čemer bom moral poročati očetu; drugič, ker bom moral doma za kazen stokrat napisati poštevanko števila sedem. Ta nesrečna številka sedem je bila največja muka mojih otroških let. Nikakor si nisem mogel zapomniti, koliko je ft X 7 ali 8 X 7: temu nista bili krivi šestica ali osmich, ne. edino sedmica. Vedno sem pogodil mimo. Kakor hitro je uči- telj začel šariti s poštevanko, ki je vsak dan t>oiovici razreda prinesla same klofute, druge Koristi od nje ni imel nihče, sem se začel jaz potiti Medtem ko je kak tovariš drdral svojo učenost, sem jaz na tihem molil očenaše, da bi bil vprašan vsaj poštevanko števila 2, 3 ali 5, ker te sem dobro poznal. Tudi 4 mi je šla še precej dobro Ko pa je prišlo nad šestico, zlasti ta nesrečna 7, sem bil čisto zmešan. Številke 7, 8, 9 so bile zame strahotne more. Računati z njimi je bilo isto, kot dobivati klofute in pisati kazni. Posebno sedmica. V moji domišljiji je imela tako pošasten, preteč in režeč se obraz, kakršnega prt nobenem človeku nisem poznal; pomenila mi je vse, kar je grdega, strašnega, zahrbtnega. Celo učiteljev obraz je bil v primeri z njo angelski. Nekoč se mi je vendar posrečilo uganiti, da je 7 X 7 devet in štirideset. Učitelj me je pa tako strogo in nezaupno gledal, prepričan, da mi je kdo pošepetal ali, da sem nekje prebral, da sem se hitro popravil: »Sedem krat sedem je...,osem in štirideset.« Ne, sedmica je bila groznal Tako sem šel tistega popoldneva po cesti proti domu, z računico poa pazduho in s težkim srcem. Namesto da bi se šel po šoli nekoliko igrat, kopat in ribe lovit, bom moral trapasto sedati doma in pisati I X7 = 7, 2X7=14 itd. in to stokrat zapored. — Potem bodo pa še vsi hodili spraševat: »Ali moraš spet kazen pisati, zanikrnež?!« Nenadoma sem se spomnil: kaj če bi knjigo zgubil... potem bom drugi dan učitelju lahko rekel, da nisem mogel napisati. Sicer me bo natepel, kar pa je vendar manj hudo in v petih minutah končano. Samo, da enkrat to nesramno, preklicano kn jigo zgubim. Boka. pod katero sem tiščal knjigo, se je nekoliko zrahljala, čutil sem. kako je knjiga zdrknila in padla, jaz pa sem stopal trdo pokonci in srepo gledal pred se, kakor bi se čisto nič ne zavedal svojega dejanja. ft Za Jugoslovansko tiskarno v Ljubljani: Jože KramariS Izdajatelj: inž. Jože Sodia 'Irednik: V'ktor CsnžiS