351Jubileji
Ker se je število učencev večalo, je šola leta 1874 postala dvorazrednica, najeli 
so še učilnico v zasebni hiši. Leta 1883 je postala trirazrednica, obiskovalo jo je 138 
deklic in 134 dečkov. Leta 1892 so zgradili novo šolsko poslopje s petimi učilni-
cami. Šola se je še naprej širila, leta 1893 v štiri-, 1898 v pet-, 1927 v šest- in 1936 v 
sedemrazrednico.
Med drugo svetovno vojno je bila šola zelo poškodovana, učila, knjige in 
pohištvo skoraj povsem uničeno. Pouk se je pričel 4. junija 1945. Šola je postala 
osemletka 3. septembra 1957. Leta 1962 je postala šola Miklavž centralna in dobila 
podružnično šolo Kog. Novo šolsko stavbo je šola dobila leta 1969. Ob tej prilož-
nosti je šola izdala brošuro V nove čase, ki obsega zgodovino šole do leta 1968, 
spomine učitelja in literarne prispevke učencev.
Po zadnjih podatkih v sklopu šole deluje vrtec z dislocirano enoto na Kogu. 
Šolo obiskuje skupaj 235 otrok. 
Tatjana Hojan
 
Vincenc Franul pl. Weissenthurn – 250
Na Reki se je 2. februarja 1771 ro-
dil Vincenc Franul pl. Weissenthurn. 
Nekaj mladih let je preživel tudi v 
Ajdovščini, kjer so imeli plemiči Wei-
ssenthurn svoje posesti. Po končani 
reški osnovni šoli se je izobraževal na 
tamkajšnjem jezuitskem kolegiju in 
doktoriral iz prava. Leta 1803 je z od-
lokom dobil pravico za urad javnega 
notarja ter vodil zasebno pisarno do 
smrti. Leta 1815 je postal vladni nad-
zornik ilirsko-srbske zasebne šole v 
Trstu. Oblikoval je slovensko slovnico 
za Italijane, pri čemer je preveč očitno 
vzel za osnovo Kopitarjevo slovnico, 
ne da bi samega avtorja navedel kot 
vir. Ker se sam ni čutil dovolj trdne-
ga v slovenščini, je za pomoč prosil 
Valentina Vodnika, da mu je prebral 
in popravil ves slovniški del, priredil 
Linhartovega Matička za bralni del ter 
pregledal slovarček. Weissenthurn je 
odločno zagovarjal pomen znanja slo-
venskega jezika za Tržačane. Umrl je 
2. avgusta 1817 v Trstu.
Anton Arko
Slovenska slovnica za Italijane, 1811 
(arhiv.gorenjskiglas.si).