Glasba.
761
zaroko   Cviete   in   Plaisanca,   se končuje   vsa opera.
Značilni za to opero so razni narodni motivi, od katerih so nekateri uprav specifično hrvaški, kakor n. pr. takoj ob začetku napev Lukov: „Nestalo je, bračo, svega", drugi podobni slovenskim, n. pr. zbor: „Odpiraj ljubu sobicu", tretji splošno slovanski, kot samospev „Kosio sam djetelinu". Jako rad se giblje skladatelj v stalnih določenih glasbenih oblikah. Večkrat so moški zbori zloženi v obliki
.Missa in honorcm s. Antonii Paduani
ad IV. voces inaequales. Auctore P. Angelico Hribar. O. M. In memoriam Jubilaei XXV an-norum Societatis s. Caecilia«. Labaci 1902. Sumptibus Conventus O. M. et typis „Zadružna tiskarna". — Gosp. skladatelj je s „Cecilijinim društvom" vred praznoval petindvajsetletnico svojega učiteljevanja in pač ni mogel tega dogodka lepše postaviti, kot da nas je razveselil zopet z novo skladbo. Maša je zložena v es-dm in je vseskozi mejodjozna, lahka ter
Slikal P. Zmitek.
Pri   pisanju.
koračnic (str. 5, 36, 44), med katerimi je posebno zanimiva „Složno, oj složno, bračo sva!" katera ima zgodovinsko vrednost, ker je gospod skladatelj uporabil zanjo izvirno turopoljsko budnico iz 1. 1848. Francozi pa pojo v „gavo-tah" in v „valčkih". Pri tem seveda trpi izrazitost deklamacije, katera se mora podvreči naprej določeni, po taktu odmerjeni melodiji.
Vsekako je ta opera obogatila naš domači jugoslovanski repertoar z dragocenim komadom, kateri se bo, kakor kaže topli vzprejem, tudi obdržal v bodočnosti na naših odrih.
O. B.
cerkvenemu duhu primerna. Partitura s štirimi glasovi stane 1 K — pač nizka cena za tako lepo skladbo, ki ima tudi prikupno zunanjo obliko.                                                      C. D.
Srpskc narodne pesme i igre s melodijama iz Nevča. Prikupio Todor M. Bušetič. Muzički priredio Štev. st. Morkanjac. Srpski etnografski zbornik. Knjiga treča. U Beogradu 1902. Str. 110. — To zbirko je ravnokar izdala „Srpska kraljevska akademija", katera se trudi posebno za narodno srbsko folkloristiko. Zbirka, katero danes omenjamo, je jako zanimiva, ker nam kaže pravi srbski vseskozi epični, pri tem pre-