TISKOVINA Poštnina plačana pri pošti 2253 Destrnik CENA: 0,60 EVRA 20. oktober / vinotok 2010, GLASILO OBČINE DESTRNIK, LETO XV, ŠTEVILKA 9 (145) Občan - 20. oktober 2010 Aktualno Pogovor s ponovno izvoljenim županom Francem Pukšičem Občan: Kratko vodilo občinskemu svetu za naslednji mandat. Franc Pukšič: Nekateri so obljubljali izgradnjo velikega stadiona – z državno reprezentanco, seveda bom to z velikim veseljem dal v razvojne programe občine, ko bodo za to zagotovili tudi denar. Kolikor se spomnim, se od obljub pač ne da živeti. Ko je bil oče svetnice, ki je bila danes izvoljena, minister za šolstvo, za športni stadion v občini Destrnik ni prispeval nič oziroma Rezultate je v krogu občanov Franc Pukšič skupaj s kandidati za občinski svet budno spremljal v gasilskem domu na Destrniku. Ob pričakovanju izida volitev je bilo v dvorani čutiti rahlo vznemirjenost in vzdušje je vidno raslo. Po razglasitvi končnih rezultatov smo mu zastavili nekaj vprašanj. Občan: Ali ste zadovoljni z izidi volitev? Franc Pukšič: Najprej iskrena hvala vsem občanom in občankam, ki so mi ponovno zaupali tako veliko število glasov, seveda pa tudi našim kandidatom na listi za občinski svet. Dejansko se je pokazalo, da z nizkimi udarci pod pasom in lažmi pač ne prideš daleč. Če vodiš kampanjo pošteno, se to pokaže v rezultatu, saj je izvoljenih sedem naših svetnikov od enajstih. Občan: Česa se boste naprej lotili oziroma kaj boste storili najprej? Franc Pukšič: Stvari bodo kontinuirano tekle naprej, prav jutri (11. 10. 2010) greva z direktorjem občinske uprave v Ljubljano, kjer se z ministrstvom za promet dogovarjamo, da bi država vendarle razpisala nadaljnjo invensticijo državne ceste od Poličeve Gere do Gomilcev in začetek izgradnje krožišča v Janežovcih za tako imenovano umiritev prometa proti termam. Izdajatelj: Občinski svet Občine Destrnik Uredništvo: Ksenija Munda, Tadej Urbanija, Kristina Hauptman, Nada Zupanič in Petra Arnuš Glasilo prejemajo vsa gospodinjstva v občini Destrnik brezplačno. Medij OBČAN - GLASILO OBČINE DESTRNIK je vpisano v razvid medijev pod zaporedno številko 275. Naslov uredništva: OBČAN, Vintarovci 50, 2253 Destrnik. Telefon: 02/761-92-50 Telefaks: 02/761-92-52 E pošta: clanki@casopis-obcan.si Časopis OBČAN izhaja v nakladi 900 izvodov Prva številka časopisa Občan je izšla 25. julija 1996. Odgovorna urednica: Ksenija Munda Lektorica: Bojana Kolenko Oblikovanje in tehnično urejanje: Pika, Zmagoslav Šalamun, s.p., Biš 61, 2254 Trnovska vas, 070/670-740 Tisk: Tiskarna Grafis, Požeg 4, Rače 2 pri pol milijona evrih samo 18.000 evrov. Občan: In za konec še kakšna beseda za naše občane. Franc Pukšič: Drage občanke, dragi občani, tako kot doslej imate delaven in sposoben občinski svet. Skupaj z občinsko upravo bom naredil vse, da bomo predvolilni program, ki smo vam ga predstavili na petih predstavitvah, s sedmimi svetniki tudi uresničili. Pogovarjala se je Petra Arnuš OBVESTILO ŠTUDENTOM, KI SO ZAKLJUČILI ŠTUDIJ, IN ZLATIM MATURANTOM O MOŽNOSTI PRIDOBITVE DENARNE NAGRADE Obveščamo vas, da je Občina Destrnik v časopisu Občan, ki je izšel aprila 2010, objavila Pravilnik o dodelitvi denarne nagrade Občine Destrnik študentom, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij, in zlatim maturantom (Uradni vestnik časopisa Občan, št. 4/2010). Pravilnik ureja dodeljevanje denarne nagrade študentom, ki so zaključili dodiplomski ali podiplomski študij, in zlatim maturantom, določa upravičence, pogoje za pridobitev, postopek uveljavljanja, višino ter način dodelitve denarne nagrade. Pravico do denarne nagrade uveljavlja upravičenec na podlagi pisne vloge na obrazcu, ki ga prejme pri občinski upravi Občine Destrnik ali na spletni strani Občine Destrnik. Izpolnjena vloga se skupaj s prilogami pošlje po pošti ali odda na Občini Destrnik najkasneje v šestih mesecih od datuma diplomiranja oziroma pridobitve naziva zlati maturant. Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, univ. dipl. ing. el. Občan - 20. oktober 2010 Občan Pojasnilo, zakaj je odšel Stanko Šale, dr. dent. med. Sem Stanko Šale, dr. dent. med., in sem do konca leta 2008 delal v zobozdravstveni ordinaciji v Destrniku. Ker sem danes izvedel za poskus politizacije mojega odhoda v lastno ordinacijo, se čutim poklican tudi ustrezno odgovoriti. Moj odhod je bil pogojen z željo po profesionalnem razvoju v lastni ordinaciji in nika- kor ni bil posledica kakršnega koli spora (osebnega ali strokovnega) z gospodom Pukšičem. Kvečjemu moram povedati, da sem od gospoda župana dobil močno podporo in sva se večkrat pogovarjala o tem, kako izboljšati razmere glede zobozdravstvenega varstva občanov Destrnika. Konec koncev je ordinaci- ja sodobno prenovljena in opremljena,lahko je v ponos vsem občanom. Moram tudi povedati, da sem se z g. Pukšičem pogovarjal o morebitni ponovni vrnitvi na delo v Destrnik, kar kaže na njegovo skrb za delovanje ordinacije v času, ko jo je zapustil moj naslednik. Želim povedati, da sem se za to pismo odločil izključ- no zaradi korektne komunikacije z g. Pukšičem, ki sem je bil deležen v času, ko sem opravljal delo v zobozdravstveni ordinaciji v Destrniku, in zaradi pozitivnih izkušenj s pacienti ter z gospodom županom osebno. Stanko Šale, dr. dent. med., Asdental d. o. o. Spoštovane občanke, spoštovani občani – volivke in volivci! Najprej se zahvaljujem vsem volivkam in volivcem, ki ste nam izkazali zaupanje – meni kot županu ter kandidatkam in kandidatom za občinski svet na listi SLS. Iskreno se zahvaljujem tudi vsem, ki ste nam pomagali pri predstavitvi programa v volilni kampanji ali pa ste nam v osebnem stiku izrazili svojo podporo. Izredno cenim vašo pokončno držo in ponosen sem, da se niste pustili zavesti vse glasnejšim podtikanjem, lažem in žalitvam celo na osebni ravni. Odločili ste se v dobro celotne občine in nam zaupali, da lahko delamo naprej v skladu s predstavljenim razvojnim programom občine. Lahko vam obljubim (obljube sem vedno poskušal tudi izpolniti), da bomo s sedmimi izvoljenimi svetniki z liste SLS čim bolj optimalno uresničili začrtane cilje. Veliko občank in občanov je opazilo izredno negativen potek volilne kampanje, ki je potekala pod vodstvom SDS-a, ter se čudilo, koliko laži, podtikanj in žaljivk je bilo izrečenih v tako kratkem času (mimogrede, sam sem služil SDS-u celih 15 let ter izpolnjeval njegov program, vendar nikoli na tako nizki ravni). Marsikaj bi se dalo poveda- Občan - 20. oktober 2010 ti o postopkih predvolilne kampanje, ki se je je poslužila politična konkurenca, o trganju naših plakatov, o kritiziranju vsega, kar je bilo narejenega v občini ... posebej o lažeh v zvezi z zobozdravstvom (odgovor na laži o zobozdravstvu v Destrniku lahko preberete v članku, ki ga je napisal bivši zobozdravnik dr. dent. med. Stanko Šale). Mogoče bi izpostavil samo napad na pomen srečanja s starejšimi občani, ki ga občina organizira vsako leto – v prejšnjih letih v maju, zadnji dve leti pa v oktobru. Spoštovani, bojim se, da s končano volilno kampanjo tokrat v naši občini podtikanj, žalitev, natolcevanj in laži še ni konec. Škoda bi bilo, če bodo nekateri svojo energijo namenili predvsem temu. Mogoče pa vendarle smemo upati in pričakovati, da bodo v čim krajšem času prišli s predlogi za dopolnitev razvojnih programov občine, za »dograditev športnega centra z nogometnim igriščem, s ciljem, da Destrnik dobi ekipo na državni ravni«, vendar se morajo zavedati, da za to potrebujemo tudi prihodke. Drage Urbančanke in spoštovani Urbančani, naš cilj je vso svojo energijo ter izkušnje usmeriti v prihodnost in napredek. Hvala vam, da znate ceniti pošteno kampanjo in javne predstavitve, kjer lahko izrazite svoja mnenja, predloge, pričakovanja ... verjamem v vas in hvala vam, da tudi vi verjamete v nas. Le z dejanji bomo gradili našo skupno prihodnost. Vaš župan Franc Pukšič Viničarija Destrnik zaupana v upravljanje Turističnemu društvu Destrnik V petek, 8. oktobra 2010, se je v viničariji Destrnik zgodil velik dogodek. Župan Občine Destrnik gospod Franc Pukšič in predsednik Turističnega društva Destrnik gospod Ivan Hauptman sta ob prisotnosti članov upravnega odbora društva svečano podpisala pogodbo o najemu viničarije. Župan ni skrival ponosa, da je občini uspelo ohraniti ta biser v Destrniku. Ob tej priložnosti je povedal, da je vesel, da bo objekt, ki bo vključen v turistično ponudbo našega kraja, upravljalo turistično društvo. Predsednik TD se je zahvalil za zaupanje in zagotovil, da bodo »turisti« skrbni upravljalci in najemniki viničarije. Prizadevali si bodo za aktivno oglaševanje te in ostalih znamenitosti Destrnika, da bi v naše kraje pripeljali veliko turistov. Po svečanem podpisu sta nazdravila z žlahtno destrniško kapljico in vse prisotne povabila na veselo druženje. Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman 3 Občan Pregled opravljenega (2006–2010) in načrti za obdobje 2010–2014 V petek, 8. oktobra 2010, je ob 19. uri v Volkmerjevem domu kulture potekalo zaključno srečanje (mandata 2006–2010), na katerem je župan Franc Pukšič predstavil delo, opravljeno v preteklih štirih letih, in program dela za naslednja štiri leta. »V zadnjih štirih letih je občinski svet upravljal z 11 milijoni evrov. Na področju Term Janežovci lahko pokažemo, da smo naredili zelo veliko. Imamo gradbeno dovoljenje, vrtino, 8 ha stavbnih zemljišč in koncesijo za izkoriščanje tople vode,« je dejal Franc Pukšič ter prikazal tudi različne dokumente. Eden izmed njih je tudi dokument ministrstva za gospodarstvo, v katerem je zapisano, da je projekt dobro pripravljen, skladen in na ravni slovenskega turizma. Prav tako je razvidno, da Terme Janežovci prinašajo koristi, saj bo šel projekt za izgradnjo krožišča v izdelavo še letos, na podlagi tega pa sledi tudi širitev ceste proti Dupleku. V tem mandatu so nakupili zemljišča v Janežovcih, Zasadih, Jiršovcih in Desencih. Reševanja problematike brezposelnosti so se lotili s pomočjo podjetja Gradnje Destrnik. V tem obdobju je bilo poskrbljeno tudi za ureditev in vzdrževanje cest: Janežovski Vrh, Jiršovci–Ricinje, Drstelja–most, Lovski dom–Sever, Sever–Žumer, Vintarovci– Hauptman, lokalna cesta Jiršovci, šola–kapela, Vintarovci–Podpršak in državna cesta R3 Destrnik od gasilskega doma. Za varstvo okolja so poskrbeli z ekološkimi otoki, ki jih bodo gradili še naprej, z me- 4 njavo čistilne naprave pod šolo, z zbiranjem odpadkov, gradnjo kanalizacije in urejanjem vodotokov. Če ne bi prišlo do finančne krize, bi zraven tega, da imamo vsi v občini urejeno telefonsko in kabelsko napeljavo, lahko imeli tudi optično. Skrb za področje izobraževanja in družbenih dejavnosti se kaže v poučevanju tujih jezikov ter športu in s tem povezanim projektom izgradnje igrišča. Skrbeli so tudi za razvoj delovanja društev in prenovili gasilski dom ter viničarijo. Za urejanje boljših pogojev za tretje življensko obdobje so poskrbeli z izgradnjo zdravstvenega doma. Za razvoj kmetijstva so poskrbeli z vsakoletnimi razpisi, s sofinanciranjem društev in pripravo okroglih miz na temo kmetijske problematike ter tematike. Bilo pa je seveda tudi nekaj nerealiziranih projektov. V Desencih so želeli postaviti kulturno dvorano, a zaradi nesoglasja z nekaterimi krajani to ni bilo mogoče. Enako velja za nakup gasilskega vozila GVV- Z, ki se je zdel nekaterim občanom neprimeren. Za obdobje 2010–2014 so si zastavili izvedbo naslednjih projektov: snovanje obrtnopodjetniške cone, vzpodbujanje integriranega in ekološkega kmetovanja, vzpodbujanje dopolnilnih dejavnostih na podeželju, razvoj turističnih dejavnostih, nova delovna mesta, usposabljanje porabe obnovljivih virov energije in razvoj podjetja Gradnje Destrnik. Na področju infrastrukture: nadaljevanje izgradnje kanalizacije in čistilnih na- prav, nadaljevanje izgradnje komunalne ureditve – parkirišč ter prometne infrastrukture, posodobitev vežice in njene okolice, urejanje in vzdrževanje cest, vzdrževanje vodotokov ter skrb za varstvo okolja. Prav tako bodo nudili podporo društvenim dejavnostim, skrbeli za občane in sodelovali z vaškimi odbori. Glede povečanja kapacitet v vrtcu so si zastavili projekt za njegovo izgradnjo zraven igrišča. V neposredni bližini bo zrastel tudi poslovni objekt. Poskrbeli bodo za ureditev parkirišč pod šolo in pločnike. Po izčrpni predstavitvi župana je ob koncu besedo prevzela gostja, direktorica Zdravstvenega doma Ptuj, ki je dejala, da je na Destrniku zdravstvena oskrba odlična. Čestitala je g. županu, ki je na področju zdravstva v občini veliko dosegel, zato se marsikdo sprašuje, kako mu uspeva, da lahko na tako majhnem področju in s tolikšnim številom prebivalcev izvajamo tako kakovostno zdravstveno dejavnost. Pravi, da je težko dobiti stalnega zobozdravnika in ga obdržati. To je mogoče edino na ta način, da bi bil iz domačega kraja. Zato že usposabljajo domačega zobozdravnika, ki bo začel junija redno delati v ambulanti zdravstvenega doma Destrnik. Kulturni program so s pesmijo popestrili člani Mešanega pevskega zbora Destrnik in ansambla Ekart. Besedilo in fotografija: Petra Arnuš Nove priložnostne poštne znamke 24. septembra 2010 bomo izdali nove priložnostne in redno poštno znamko. V seriji Živalstvo tokrat prikazujemo štiri kače, in sicer laškega gada, smokuljo, belouško in modrasa. V skladu z navodili Mednarodne organizacije za ohranjanje narave in naravnih virov (IUCN) spadajo navedene kače v Sloveniji med zavarovane. Za najbolj ogroženo vrsto med naštetimi pa velja laški gad. Kot običajno so tri znamke natisnjene v polah po 25 znamk, ena (modras) pa v bloku z eno znamko. Serijo Umetnost nadaljujemo s slikarskim obdobjem realizma. Motiv na znamki prikazuje Pismo, sliko iz leta 1878, delo slikarja Janeza Šubica, ki sodi s svojim bratom Jurijem med najpomembnejše slikarje slovenskega realizma. Omenjena slika je primer raziskujočega umetnika, ki je na realističnih izhodiščih ustvaril intimno študijo za portret svojega bratranca Ivana. Slika je hranjena v Narodni galeriji v Ljubljani. V seriji Cestna vozila tokrat prikazujemo ljubljanski trolejbus. Ti so po Ljubljani vozili od leta 1951 do 1971, ko so se potihoma umaknili v zgodovino, saj so jih dokaj hitro nadomestili avtobusi mestnega prometa. Znamka je natisnjena v poli 25 znamk. Izdali bomo tudi redno poštno znamko, na kateri je prikazan motiv prve UNICEF-ove voščilnice, ki ga je davnega leta 1947 narisala deklica s Češkoslovaške. Znamka s črkovno oznako nominalne vrednosti A je natisnjena na samolepilnem papirju v kartončku po deset znamk. V zadnjem letošnjem sklopu bomo 26. novembra izdali priložnostne znamke v serijah Z žlico po Sloveniji in Arheološke najdbe ter redni znamki Božič in novo leto v polah po 50 znamk – v zvežčkih po 12 znamk na samolepilnem papirju. Dodatne informacije o novih poštnih znamkah lahko najdete na spletni strani www.posta.si in v Biltenu številka 82. Lepo vas pozdravljamo, Pošta Slovenije Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 LETO XV, številka 10 20. oktober 2010 VSEBINA 6. STATUT OBČINE DESTRNIK 1. SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. uradno prečiščeno besedilo (SOD – UPB1) 7. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA 2. JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2010 OBČINSKEGA SVETA OBČINE DESTRNIK 8. POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE DESTRNIK 3. ODLOK o javnem redu in miru v občini Destrnik uradno prečiščeno besedilo (POSOD – UPB1) 4. SKLEP 9. Poročilo o prenehanju veljavnosti Pravilnika o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin o izidu volitev župana občine Destrnik 10. Poročilo 5. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA o izidu volitev članov občinskega sveta občine Destrnik OBČINE DESTRNIK 1. Na podlagi 10. člena Pogodbe o koncesiji, št. 528/99, z dne 1. 10. 1999, za izgradnjo in upravljanje krajevnega omrežja za distribucijo in oskrbo z utekočinjenim naftnim plinom v občini Destrnik ter v skladu z 29. členom Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/05) izdaja župan Občine Destrnik naslednji SKLEP o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o. 1. Občina Destrnik daje soglasje k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., in sicer v naslednji višini: Cena je oblikovana po 10. členu pogodbe in znaša: – nabavna cena plina fco Destrnik 665,6482 EUR/t – kalo 5 % 33,2824 EUR/t – marža 132,5170 EUR/t 0,0810 EUR/kg + inflacija – od podpisa pogodbe do 1. 9. 2008 ----------------------------------------------------------------------------SKUPAJ: 831,4476 EUR/t ali Skupaj – plinasta faza 2,0454 EUR/m3 Potrjuje se prodajna cena plina v višini Občan - 20. oktober 2010 2,0454 EUR/m3. V ceno nista vključena taksa za obremenjevanje okolja s CO2 (ekološka taksa) v višini 0,0885 EUR m/3 in davek na dodano vrednost v višini 20 %. Diferenčne cene, glede na odjem (kategorije A do G iz 22. člena Pravilnika o priključku in dobavi plina, št. 528/99), zaenkrat ne bomo oblikovali. Vsi porabniki bodo imeli enako ceno. Potrjujeta se ceni najema plinomera v višini 1,04 EUR/mes. in vzdrževanja ter servisiranja plinomera 1,04 EUR/mes. Davek na dodano vrednost ni vključen v ceno. 2. Ta sklep začne veljati takoj. Objavi se v uradnem glasilu občine, cene pa se pričnejo uporabljati od 1. 10. 2010. Z uveljavitvijo tega sklepa preneha veljati sklep o soglasju k ceni za odjem plina po plinovodni mreži v občini Destrnik podjetju Istrabenz plini d. o. o., št. 3542/2010-9, z dne 13. 9. 2010. Štev.: 354-2/2010-10 Datum: 13. 10. 2010 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, univ. dipl. inž. el. 2. Na podlagi 10. člena Zakona o športu (Ur. list RS, št. 22/98, s spremembami in dopolnitvami), Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 6/2004), Dopolnitve Pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2007), Pravilnika o spremembi pravilnika za vrednotenje športnih programov v Občini Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 3/2010), ter Letnega programa športa Občine Destrnik za leto 2010 (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 1/2010) Občina Destrnik objavlja JAVNI RAZPIS ZA ZBIRANJE PREDLOGOV ZA SOFINANCIRANJE PROGRAMOV ŠPORTA ZA LETO 2010 1. NAROČNIK: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik 2. PREDMET RAZPISA so programi s področja športa. Sofinancirale se bodo naslednje vsebine programov: interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok. 3. PRAVICO DO SOFINANCIRANJA PROGRAMOV ŠPORTA na tem razpisu imajo naslednje pravne in fizične osebe: • osnovne šole Pravne in fizične osebe morajo izpolnjevati naslednje pogoje: • imajo sedež v občini Destrnik, • so registrirani najmanj eno leto, • imajo za določene športne programe zagotovljeno redno in programsko urejeno vadbo, • imajo zagotovljene materialne (športna oprema in rekviziti), prostorske 5 Uradni vestnik 10/2010 (lastni objekti ali sklenjene najemniške pogodbe), kadrovske ter organizacijske pogoje za uresničevanje načrtovanih športnih aktivnosti, • imajo urejeno evidenco o članstvu (za športna društva je obvezna priloga o članstvu) in evidenco o vadbi. 4. OKVIRNA VIŠINA SREDSTEV: okvirna vrednost sredstev, ki so na razpolago za sofinanciranje športnih programov v letu 2010, je 1.480,00 EUR. Financirane bodo naslednje vsebine programov: 1. interesna športna vzgoja šoloobveznih otrok 1.480,00 EUR Občina Destrnik bo z izbranimi izvajalci sklenila pogodbo za obdobje od 1. 1. do 31. 12. 2010. 5. RAZPISNO DOKUMENTACIJO dobite v prostorih Občine Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik v času uradnih ur ali na spletni strani: http:// www.destrnik.si. Za podrobnejše informacije lahko pokličete Metko Kajzer na tel. št. 761 92 51. 6. ODDAJA PRIJAV: prijave morajo biti oddane na razpisnih obrazcih skupaj z dokazili oziroma s prilogami, ki jih zahtevajo obrazci, poslane pa morajo biti v zapečateni ovojnici na naslov: Občina Destrnik, Vintarovci 50, 2253 Destrnik, s pripisom »Ne odpiraj – razpis šport«. Prijave morajo biti oddane do 15. novembra 2010 do 12.00 v sprejemni pisarni Občine Destrnik ali oddane na pošto s poštnim žigom do vključno 15. novembra 2010. 7. DATUM ODPIRANJA PRIJAV: strokovna komisija, imenovana s sklepom župana, bo z odpiranjem prijav v prostorih Občine Destrnik začela v roku 30 dni po datumu, določenem za oddajo. Odpiranje ne bo javno. Pri odpiranju prijav bodo iz nadaljnjega postopka izločene vse prijave, ki: • niso bile oddane v razpisanem roku, • jih ni predložila upravičena oseba. V primeru nepopolno izpolnjene prijave s pomanjkljivo dokumentacijo bo komisija v roku 3 dni od odpiranja prijavitelja pozvala, da jo v roku 5 delovnih dni dopolni. Če je v predpisanem roku ne bo dopolnil, bo prijava izločena in s sklepom zavržena kot nepopolna. 8. SKLEP O IZIDU RAZPISA bodo prijavitelji prejeli v roku 15 dni od datuma odpiranja prijav. 9. POGODBE O SOFINANCIRANJU bodo z izbranimi prijavitelji sklenjene takoj po končanem postopku. 10. PORABA DODELJENIH SREDSTEV: izvajalci morajo dodeljena sredstva porabiti v proračunskem letu, za katerega velja ta razpis. Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, univ. dipl. inž. el. 6 3. Na podlagi 21. člena Zakona o lokalni samoupravi (Ur. l. RS, št. 94/07 – UPB2, 76/08 in 79/09), 3., 17., ter 45. člena Zakona o prekrških (Ur. l. RS, št. 3/07-UPB4, 139/06- odl. US, 17/08, (21/08- popr.), 76/08- ZIKS- 1C, 108/09 in 109/09- odl. US), 2. ter 4. člena Zakona o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 39/06 – UPB1, 66/06- odl.US, 70/08 in 108/09), 27. člena Zakona o varstvu javnega reda in miru (Ur. l. RS, št. 70/06) ter 12. in 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) je Občinski svet občine Destrnik na 17. izredni seji 12. 10. 2010 sprejel ODLOK o javnem redu in miru v občini Destrnik I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem odlokom so predpisani ukrepi za varstvo javnega reda in miru, zagotavljanje varnosti občanov in javnega premoženja, vzdrževanje zdravja ter čistoče kraja, varstvo okolja in zunanje podobe kraja, varstvo zunanjega videza naselij in zelenic ter ravnanje z zapuščenimi vozili. Določijo se pristojnosti občinskih redarjev in občinskih inšpektorjev pri izvajanju nadzora nad izvrševanjem določb tega odloka ter globe za kršitve določb tega odloka. 2. člen Vsakdo, ki prebiva ali se začasno mudi na območju občine Destrnik, se mora vesti tako, da ne moti, ne vznemirja ali ovira drugih pri njihovem delu, razvedrilu ali počitku, da ne ogroža njihovega zdravja ali premoženja, da skrbi za primeren videz kraja, kjer živi, dela ali se začasno zadržuje in da ne opravlja ali opušča dejanj, ki so po tem odloku obvezna ali prepovedana, oziroma, ki ogrožajo splošno varnost ljudi in javno moralo. 3. člen Za prekrške, storjene po tem odloku, so odgovorne pravne osebe, odgovorne osebe pravnih oseb, samostojni podjetniki posamezniki, odgovorne osebe samostojnih podjetnikov ter posamezniki. II. VARSTVO JAVNEGA REDA IN MIRU 4. člen Na območju občine Destrnik je zaradi varstva javnega reda in miru prepovedano: 1. po stanovanjih in na javnih krajih vznemirjati, motiti ali nadlegovati občane z zbiranjem podatkov, izjav ali na vsiljiv način prodajati artikle, razen ko je to izrecno dovoljeno ali določeno, 2. uživati alkoholne pijače v parkih, na otroških ali športnih igriščih, na zeleni- cah, pred prodajalnami, na ulici in na drugih javnih površinah ter izven prostorov, ki so določeni za točenje alkoholnih pijač, 3. prestaviti, odstraniti, uničiti, poškodovati, popisati ali kakor koli drugače onesnažiti napisne table, ograje, žive meje, javna opozorilna znamenja, spomenike, spominska obeležja na pokopališčih, prometne znake, naprave za javno razsvetljavo, poštne nabiralnike, klopi, zabojnike za odpad, stojala za kolesa ali druge naprave in predmete, namenjene za splošno uporabo, 4. poškodovati, prevračati ali odstraniti na javnih površinah in ekoloških otokih postavljene zabojnike za odpadke ali klopi, 5. nepotrebno zadrževanje na območju pokopališč zaradi druženja, zabave, kajenja, počitka, uživanja hrane in pijače. Prav tako je prepovedano naslanjati se na nagrobne spomenike, postavljati na njih različne predmete, ki kazijo njihov videz, onesnaževati spomenike ali hoditi po grobovih ali grobnicah, 6. v naseljenih sredinah uporabljati naprave na plin, katerih glavni efekt je prekomerni pok, ki povzroča vznemirjenje ali občutek ogroženosti pri drugih ljudeh, 7. kaditi na območju športnega parka Destrnik, 8. pljuvanje, uriniranje ali opravljanje velike potrebe na ulicah, pločnikih, parkiriščih, igriščih, rekreacijskih poteh in drugih javnih površinah, namenjenih sprostitvi ter rekreaciji občanov ali igri otrok. 5. člen Javni shodi in javne prireditve se morajo izvajati v skladu z Zakonom o javnih zbiranjih (Uradni list RS, št. 113/05). III. VARSTVO OBČANOV IN PREMOŽENJA 6. člen Zaradi varstva občanov in premoženja je prepovedano: 1. nameščati kakršne koli naprave ali ovire na javne ceste, rekreacijske poti, parkirišča in druge javne površine brez predhodnega soglasja oziroma odločbe pristojnega organa, 2. graditi ali puščati ograje, drevesa in žive meje ob javnih poteh v takem stanju in tako visoko, da ogrožajo varnost občanov ali s tem kazijo videz kraja, 3. na ograje ob javnih poteh postavljati nevarne predmete, ki lahko povzročijo ogrožanje zdravja mimoidočih, 4. z metanjem kamenja ali drugih predmetov ogrožati varnost ljudi in premoženja, 5. namerno ščuvati, dražiti ali plašiti živali, 6. puščati na javnih površinah, kjer se odvija kakršen koli promet, živali brez Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 nadzorstva, voditi pse brez povodca ali puščati domače živali, da povzročajo škodo na javnih ali zasebnih površinah, 7. voditi pse ali druge domače živali na zelenice in dvorišča otroških vrtcev in šol ter druga otroška in športna igrišča, 8. z brezobzirno vožnjo ali kako drugače poškropiti ali umazati ljudi ali pročelja stalnih ali začasnih stacionarnih ali premičnih objektov, ki se nahajajo na javni površini, 9. uničiti ali poškodovati drevje in okrasne rastline v javnih nasadih ali na drugih javnih površinah, 10. nepravilno uporabljati igrala ali naprave na otroških igriščih, kar ima lahko za posledico poškodbo ali uničenje igrala ali naprave, oziroma ogrožanje zdravja drugih oseb 11. uporabljati naprave iz prejšnje točke osebam, ki kažejo očitne znake vinjenosti, 12. imeti nepokrit oziroma nezavarovan vodnjak, jamo, jašek ali drugo odprtino, kjer obstaja nevarnost za ogrožanje življenja in zdravja ljudi, 13. čuvati psa ali drugo domačo žival na način, da lahko skoči na ograjo, ki neposredno meji na javno cesto ali pločnik, ter pri mimoidočih povzroča strah in občutek ogroženosti, kar lahko ima za posledico nagonsko umikanje na vozišče. IV. VARSTVO ZDRAVJA IN ČISTOČE 7. člen Z namenom varovanja zdravja in čistoče je prepovedano: 1. metati, spuščati ali odlagati predmete, snovi in odpadke v naravno okolje, na javne površine in na druge prostore, ki za to niso določeni, 2. zalivati vrtove, prati avtomobile ali kako drugače po nepotrebnem ali prekomerno trošiti vodo iz vodovodnih omrežij v času opozorila, da je potrošnja vode zaradi pomanjkanja omejena, 3. prati motorna vozila, kmetijske stroje, priključke in druge predmete ob rekah, ribnikih, potokih in studencih ter na območju virov pitne vode, 4. zanemariti čistočo stanovanja, delavnice, gospodarskega poslopja ali dvorišča do te mere, da to moti okolico, 5. puščati iztrebke domačih živali na javnih površinah. Vodnik psa mora pri sebi imeti ustrezno vrečko za pobiranje iztrebkov, ki jo mora na zahtevo občinskega redarja ali občinskega inšpektorja tudi pokazati, 6. pustiti greznice in odtočne kanale odprte ali slabo zaprte in spuščati odplake iz greznic ali objektov na cestišča ali obcestne jarke. V. VARSTVO OKOLJA IN ZUNANJE PODOBE KRAJA 8. člen Zaradi varstva okolja in zunanje podobe Občan - 20. oktober 2010 kraja je prepovedano: 1. onesnaževati ali zasmetiti javne ceste ali druge javne površine z blatom, zemljo, gnojem, gnojevko, oljem, žagovino, s papirjem ali podobnimi snovmi, 2. opustiti vzdrževanje, čiščenje in urejanje zgradb, dvorišč, vrtov, nasadov, poti, ograj, drugih objektov, ki v neurejenem stanju kazijo zunanji videz okolice, 3. odlagati kakršen koli material na javno površino, na kanalizacijsko ali vodovodno omrežje ali drugi objekt za splošno rabo, 4. odlagati dotrajano stanovanjsko opremo ali kakršnokoli navlako na javnih površinah in v okolici stanovanjskih enot, 5. imeti postavljen aktivni klopotec izven časa, predvidenega v tem odloku. Na območju občine Destrnik se lahko klopotec postavi ali aktivira njegovo delovanje od 25. julija, z droga pa se mora sneti deset dni po trgatvi, vendar najkasneje do 31. oktobra. Klopotec, ki ostane na drogu po tem datumu, mora biti zaklenjen, tako da ne povzroča hrupa. VII. ŽIVALI V PROMETU 9. člen (1) Za ureditev izložb ali drugih krajev v sklopu poslovnih prostorov ali lokalov, ki služijo reklami v sklopu objekta in dejavnosti, ki se v tem objektu opravlja, so dolžni poskrbeti lastniki ali imetniki pravice uporabe teh prostorov ali lokalov. (2) Sama ureditev takih izložb ali drugih krajev, ki služijo namenu v skladu s prejšnjim odstavkom tega člena, mora biti primerno urejena in s svojim videzom ne sme kaziti lokala ali njegove širše okolice. 12. člen (1) Če občinski inšpektor ali občinski redar najde zapuščeno vozilo na javni prometni površini ali na cestnem svetu zunaj vozišča, namesti nanj pisno odredbo, s katero naloži lastniku vozila, da ga odstrani v roku treh dni od dneva izdaje odredbe. (2) Postopek odstranitve zapuščenega vozila se izvede v skladu s Pravilnikom o odstranitvi zapuščenih vozil na območju občine Destrnik. VI. VARSTVO ZUNANJEGA VIDEZA NASELIJ IN ZELENIH POVRŠIN 10. člen Zaradi varstva zunanjega videza naselij in zelenih javnih površin je prepovedano: 1. parkirati ali postavljati motorna ali druga vozila, prikolice ali druge delovne stroje na hišnih dohodih, garažnih dovozih, na zelenicah, igriščih ali drugih zelenih površinah, ki niso namenjene za parkiranje, ali na poteh, ki povezujejo ulice, javne prostore in prometne površine, kjer bi lahko ovirali dostop intervencijskim vozilom, 2. parkirati kolesa, kolesa z motorjem in motorna kolesa, puščati zabojnike ter posode za smeti na površinah, kjer bi to oviralo promet ali varno in nemoteno gibanje pešcev, 3. parkirati tovorna vozila na posebej urejenih in ostalih parkirnih površinah, namenjenih osebnim vozilom, 4. voziti v naseljenih krajih izven cest, namenjenih prometu tovrstnih vozil, 5. postavljati montažne objekte ali druge začasne objekte (kamp prikolice, kioske …) na javnih površinah v naseljih brez ustreznega soglasja. 11. člen (1) Za jahače, goniče in vodnike živali se uporabljajo določbe zakona, ki ureja področje udeležbe živali v prometu. (2) Prepovedana je ježa konj in uporaba vprežnega vozila v parkih, na športnih in otroških igriščih ter drugih javnih površinah, razen tam, kjer je to dovoljeno z ustrezno prometno signalizacijo. Prepoved iz tega odstavka ne velja, če se s konji opravljajo naloge policije. (3) Izjemoma lahko uporabo živali za ježo ali za vleko vprežnega vozila na drugih javnih površinah z odločbo odobri pristojni organ, če je uporaba živali predvidena pri izvedbi javne ali zasebne prireditve (različne povorke, poroke z uporabo kočije …). VIII. RAVNANJE Z ZAPUŠČENIMI VOZILI IX. NADZOR NAD IZVAJANJEM DOLOČB ODLOKA 13. člen (1) Za nadzor nad izvajanjem tega odloka so pristojni občinski inšpektorji in občinski redarji. (2) Na podlagi tega odloka občinski redar nadzoruje izvajanje določil: – o varstvu javnega reda in miru, prve, druge, tretje, četrte, pete, šeste, sedme ter osme točke 4. člena, – o varstvu občanov in premoženja, prve, tretje, četrte, pete, sedme, osme, devete, desete, enajste in trinajste točke 6. člena, – o varstvu zdravja in čistoče, pete točke 7. člena, – o varstvu okolja in podobe kraja, prve in pete točke 8. člena tega odloka, – o varstvu zunanjega videza naselij in zelenih površin, prve, druge, tretje in četrte točke 10. člena, – o živalih v prometu, 11. člen, – o ravnanju z zapuščenimi vozili, prvi in drugi odstavek 12. člena. (3) Na podlagi tega odloka občinski inšpektor nadzoruje izvajanje določil: – o varstvu občanov in premoženja, prve, druge, tretje, šeste, sedme, devete, dvanajste in trinajste točke 6. člena, 7 Uradni vestnik 10/2010 – o varstvu zdravja in čistoče, prve, druge, tretje, četrte, pete in šeste točke 7. člena, – o varstvu okolja in podobe kraja, prve, druge in tretje, četrte in pete točke 8. člena, ter prvega in drugega odstavka 9. člena, – o varstvu zunanjega videza naselij in zelenih površin, pete točke 10. člena, – o ravnanju z zapuščenimi vozili, prvega in drugega odstavka 12. člena. X. KAZENSKE DOLOČBE 14. člen (1) Z globo 2500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če krši določila prve, druge in tretje točke 7. člena, odgovorna oseba pa z globo 300 evrov. (2) Z globo 2500 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če krši določila prve točke 8. člena, odgovorna oseba z globo 250 evrov. (3) Z globo 800 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik, če krši določila: – prve, druge, tretje in dvanajste točke 6. člena, Z globo 200 evrov se kaznuje tudi odgovorna oseba. (4) Z globo 300 evrov se kaznuje za prekršek pravna oseba in samostojni podjetnik posameznik če krši določila: – prve točke 4. člena, – 9. člena tega odloka, – pete točke 10. člena. Z globo 80 evrov se za isti prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe in odgovorna oseba samostojnega podjetnika posameznika. 15. člen (1) Z globo 400 evrov se kaznuje za prekršek posameznik če krši določila prve, druge in tretje točke 7. člena. (2) Z globo 250 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če: – krši določila prve točke 8. člena, – ne upošteva odredbe iz prvega odstavka 12. člena. (3) Z globo 200 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila: – tretje in četrte točke 4. člena, – četrte, pete in dvanajste točke 6. člena, – druge, tretje in četrte točke 8. člena. (4) Z globo 160 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila: – prve, druge in tretje točke 6. člena (5) Z globo 100 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila: – druge, pete, šeste, sedme in osme točke 4. člena, – šeste, osme, devete, desete in enajste točke 6. člena, – četrte, pete in šeste točke 7. člena, – pete točke 8. člena (6) Z globo 80 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila: 8 – prve točke 4. člena, – sedme in trinajste točke 6. člena, – prve, druge in pete točke 10. člena. (7) Z globo 40 evrov se kaznuje za prekršek posameznik, če krši določila: – tretje in četrte točke 10. člena, – drugega odstavka 11. člena XI. PREHODNE DOLOČBE 16. člen Določbe 12. člena tega odloka začnejo veljati naslednji dan dan po sklenitvi pogodbe med Občino Destrnik in izvajalcem storitve odvoza in hrambe zapuščenih vozil. Izvajalec mora izpolnjevati zakonsko določene kriterije v zvezi z odvozom, s hrambo in z izdajanjem zapuščenih vozil. 17. člen (1) Akti, ki sledijo odloku (odredbe, sklepi in pravilniki) se sprejmejo v roku šest mesecev po uveljavitvi odloka. (2) Pravilnik, ki določa postopek odvoza in hrambe vozil iz 12. člena tega odloka, se sprejme do sklenitve pogodbe iz prejšnjega člena tega odloka. XII. KONČNE DOLOČBE 18. člen Ta odlok začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik Številka: 900-16/2010-17I-2/3 Datum: 12. 10. 2010 Franc PUKŠIČ, župan Občine Destrnik 4. Na podlagi 15. člena Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik štev. 10/2005) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 17. izredni seji dne 12. 10. 2010 sprejel SKLEP o prenehanju veljavnosti Pravilnika o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin 1. Na podlagi tega sklepa preneha veljati Pravilnik o zagotavljanju pogojev za delovanje svetnikov oziroma svetniških skupin, objavljen v Uradnem vestniku Občine Destrnik, št. 7/2001. 2. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-16/2010-17I-5/10 Datum: 12. 10. 2010 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, univ. dipl. ing. el. 5. Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 60/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na 17. izredni seji, dne 12. 10. 2010 sprejel naslednje SPREMEMBE IN DOPOLNITVE STATUTA OBČINE DESTRNIK 1. člen V Statutu Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) se za 5. členom doda 5.a člen, ki se glasi: »V statutu Občine Destrnik uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.« 2. člen Tretja alineja prvega odstavka 24. člena se razdeli. Prvi odstavek 24. člena se tako po novem glasi: »Stalna delovna telesa občinskega sveta so: - odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva, - odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, - odbor za infrastrukturo, - odbor za plan in finance, - statutarno pravna komisija, - odbor za požarno varnost in civilno zaščito.« 3. člen Drugi odstavek 54. člena se spremeni tako, da se po novem glasi: (2) »Sistemizacijo delovnih mest določi in sprejme župan na predlog direktorja občinske uprave.« 4.člen Za 110. členom se doda nov 110 a. člen, ki se glasi: »Če z zakonom, podzakonskim aktom ali s tem statutom, za sprejemanje splošnih aktov ni predpisana drugačna večina, sprejema občinski svet splošne akte z navadno večino glasov vseh prisotnih članov občinskega sveta.« 5.člen Ostali členi statuta ostanejo nespremenjeni. 6. člen Spremembe in dopolnitve statuta začnejo veljati z naslednjim dnem po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-16/2010-17I-3/5 Datum: 12. 10. 2010 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, univ. dipl. ing. el. Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 6. Na podlagi 64. člena Zakona o lokalni samoupravi /ZLS/ (Uradni list RS, št. 60/2007-UPB2, 27/2008, 76/2008, 79/2009, 51/2010) je Občinski svet Občine Destrnik na 17. izredni seji, dne 12. 10. 2010, potrdil uradno prečiščeno besedilo statuta Občine Destrnik, ki obsega: - Statut Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005, z dne 15. 12. 2005) - Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010, z dne 20. 10. 2010). STATUT OBČINE DESTRNIK uradno prečiščeno besedilo (SOD – UPB1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Občina Destrnik (v nadaljevanju: občina) je samoupravna lokalna skupnost, ustanovljena z zakonom na območju naslednjih naselij: - Desenci - Destrnik - Dolič - Drstelja - Gomila - Gomilci - Janežovci - Janežovski Vrh - Jiršovci - Levanjci - Ločki Vrh - Placar - Strmec pri Destrniku - Svetinci - Vintarovci - Zasadi - Zgornji Velovlek (2) Sedež občine je v Vintarovcih 50. (3) Občina je pravna oseba javnega prava s pravico posedovati, pridobivati in razpolagati z vsemi vrstami premoženja. (4) Občino predstavlja in zastopa župan. (5) Območje, ime in sedež občine se lahko spremeni z zakonom po postopku, ki ga določa zakon. (6) Območja in imena naselij v občini se v skladu z zakonom spremenijo z občinskim odlokom. 2. člen Občina Destrnik v okviru ustave in zakona samostojno ureja in opravlja javne zadeve lokalnega pomena, ki zadevajo prebivalce občine in naloge iz državne pristojnosti, ki so po njenem predho- Občan - 20. oktober 2010 dnem soglasju nanjo prenesene z zakonom. 3. člen (1) Osebe, ki imajo na območju občine stalno prebivališče, so občani. (2) Občani odločajo o lokalnih javnih zadevah po organih občine, ki jih volijo na podlagi splošne in enake volilne pravice na svobodnih volitvah s tajnim glasovanjem ter v drugih organih v skladu s tem statutom. (3) Občani sodelujejo pri upravljanju lokalnih javnih zadev tudi na zborih občanov, z referendumom in ljudsko iniciativo. (4) Na osnovi odločitve organov občine se lahko v posamezne oblike odločanja vključijo tudi osebe, ki imajo v občini začasno prebivališče, in osebe, ki so lastniki zemljišč in drugih nepremičnin na območju občine. 4. člen (1) Občina pri uresničevanju skupnih nalog sodeluje s sosednjimi in drugimi občinami, širšimi lokalnimi skupnostmi in državo. (2) Občina samostojno odloča o povezovanju v širše lokalne samoupravne skupnosti na način in po postopku, predpisanem v zakonu. (3) Občina lahko sodeluje tudi z lokalnimi skupnostmi drugih držav ter z mednarodnimi organizacijami lokalnih skupnosti. (4) Občina sodeluje z drugimi občinami po načelih prostovoljnosti in solidarnosti in lahko v ta namen z njimi združuje sredstva, oblikuje skupne organe in organizacije ter službe za opravljanje skupnih zadev. 5. člen (1) Občina ima grb, zastavo in praznik, katerih oblika, vsebina in uporaba se določi z odlokom. (2) Občina ima žig, ki je okrogle oblike. Žig ima v zunanjem krogu napis: OBČINA DESTRNIK, VINTAROVCI 50, v notranjem krogu pa številko uporabnika oziroma naziv organa občine – Občinski svet, Nadzorni odbor, Volilna komisija. V sredini žiga je grb občine. (3) Velikost, uporabo in hrambo žiga občine določi župan s Pravilnikom o obliki, uporabi in hrambi pečata Občine Destrnik. (4) Za prispevek k razvoju občine podeljuje občina zaslužnim občanom, organizacijam in drugim občinska priznanja in nagrade v skladu s posebnim odlokom. 5. a člen V statutu Občine Destrnik uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. II. NALOGE OBČINE 6. člen (1) Občina samostojno opravlja lokalne zadeve javnega pomena (izvirne naloge), določene z zakonom in s tem statutom, zlasti pa: 1. Normativno ureja lokalne zadeve javnega pomena tako, da: • sprejema statut in druge predpise občine, • sprejema proračun in zaključni račun občine, • načrtuje prostorski razvoj ter sprejema prostorske akte, • predpisuje davke in prispevke iz svoje pristojnosti. 2. Upravlja občinsko premoženje tako, da: • ureja način in pogoje upravljanja z občinskim premoženjem, • pridobiva in razpolaga z vsemi vrstami premoženja, • sklepa pogodbe o pridobitvi in odtujitvi nepremičnin in premičnin, • sestavlja premoženjsko bilanco, s katero izkazuje vrednost svojega premoženja. 3. Omogoča pogoje za gospodarski razvoj občine tako, da: • spremlja in analizira gospodarske rezultate v občini, • sprejema prostorske akte, ki omogočajo in pospešujejo razvoj gospodarstva v občini, • pospešuje gospodarski razvoj, • sodeluje z gospodarskimi subjekti in v okviru interesov in nalog občine pomaga gospodarskim subjektom pri razreševanju gospodarskih problemov, • z javnimi sredstvi, v skladu s predpisi, pospešuje razvoj gospodarskih panog oz. gospodarskih subjektov. 4. Ustvarja pogoje za gradnjo stanovanj in skrbi za povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj tako, da: • v prostorskih aktih predvidi gradnjo stanovanjskih objektov, • sprejema dolgoročni in kratkoročni stanovanjski program občine, • spremlja in analizira stanje na stanovanjskem področju občine, • spremlja ponudbo in povpraševanje stanovanj v občini ter se vključuje v stanovanjski trg, • gradi stanovanja za socialno ogrožene in prenavlja objekte, ki so primerni za gradnjo stanovanj, • v skladu s predpisi omogoča občanom 9 Uradni vestnik 10/2010 najemanje kreditov za nakup, gradnjo in prenovo stanovanj, • sodeluje z gospodarskimi družbami, zavodi in drugimi institucijami pri razreševanju stanovanjske problematike občanov. 5. Skrbi za lokalne javne službe tako, da: • zagotavlja izvajanje obveznih in izbirnih lokalnih javnih služb v skladu z zakonom, • nadzira delovanje lokalnih javnih služb, • gradi in vzdržuje komunalne objekte in naprave. 6. Zagotavlja in pospešuje vzgojno-izobraževalno in zdravstveno dejavnost tako, da: • ustanovi vzgojno-izobraževalni (javna osnovna šola in javni vrtec), zdravstveni zavod in v skladu z zakonom zagotavlja pogoje za njegovo delovanje, • v skladu z zakoni, ki urejajo to področje, zagotavlja sredstva za izvajanje teh dejavnosti in v okviru finančnih možnosti omogoča izvajanje nadstandardnih programov, • sodeluje z vzgojno-izobraževalnim zavodom in zdravstvenim zavodom, • z različnimi ukrepi pospešuje vzgojnoizobraževalno dejavnost in zdravstveno varstvo občanov, • ustvarja pogoje za izobraževanje odraslih, ki je pomembno za razvoj občine in za kvaliteto življenja njenih prebivalcev. 7. Pospešuje službe socialnega skrbstva, predšolskega varstva, osnovnega varstva otrok in družine, za socialno ogrožene, invalide in ostarele tako, da: • spremlja stanje na tem področju, • pristojnim organom in institucijam predlaga določene ukrepe na tem področju, • sodeluje s centrom za socialno delo, javnimi zavodi in drugimi pristojnimi organi in institucijami. okviru svojih pristojnosti sprejema ukrepe, s katerimi zagotavlja varstvo okolja, • sprejema splošne akte, s katerimi pospešuje in zagotavlja varstvo okolja, • sodeluje s pristojnimi inšpekcijskimi organi in jih obvešča o ugotovljenih nepravilnostih, • z drugimi ukrepi pospešuje varstvo okolja v občini. 10. Upravlja, gradi in vzdržuje: • lokalne javne ceste in druge javne poti, • površine za pešce in kolesarje, • igrišča za šport in rekreacijo ter otroška igrišča, • javne parkirne prostore, parke, trge in druge javne površine ter • zagotavlja varnost v cestnem prometu na občinskih cestah in ureja promet v občini. 8. člen (1) Občina opravlja statistične, evidenčne in analitične naloge za svoje potrebe. (2) Občina obdeluje podatke, ki jih potrebuje za opravljanje nalog iz svoje pristojnosti in jih pridobi v skladu z zakonom. III. ORGANI OBČINE 11. Skrbi za požarno varnost in varnost občanov v primeru elementarnih in drugih nesreč tako, da v skladu z merili in normativi: • organizira reševalno pomoč v požarih, • organizira obveščanje, alarmiranje, pomoč in reševanje za primere elementarnih in drugih nesreč, • zagotavlja sredstva za organiziranje, opremljanje in izvajanje požarne varnosti in varstva pred naravnimi nesrečami, • zagotavlja sredstva za odpravo posledic elementarnih in drugih naravnih nesreč, • sodeluje z občinskim poveljstvom gasilske službe in štabom za civilno zaščito ter spremlja njihovo delo, • opravlja druge naloge, ki pripomorejo k boljši požarni varnosti in varstvu pred elementarnimi in drugimi nesrečami. 8. Pospešuje raziskovalno, kulturno in društveno dejavnost ter razvoj športa in rekreacije tako, da: • omogoča dostopnost kulturnih programov, skrbi za kulturno dediščino na svojem območju, • določa občinski program športa, • zagotavlja splošno izobraževalno knjižnično dejavnost, • z dotacijami spodbuja te dejavnosti, • sodeluje z društvi in jih vključuje v programe aktivnosti občine. 12. Ureja javni red v občini tako, da: • sprejema ustrezne splošne akte, • določa prekrške in denarne kazni za prekrške, s katerimi se kršijo predpisi občine, • ureja lokalni promet in določa prometno ureditev, • organizira občinsko redarstvo, • izvaja nadzorstvo nad javnimi prireditvami, • opravlja inšpekcijsko nadzorstvo nad izvajanjem občinskih predpisov in drugih aktov, s katerimi ureja zadeve iz svoje pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno, • opravlja druge naloge v okviru teh pristojnosti. 9. Skrbi za varstvo zraka, tal, vodnih virov, za varstvo pred hrupom, za zbiranje in odlaganje odpadkov in opravlja druge dejavnosti varstva okolja tako, da: • izvaja naloge, ki jih določajo zakon, uredbe in drugi predpisi s področja varstva okolja, • spremlja stanje na tem področju in v 7. člen V okviru lokalnih zadev javnega pomena občina opravlja tudi naloge, ki se nanašajo na: • ugotavljanje javnega interesa za uresničevanje predkupnih pravic občine v skladu z zakonom in v primeru razlastitve nepremičnin za potrebe občine, 10 • določanje namembnosti prostora, • gospodarjenje s stavbnimi zemljišči in določanje pogojev za njihovo uporabo, • evidenco občinskih zemljišč in drugega premoženja, • zagotavljanje varstva naravnih in kulturnih spomenikov v sodelovanju s pristojnimi institucijami, • mrliško ogledno službo in • ureja druge lokalne zadeve javnega pomena. 1. SKUPNE DOLOČBE 9. člen (1) Organi občine so: • občinski svet, • župan in • nadzorni odbor občine. (2) Občina ima volilno komisijo kot samostojni občinski organ, ki v skladu z zakonom o lokalnih volitvah in drugimi predpisi ter splošnimi akti občine skrbi za izvedbo volitev in referendumov ter varstvo zakonitosti volilnih postopkov. (3) Občina ima tudi druge organe, katerih ustanovitev in naloge določa zakon. (4) Volitve oziroma imenovanja organov občine oziroma članov občinskih organov se izvajajo v skladu z zakonom in tem statutom. (5) Člani občinskega sveta, župan in podžupan so občinski funkcionarji. 10. člen (1) Občina ima občinsko upravo, ki v skladu z zakonom, statutom in splošnimi akti občine opravlja upravne, strokovne, pospeševalne in razvojne naloge ter naloge v zvezi z zagotavljanjem javnih služb iz občinske pristojnosti. (2) Občinska uprava odloča o upravnih stvareh iz občinske pristojnosti na prvi stopnji ter opravlja inšpekcijske naloge in naloge občinskega redarstva oziroma drugih služb nadzora. (3) Občinska uprava opravlja strokovna, organizacijska in administrativna opravila za občinske organe (in organe ožjih delov občin). (4) Občinsko upravo lahko sestavljajo notranje organizacijske enote in organi Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 občinske uprave. (Občinski svet lahko z odlokom ustanovi enega ali več organov občinske uprave. V primeru, da občinski svet z odlokom ne ustanovi enega ali več organov občinske uprave, se šteje, da je občinska uprava enovit organ občinske uprave.) Organe občinske uprave ustanovi občinski svet z odlokom, s katerim določi tudi njihovo notranjo organizacijo in delovno področje. (5) Občinsko upravo vodi direktor, usmerja in nadzoruje pa jo župan. 11. člen Če ni v zakonu ali v tem statutu drugače določeno, lahko organi občine, ki delajo na sejah, sprejemajo odločitve, če je na seji navzoča večina članov organa občine. 12. člen (1) Delo organov občine je javno. (2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, predvsem pa z uradnim objavljanjem splošnih aktov občine, z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na javnih sejah občinskih organov, vpogledom v dokumentacijo in gradiva, ki so podlaga za odločanje občinskih organov. (3) Način zagotavljanja javnosti dela občinskih organov, razloge in postopke izključitve javnosti s sej organov občine, pravice javnosti ter zagotovitev varstva osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost, določajo zakon, ta statut in poslovnik občinskega sveta. (4) Občani in njihovi pravni zastopniki imajo pravico vpogleda v dokumente, ki so podlaga za odločanje organov občine o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih, če izkažejo pravni interes. 2. OBČINSKI SVET 13. člen (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. (2) Občinski svet šteje 11 članov. (3) Člani občinskega sveta se volijo za štiri leta. Mandat članov občinskega sveta se začne s potekom mandata prejšnjih članov občinskega sveta ter traja do prve seje na naslednjih rednih volitvah izvoljenega občinskega sveta, če ni z zakonom drugače določeno. Občan - 20. oktober 2010 (4) Občinski svet se konstituira na prvi seji, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov občinskega sveta. (5) Prvo sejo občinskega sveta skliče prejšnji župan najkasneje v 20 dneh po izvolitvi članov občinskega sveta, če je za izvolitev župana potreben drug krog volitev, pa najkasneje v 10 dneh po drugem krogu volitev. 14. člen (1) Volitve članov občinskega sveta so neposredne in se opravijo na podlagi splošne in enake volilne pravice s tajnim glasovanjem v skladu z zakonom. (2) Občinski svet se voli po večinskem sistemu. (3) O oblikovanju volilnih enot za volitve občinskega sveta odloči občinski svet z odlokom. 15. člen (1) Občinski svet sprejema statut občine, poslovnik občinskega sveta, odloke in druge predpise občine. (2) V okviru svojih pristojnosti občinski svet predvsem: • sprejema prostorske plane in druge plane razvoja občine, • sprejema občinski proračun in zaključni račun, • ustanavlja organe občinske uprave ter določi njihovo organizacijo in delovno področje, • v sodelovanju z občinskimi sveti drugih občin ustanavlja skupne organe občinske uprave, ter skupne organe za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v javnih zavodih in javnih podjetjih, • daje soglasje k prenosu nalog iz državne pristojnosti na občino in odloča o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti, če po zakonu o teh zadevah ne odloča drug občinski organ, • nadzoruje delo župana in občinske uprave glede izvajanja odločitev občinskega sveta, • potrjuje mandate članov občinskega sveta, ter ugotavlja predčasno prenehanje mandata občinskega funkcionarja, • imenuje člane nadzornega odbora in na predlog nadzornega odbora opravi predčasno razrešitev člana nadzornega odbora, • imenuje in razrešuje člane komisij in odborov občinskega sveta, • določi, kateri izmed članov občinskega sveta bo začasno opravljal funkcijo župana, če temu predčasno preneha mandat, pa ne določi podžupana, ki bo začasno opravljal njegovo funkcijo ali če je razrešen, • odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja, če z zakonom, s statutom občine ali z odlokom ni določeno drugače, • odloča o najemu posojila in dajanju poroštva, • razpisuje referendum, • s svojim aktom, v skladu z zakonom, določa višino sejnine članov občinskega sveta in plačila za opravljanje nalog članov drugih občinskih organov in delovnih teles, ki jih imenuje, merila za določitev plače direktorjev javnih podjetij in predstavnikov ustanovitelja v njihovih organih ter v soglasju z ministri, pristojnimi za posamezna področja, določa plačne razrede za določitev plač ravnateljev ali direktorjev javnih zavodov, agencij in javnih skladov, • določa vrste lokalnih javnih služb in način izvajanja lokalnih javnih služb, • ustanavlja javne zavode in javna podjetja ter druge pravne osebe javnega prava v skladu z zakonom, • imenuje in razrešuje člane sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu, člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin ter člane drugih organov občine, ustanovljenih na podlagi zakona, • določi organizacijo in način izvajanja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami za obdobje petih let, katerega sestavni del je tudi program varstva pred požari, • sprejme program in letni načrt varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, sestavni del je tudi letni načrt varstva pred požari, • določi organizacijo občinskega sveta ter način njegovega delovanja v vojni, • sprejme odlok o varstvu pred naravnimi in drugimi nesrečami in določi varstvo pred požari, ki se opravlja kot javna služba, • odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon in ta statut. 16. člen (1) Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno. (2) Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, člana nadzornega odbora, kot tudi ne z delom v občinski upravi ter z drugimi funkcijami, za katere tako določa zakon. (3) Član občinskega sveta, ki je imenovan za podžupana, opravlja funkcijo člana občinskega sveta in funkcijo podžupana hkrati. Podžupan, ki v primeru predčasnega prenehanja mandata župana opravlja funkcijo župana, v tem času ne opravlja funkcije člana občinskega sveta. 17. člen (1) Občinski svet predstavlja, sklicuje in vodi njegove seje župan. (2) Za vodenje sej občinskega sveta lahko župan pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta. Če je župan odstoten ali zadržan, vodi sejo podžupan. 11 Uradni vestnik 10/2010 (3) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan, podžupan oziroma pooblaščeni član občinskega sveta ne more voditi že sklicane seje, jo brez posebnega pooblastila vodi najstarejši član občinskega sveta. (4) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu z določbami tega statuta in poslovnika občinskega sveta ter glede na potrebe odločanja na občinskem svetu, mora pa jih sklicati najmanj štirikrat letno. Podžupan lahko opravi sklic seje le na podlagi posamičnega pooblastila župana. (5) Župan mora sklicati sejo občinskega sveta, če to zahteva najmanj četrtina članov občinskega sveta, seja pa mora biti v petnajstih dneh po tem, ko je bila podana pisna zahteva za sklic seje, ki je vsebovala predlog dnevnega reda in nujno potrebno gradivo oziroma utemeljeno zahtevo občinski upravi za pripravo gradiva. Župan mora dati na dnevni red seje predlagane točke. Predlagan dnevi red pa lahko dopolni še z novimi točkami. (6) Če seja občinskega sveta ni sklicana v roku sedmih dni po prejemu pisne zahteve, jo lahko skličejo člani občinskega sveta, ki so zahtevo podali. Župan in občinska uprava so dolžni zagotoviti pogoje za vodenje in izvedbo seje. 18. člen Strokovno pripravo gradiv, organizacijsko in administrativno delo za potrebe občinskega sveta ter pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta, ter njegovih komisij in odborov zagotavlja občinska uprava. 19. člen (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (2) Dnevni red seje občinskega sveta predlaga župan. (3) Vsak član občinskega sveta lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. (4) Župan mora predloge komisij in odborov občinskega sveta ter predloge članov občinskega sveta iz prejšnjega odstavka dati na dnevni red, ko so pripravljeni tako, kot je določeno v poslovniku občinskega sveta. (5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. 12 (6) Na vsaki seji občinskega sveta mora biti predvidena točka za vprašanja in odgovore na vprašanja, ki jih postavljajo člani sveta. določa zakon. (7) Za vsako sejo občinskega sveta se pošlje vabilo županu, podžupanu, članom občinskega sveta, predsedniku nadzornega odbora občine in direktorju občinske uprave. O sklicu seje občinskega sveta se obvesti javna občila. 22. člen (1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (8) Predsednik nadzornega odbora občine, predsedniki komisij in odborov občinskega sveta ter direktor občinske uprave so se dolžni udeležiti seje občinskega sveta in odgovarjati na vprašanja članov občinskega sveta, kadar se obravnavajo vprašanja iz njihove pristojnosti oziroma njihovega področja dela. 20. člen (1) Občinski svet veljavno sklepa, če je na seji navzoča večina njegovih članov. Občinski svet sprejema odločitve z večino opredeljenih glasov navzočih članov, razen če zakon določa drugačno večino. (2) Občinski svet sprejema odločitve z javnim glasovanjem. Tajno se glasuje v primeru, ko je tako določeno z zakonom ali če tako sklene občinski svet. (3) Način dela in odločanja, razmerja do drugih občinskih organov ter druga vprašanja delovanja občinskega sveta se določijo s poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino navzočih članov. (4) Odločitve občinskega sveta izvršujeta župan in občinska uprava. (5) Župan in direktor občinske uprave o izvrševanju odločitev občinskega sveta poročata občinskemu svetu najmanj enkrat letno. 21. člen (1) Predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta ureja zakon. (2) Razlogi za prenehanje mandata člana občinskega sveta se ugotovijo na podlagi pravnomočne sodne odločbe ali pisnega obvestila o odločitvi člana občinskega sveta. (3) Članu občinskega sveta preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi poročila komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali zakonski razlogi za prenehanje mandata. (4) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. (5) Izvolitev oziroma potrditev mandata nadomestnega člana občinskega sveta 2.1 ODBORI IN KOMISIJE OBČINSKEGA SVETA (2) Občinski svet lahko ustanovi eno ali več komisij in odborov kot svoja stalna ali občasna delovna telesa. (3) Organizacijo in delovno področje stalnih delovnih teles občinskega sveta določa poslovnik občinskega sveta. (4) Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 23. člen (1) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima tri člane, ki jih občinski svet imenuje izmed svojih članov. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: • občinskemu svetu predlaga kandidate za delovna telesa občinskega sveta in druge organe, ki jih imenuje občinski svet, • občinskemu svetu ali županu daje pobude oz. predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, • pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev ter izvršuje odločitve občinskega sveta, zakone in predpise, ki urejajo plače in druge prejemke občinskih funkcionarjev, • obravnava druga vprašanja, ki mu jih določi občinski svet. 24. člen (1) Stalna delovna telesa občinskega sveta so: • odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva, • odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, • odbor za infrastrukturo, • odbor za plan in finance, • statutarno pravna komisija, • odbor za požarno varnost in civilno zaščito. (2) Odbori štejejo od pet do devet članov, komisije pa od tri do sedem članov. Delovno področje in število članov posameznega delovnega telesa občinskega sveta se določi s poslovnikom občinskega sveta. 25. člen (1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov. Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 Predlog kandidatov za člane pripravi Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Delo delovnega telesa občinskega sveta vodi član občinskega sveta kot predsednik. (3) Prvo sejo delovnega telesa skliče župan. (4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 26. člen (1) Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s poslovnikom občinskega sveta obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 27. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana delovnega telesa občinskega sveta ali delovno telo v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane delovnih teles občinskega sveta pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. 3. ŽUPAN 28. člen (1) Župana volijo volivci na neposrednih in tajnih volitvah. Volitve župana se opravijo v skladu z zakonom. (2) Mandatna doba župana traja štiri leta. (3) Novoizvoljeni župan nastopi mandat, ko občinski svet na svoji prvi seji po izvolitvi članov občinskega sveta na podlagi potrdila občinske volilne komisije o izvolitvi župana odloči o morebitnih pritožbah drugih kandidatov ali predstavnikov kandidatur za župana oziroma ugotovi, da takih pritožb ni bilo. (3) Župan opravlja funkcijo nepoklicno. Župan se lahko odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O svoji odločitvi je župan dolžan obvestiti občinski svet na prvi naslednji seji. 29. člen Občan - 20. oktober 2010 (1) Župan predstavlja in zastopa občino. (2) Poleg tega župan predvsem: • predlaga občinskemu svetu v sprejem proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke in druge akte iz pristojnosti občinskega sveta, • izvršuje občinski proračun ter pooblašča druge osebe za izvajanje posameznih nalog izvrševanja občinskega proračuna, • skrbi za izvajanje splošnih aktov občine in drugih odločitev občinskega sveta, • odloča o pridobitvi in odtujitvi premičnega premoženja ter o pridobitvi nepremičnega premoženja občine, če zakon ali predpis občine ne določa drugače, • skrbi za objavo statuta, odlokov in drugih splošnih aktov občine, • predlaga ustanovitev organov občinske uprave, določitev njihovega delovnega področja in notranje organizacije, določi sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi, odloča o imenovanju javnih uslužbencev v nazive ter o sklenitvi delovnega razmerja zaposlenih v občinski upravi ter pooblašča direktorja občinske uprave za te naloge, • imenuje in razrešuje direktorja občinske uprave, predstojnike organov občinske uprave in organov skupne občinske uprave, • usmerja in nadzoruje delo občinske uprave in organov skupne občinske uprave, • opravlja druge naloge, ki jih določa zakon in ta statut. (3) Župan v skladu z zakonom odloča tudi o na občino prenesenih zadevah iz državne pristojnosti. 30. člen (1) Župan lahko zadrži objavo splošnega akta občine, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (2) Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi, župan pa lahko vloži pri ustavnem sodišču zahtevo za oceno njegove skladnosti z ustavo in zakonom. (3) Župan zadrži izvajanje odločitve občinskega sveta, če meni, da je nezakonita ali je v nasprotju s statutom ali drugim splošnim aktom občine, in predlaga občinskemu svetu, da o njej ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. (4) Ob zadržanju izvajanja odločitve občinskega sveta župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost take odločitve. Če občinski svet ponovno sprejme enako odločitev, lahko župan začne po- stopek pri upravnem sodišču. (5) Če se odločitev občinskega sveta nanaša na zadevo, ki je z zakonom prenesena v opravljanje občini, župan opozori pristojno ministrstvo na nezakonitost oziroma neprimernost take odločitve. 31. člen Župan opravlja z zakonom predpisane naloge na področju zaščite in reševanja, predvsem pa: • skrbi za izvajanje priprav za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in uresničevanje zaščitnih ukrepov ter za odpravljanje posledic naravnih in drugih nesreč, • imenuje poveljnike in štabe civilne zaščite občine ter poverjenike za civilno zaščito, • sprejme načrt zaščite in reševanja, • vodi zaščito, reševanje in pomoč, • določi organizacije, ki opravljajo javno službo oziroma naloge zaščite, reševanja in pomoči in organizacije, ki morajo izdelati načrte zaščite in reševanja, • ugotavlja in razglaša stopnjo požarne ogroženosti v naravnem okolju na območju občine, • sprejema akte in ukrepe v vojnem stanju, če se občinski svet ne more sestati, • v primeru nastale nevarnosti odredi evakuacijo ogroženih in prizadetih prebivalcev, • predlaga pristojnemu organu razporeditev državljanov na delovno dolžnost, dolžnost v civilni zaščiti ter materialno dolžnost. 32. člen V primeru razmer, v katerih bi bilo lahko v večjem obsegu ogroženo življenje in premoženje občanov, pa se občinski svet ne more pravočasno sestati, lahko župan sprejme začasne nujne ukrepe. Te mora predložiti v potrditev občinskemu svetu takoj, ko se ta lahko sestane. 33. člen (1) Za pomoč pri opravljanju nalog župana ima občina podžupana. Podžupana izmed članov občinskega sveta imenuje in razrešuje župan. (2) Podžupan pomaga županu pri njegovem delu ter opravlja posamezne naloge iz pristojnosti župana, za katere ga župan pooblasti. (3) Podžupan nadomešča župana v primeru njegove odsotnosti ali zadržanosti. V času nadomeščanja opravlja podžupan tekoče naloge iz pristojnosti župana in tiste naloge, za katere ga župan pooblasti. (4) Podžupan v primeru predčasnega prenehanja mandata župana začasno opravlja funkcijo župana. Podžupan, ki opravlja funkcijo župana, nima pravice 13 Uradni vestnik 10/2010 glasovati za odločitve občinskega sveta. (5) V soglasju z županom se lahko tudi podžupan odloči, da bo funkcijo opravljal poklicno. O poklicnem opravljanju funkcije podžupana odloči občinski svet na predlog župana. 34. člen (1) Kadar nastopijo razlogi, da tako župan kot podžupan ne moreta opravljati svoje funkcije, nadomešča župana član občinskega sveta, ki ga določi župan, če ga ne določi, pa najstarejši član občinskega sveta. (2) V času nadomeščanja opravlja član občinskega sveta tekoče naloge iz pristojnosti župana. 35. člen (1) Če je tako določeno v zakonu ali drugem predpisu, lahko tudi župan imenuje komisije in druge strokovne organe občine. (2) Župan lahko ustanovi komisije in druga delovna telesa kot strokovna in posvetovalna telesa za proučevanje posameznih zadev iz svoje pristojnosti. 36. člen (1) Predčasno prenehanje mandata župana je določeno z zakonom. (2) Županu preneha mandat z dnem, ko občinski svet na podlagi pisne izjave oziroma predloga komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ugotovi, da so nastali razlogi za prenehanje mandata. (3) Občinski svet sprejme ugotovitveni sklep na seji, na kateri je dana pisna izjava, ali najkasneje na prvi seji po nastanku razlogov iz prvega odstavka tega člena. (4) Ugotovitveni sklep posreduje občinski svet predsedniku občinske volilne komisije. Če županu preneha mandat več kot šest mesecev pred potekom mandatne dobe, razpiše občinska volilna komisija nadomestne volitve. (5) Podžupanu preneha mandat s prenehanjem mandata člana občinskega sveta. (6) Podžupanu preneha mandat podžupana, če ga župan razreši in z izvolitvijo novega župana, če je prejšnjemu predčasno prenehal mandat. Prenehanje mandata podžupana zaradi razrešitve ali izvolitve novega župana ne vpliva na njegov mandat člana občinskega sveta. (2) Nadzorni odbor ima v skladu z zakonom naslednje pristojnosti: • opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine, • nadzoruje namenskost in smotrnost porabe sredstev občinskega proračuna, • nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev. • Nadzorni odbor v okviru svojih pristojnosti ugotavlja zakonitost in pravilnost poslovanja občinskih organov, občinske uprave, javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih porabnikov sredstev občinskega proračuna in pooblaščenih oseb z občinskimi javnimi sredstvi in občinskim premoženjem ter ocenjuje učinkovitost in gospodarnost porabe občinskih javnih sredstev. 38. člen (1) Nadzorni odbor ima osem članov. Člane nadzornega odbora imenuje občinski svet izmed občanov najkasneje v 45 dneh po svoji prvi seji. Kandidate za člane nadzornega odbora občine predlaga občinskemu svetu komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Člani nadzornega odbora ne morejo biti člani občinskega sveta, župan, podžupan, direktor občinske uprave, delavci občinske uprave ter člani poslovodstev javnih zavodov, javnih podjetij in občinskih skladov ter drugih organizacij, ki so uporabniki občinskih proračunskih sredstev. (3) Članstvo v nadzornem odboru preneha z dnem razrešitve oziroma z dnem poteka mandata članom občinskega sveta, ki je nadzorni odbor imenoval. Za predčasno razrešitev člana nadzornega odbora se primerno uporabljajo razlogi za predčasno prenehanje mandata člana občinskega sveta. Razrešitev opravi občinski svet na predlog nadzornega odbora. 39. člen (1) Prvo sejo nadzornega odbora občine po imenovanju skliče župan. Nadzorni odbor se konstituira, če je na prvi seji navzočih večina članov. (2) Člani nadzornega odbora izvolijo izmed sebe predsednika nadzornega odbora. (3) Predsednik predstavlja nadzorni odbor, sklicuje in vodi njegove seje. 4. NADZORNI ODBOR (4) Nadzorni odbor dela in sprejema odločitve na seji, na kateri je navzočih večina članov nadzornega odbora, z večino glasov navzočih članov. 37. člen (1) Nadzorni odbor občine je najvišji organ nadzora javne porabe v občini. (5) Sedež nadzornega odbora je na sedežu občine v Vintarovci 50. Nadzorni odbor za seje uporablja prostore občine. 14 (6) Nadzorni odbor za svoja pisanja uporablja pečat občine. 40. člen (1) Nadzorni odbor samostojno določa svoj program dela, ki vsebuje letni nadzorni program in predlog finančnega načrta, ki ju v mesecu decembru koledarskega leta predloži županu. (2) Nadzorni odbor mora vsako proračunsko leto izvesti nadzor: • proračuna in zaključnega računa proračuna občine, • finančnih načrtov in zaključnih računov ožjih delov občine (krajevnih skupnosti), •finančnih načrtov in zaključnih računov uporabnikov proračunskih sredstev (javnih zavodov, javnih podjetij in drugih). (3) Nadzorni odbor lahko začne postopek nadzora le, če je tak nadzor določen v nadzornem programu. Če nadzorni odbor želi izvesti nadzor, ki ni vključen v nadzorni program, mora najprej dopolniti nadzorni program. Dopolnitev nadzornega programa posreduje županu in občinskemu svetu. Enako velja za spremembo nadzornega programa. Dopolnitev in sprememba nadzornega programa mora biti obrazložena. (4) Nadzorni odbor mora posredovati letno poročilo o svojem delu županu in občinskemu svetu do konca meseca januarja koledarskega leta za preteklo leto. (5) Nadzorni odbor mora sodelovati z županom in občinskim svetom ter drugimi organi občine in njenih ožjih delov, organi uporabnikov občinskih proračunskih sredstev in drugimi osebami. (6) Predsednik ali od njega pooblaščen član nadzornega odbora se mora udeležiti seje občinskega sveta, ko obravnava predlog proračuna in druge zadeve, za katere nadzorni odbor oceni, da so pomembne za njegovo delo. 41. člen (1) Na občini in pri občinskih organih nadzorni odbor lahko opravlja neposredni nadzor. (2) Nadzorni odbor preverja finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev (javnih podjetij, javnih zavodov in drugih) na podlagi preverjanj poslovnih poročil in zaključnih računov ter sklenjenih pogodb med občino in uporabnikom proračunskih sredstev in po potrebi druge pridobljene dokumentacije. (3) Nadzorni odbor pred nadzorom obvesti o nadzoru župana in odgovorno Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 osebo uporabnika proračuna. sprejme predlog poročila o nadzoru. na oseba dosegla večje učinke. (4) V postopku nadzora so odgovorni in nadzorovane osebe dolžni nadzornemu odboru predložiti vso potrebno dokumentacijo, sodelovati v postopku nadzora, odgovoriti na ugotovitve in dajati pojasnila. (4) Če predlog poročila o nadzoru ni sprejet, je dolžan nadzorni odbor sprejeti usmeritve za njegovo spremembo ali dopolnitev. Usmeritve mora upoštevati nadzornik in osnutek poročila o nadzoru dopolniti. Predlog poročila o nadzoru podpiše predsednik nadzornega odbora. (9) Neuspešno poslovanje je tisto, ko se niso uresničili cilji poslovanja nadzorovane osebe. 42. člen (1) Nadzorni odbor izloči člana nadzornega odbora iz nadzora in odločanja na seji v primeru, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. (2) Šteje se, da so podane okoliščine iz prejšnjega odstavka, če: • je odgovorna oseba, zakonit zastopnik, prokurist ali pooblaščenec nadzorovane osebe s članom nadzornega odbora v krvnem sorodstvu v ravni vrsti ali v stranski vrsti do vštetega četrtega kolena ali če je z njo v zakonski ali izvenzakonski skupnosti ali v svaštvu do vštetega drugega kolena, četudi je zakonska zveza ali izvenzakonska skupnost prenehala, • je član nadzornega odbora skrbnik, posvojitelj, posvojenec ali rejnik odgovorne osebe, zakonitega zastopnika, prokurista ali pooblaščenca nadzorovane osebe, • če je član nadzornega odbora udeležen ali je sodeloval v postopku, ki je predmet nadzora. (3) Izločitev člana nadzornega odbora lahko zahteva tudi nadzorovana oseba in sam član nadzornega odbora. Zahtevo za izločitev mora vložiti pri nadzornem odboru. V zahtevi je potrebno navesti okoliščine, na katere opira svojo zahtevo za izločitev. O izločitvi odloči nadzorni odbor z večino glasov vseh članov. 43. člen (1) Za posamezen nadzor je pristojen član nadzornega odbora, ki je določen v nadzornem programu (v nadaljevanju: nadzornik). Nadzornik pripravi osnutek poročila o nadzoru in ga posreduje predsedniku nadzornega odbora. Osnutek poročila o nadzoru mora vsebovati enake sestavine kot poročilo o nadzoru. (2) Predsednik nadzornega odbora lahko poda v roku treh dni pripombe na osnutek poročila o nadzoru. Če pripomb nadzornik ne upošteva, predsednik nadzornega odbora pošlje osnutek poročila o nadzoru, skupaj s pripombami, ostalim članom nadzornega odbora in skliče sejo najpozneje v roku 8 dni od posredovanega osnutka poročila o nadzoru. (3) Osnutek poročila obravnava nadzorni odbor na seji. Vsak član se mora o osnutku poročila izjaviti, na koncu izjavo poda še predsednik nadzornega odbora. Po podanih izjavah nadzorni odbor Občan - 20. oktober 2010 44. člen (1) Nadzorni odbor pošlje nadzorovani osebi predlog poročila o nadzoru najpozneje v roku osmih dni po sprejemu. Nadzorovana oseba ima pravico v roku petnajst dni, od prejema predloga poročila o nadzoru vložiti ugovor. Nadzorni odbor mora o ugovoru odločiti v petnajstih dneh od prejema ugovora. (2) Po preteku rokov iz prejšnjega odstavka oziroma po odločitvi o ugovoru nadzorovane osebe sprejme nadzorni odbor poročilo o nadzoru, ki ga pošlje nadzorovani osebi, občinskemu svetu in županu, po potrebi pa tudi računskemu sodišču in pristojnemu ministrstvu. 45. člen (1) Poročilo o nadzoru mora vsebovati obvezne sestavine, ki jih s predpisom določi minister, pristojen za finance, v soglasju z ministrom, pristojnim za lokalno samoupravo. (2) V ugotovitvah se navede popolno in verodostojno dejansko stanje, ki je bilo ugotovljeno v nadzoru in na katerem temeljijo ocene, mnenje, priporočila oziroma predlogi. (3) Z ocenami nadzorni odbor presodi, kateri predpisi so bili kršeni (pravilnost poslovanja) in/ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe smotrno glede na uporabljena sodila v nadzoru. (4) V mnenju se izrazi, ali je bilo poslovanje nadzorovane osebe pravilno in/ali smotrno. (5) Nepravilno poslovanje je takrat, če je nadzorovana oseba poslovala v nasprotju s predpisi, proračunom in drugimi akti (pogodbo, kolektivno pogodbo in drugimi splošnimi ter posamičnimi akti), ki bi jih morala upoštevati pri svojem poslovanju. (6) Nesmotrno poslovanje je negospodarno in/ali neučinkovito in /ali neuspešno. (7) Negospodarno poslovanje je tisto poslovanje, ko bi nadzorovana oseba enake učinke lahko dosegla pri manjših stroških. (8)Neučinkovito poslovanje je tisto, ko bi pri enakih stroških lahko nadzorova- (10) Priporočila vsebujejo predloge za izboljšanje pravilnosti poslovanja oziroma smotrnosti (za gospodarnejšo, učinkovitejšo in uspešnejšo porabo sredstev javnih financ). S priporočili oziroma predlogi nadzorni odbor praviloma svetuje, kako nadzorovana oseba izboljša poslovanje tako, da nakaže le poti za izboljšanje. 46. člen (1) Če je nadzorni odbor ugotovil hujšo kršitev predpisov ali nepravilnosti pri poslovanju občine, ki so opredeljene v poslovniku nadzornega odbora, mora o teh kršitvah v petnajstih dneh od dokončnosti poročila obvestiti pristojno ministrstvo in računsko sodišče. (2)V primeru, da nadzorni odbor ugotovi, da obstaja utemeljen sum, da je nadzorovana oseba ali odgovorna oseba storila prekršek ali kaznivo dejanje, je dolžan svoje ugotovitve posredovati pristojnemu organu pregona. 47. člen (1) Nadzorovane osebe so dolžne spoštovati mnenja, priporočila in predloge nadzornega odbora. Občinski svet, župan in organi porabnikov občinskih proračunskih sredstev so dolžni obravnavati poročila nadzornega odbora in v skladu s svojimi pristojnostmi upoštevati priporočila in predloge nadzornega odbora. (2) Župan je dolžan vabiti predsednika nadzornega odbora na seje občinskega sveta ter ga obveščati o pomembnejših ugotovitvah iz pristojnosti občinskega sveta, ki se nanašajo na pravilnost in smotrnost poslovanja občine ali finančno poslovanje pravnih oseb javnega prava, ki jih je ustanovila občina. 48. člen Nadzorni odbor mora županu in občinskemu svetu predložiti pisno letno poročilo o delu in porabi sredstev in najmanj enkrat na leto poročati o svojem delu ter ju seznaniti s pomembnimi ugotovitvami s področja svojega dela in predlagati rešitve za izboljšanje poslovanja. 49. člen (1) Delo nadzornega odbora je javno. (2) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se javnost dela omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki so v skladu z zakonom, drugim predpisom ali splošnim aktom 15 Uradni vestnik 10/2010 občine oziroma druge javne ali zasebno pravne osebe zaupne narave oziroma državna, vojaška ali uradna tajnost. (3) Nadzorni odbor lahko z večino glasov vseh svojih članov odloči, da se iz letnega poročila o njegovem delu in posameznega poročila o nadzoru, ki se javno objavi, izločijo podatki, če so podani razlogi, ki jih zakon, ki ureja dostop do informacij javnega značaja, določa kot razloge, zaradi katerih je mogoče zavrniti zahtevo za informacijo javnega značaja. (4) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela nadzornega odbora določa poslovnik. (5) Za obveščanje javnosti o delu nadzornega odbora je pristojen predsednik nadzornega odbora oziroma oseba, ki jo on pooblasti. 50. člen (1) Strokovno in administrativno pomoč za delo nadzornega odbora zagotavljata župan in občinska uprava. (2) Župan določi javnega uslužbenca v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter pisanju in odpravi zapisnikov in drugih pisanj nadzornega odbora, arhiviranje gradiva, sprejemanje in urejanje pošte ter za opravljanje drugih opravil, potrebnih za nemotena administrativna tehnična dela nadzornega odbora. (3) Strokovno pomoč lahko nudijo nadzornemu odboru javni uslužbenci, zaposleni v občinski upravi, ali zunanji strokovnjaki, notranji revizorji in drugi. Za posamezne posebne strokovne naloge nadzora lahko poda izvid in mnenje izvedenec, ki ga na predlog nadzornega odbora imenuje občinski svet. Nadzorni odbor je odgovoren za nadzor tudi, ko se opira na mnenje ali izvid izvedenca ali mnenje zunanjega strokovnjaka, ne pa, ko se opira na poročilo notranje revizijske službe. 51. člen Sredstva za delo nadzornega odbora se zagotavljajo v občinskem proračunu v posebni proračunski postavki, na podlagi letnega programa dela in finančnega načrta nadzornega odbora. Za porabo sredstev župan določi skrbnika. 52. člen (1) Predsednik in člani nadzornega odbora imajo pravico do plačila za opravljanje dela v skladu s Pravilnikom o plačah občinskih funkcionarjev in nagradah članov delovnih teles občinskega sveta ter članov drugih občinskih organov ter o povračilih stroškov, ki ga je sprejel občinski svet. (2) Izvedencu in drugim strokovnjakom 16 pripada plačilo, ki se določi v pogodbi o delu ali avtorski pogodbi, ki jo sklene župan. Za delo izvedenca se plačilo določi na podlagi pravilnika o tarifi za sodne izvedence. 53. člen Podrobneje uredi nadzorni odbor svoje delo s poslovnikom, ki ga sprejme z večino glasov svojih članov. 58. člen Direktor občinske uprave skrbi in je odgovoren za dosledno izvajanje zakona o splošnem upravnem postopku in drugih predpisov o upravnem postopku in zagotavlja upravno poslovanje v skladu z uredbo vlade. (2) Sistemizacijo delovnih mest določi in sprejme župan na predlog direktorja občinske uprave. 59. člen O upravnih stvareh iz občinske izvirne pristojnosti lahko odloča samo uradna oseba, ki je pooblaščena za opravljanje teh zadev in ima višjo ali visoko strokovno izobrazbo in opravljen preizkus strokovne usposobljenosti za dejanja v upravnem postopku v skladu s posebnim zakonom. Ob teh pogojih lahko na prvi stopnji v enostavnih upravnih stvareh odloča tudi uradna oseba, ki ima srednjo strokovno izobrazbo. 55. člen (1) Občinski svet lahko na predlog župana odloči, da se z drugo občino ali z drugimi občinami ustanovi skupna občinska uprava. 60. člen (1) O pritožbah zoper posamične akte iz izvirne pristojnosti občinske uprave odloča župan. Zoper odločitev župana je dopusten upravni spor. (2) Organizacija in delo skupne občinske uprave se določi z odlokom o ustanovitvi, ki ga na skupen predlog županov sprejmejo občinski sveti občin. (2) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih v zadevah iz državne pristojnosti na prvi stopnji izdaja občinska uprava, odloča državni organ, določen z zakonom. 5.1 OBČINSKA UPRAVA 54. člen (1) Notranjo organizacijo in delovno področje občinske uprave določi občinski svet na predlog župana z odlokom. 56. člen (1) Organi občine odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku. (2) Občina odloča s posamičnimi akti o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 61. člen (1) O izločitvi predstojnika organa občinske uprave ali zaposlenega v občinski upravi odloča direktor občinske uprave, ki v primeru izločitve predstojnika občinske uprave o stvari tudi odloči, če je predstojnik pooblaščen za odločanje v upravnih stvareh. (3) O upravnih stvareh iz občinske pristojnosti odloča na prvi stopnji občinska uprava, na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (2) O izločitvi tajnika občine ali župana odloča občinski svet, ki v primeru izločitve o stvari tudi odloči. (4) O pritožbah zoper odločbe organa skupne občinske uprave odloča župan občine, v katere krajevno pristojnost zadeva spada, če zakon ne določa drugače. 62. člen (1) Občina lahko ustanovi občinsko pravobranilstvo, ki pred sodišči in drugimi državnimi organi zastopa občino in občinske organe. 57. člen (1) Posamične upravne akte iz pristojnosti občinske uprave podpisuje direktor občinske uprave po pooblastilu župana, ki lahko vsebuje pooblastilo za pooblaščanje drugih uradnih oseb občinske uprave, ki izpolnjujejo zakonske pogoje za odločanje v upravnih stvareh, za opravljanje posameznih dejanj v postopku ali za vodenje celotnega postopka in za odločanje v upravnih stvareh. (2) Osebe iz prejšnjega odstavka odločajo tudi o upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, če ni z zakonom drugače določeno. 6. OBČINSKO PRAVOBRANILSTVO (2) Po pooblastilu lahko občinsko pravobranilstvo zastopa tudi druge pravne osebe, ki so jih ustanovile občine. (3) Občinsko pravobranilstvo se ustanovi z odlokom, v katerem občinski svet določi njegovo delovno področje oziroma pooblastila. Za občinsko pravobranilstvo se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja državno pravobranilstvo. (4) Občina lahko skupaj s še eno ali več občinami ustanovi skupni organ občinskega pravobranilstva. Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 7. DRUGI ORGANI OBČINE 63. člen Organizacijo, delovno področje ter sestavo organov, ki jih mora občina imeti v skladu s posebnimi zakoni, ki urejajo naloge občine na posameznih področjih javne uprave, določi župan oziroma občinski svet na podlagi zakona s sklepom o ustanovitvi in imenovanju članov posameznega organa. 64. člen (1) Občina ima poveljnika in štab civilne zaščite občine, ki izvajata operativno strokovno vodenje civilne zaščite in drugih sil za zaščito, reševanje in pomoč v skladu s sprejetimi načrti. (2) Poveljnik in poverjeniki za civilno zaščito so za svoje delo odgovorni županu. IV. VAŠKI ODBORI 65. člen (1) Zaradi zagotovitve sodelovanja posebnih skupnih potreb občanov na območju posameznih naselij pri opravljanju javnih zadev v občini ustanovi občinski svet z odlokom vaške odbore kot svoja posvetovalna telesa. Z odlokom se določi organizacija in način dela vaških odborov. (2) Člane vaških odborov imenuje in razrešuje občinski svet na predlog komisije občinskega sveta za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Predloge komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja lahko podajo občani na zborih občanov, ki jih skliče župan za območje skupnosti, za katero je odbor ustanovljen, župan in člani občinskega sveta. 66. člen Vaški odbori sodelujejo pri opravljanju javnih zadev v občini, in sicer: • dajejo predloge in sodelujejo pri pripravi razvojnih programov občine na področju javne infrastrukture na svojem območju ter sodelujejo pri izvajanju komunalnih investicij in investicij v javno razsvetljavo na njihovem območju in sodelujejo pri nadzoru nad opravljenimi deli, • sodelujejo pri pripravi programov oskrbe s pitno vodo in zaščiti virov pitne vode, sodelujejo pri pridobivanju soglasij lastnikov zemljišč za dela s področja gospodarskih javnih služb, • dajejo predloge za sanacijo divjih odlagališč komunalnih odpadkov in sodelujejo pri njihovi sanaciji, • dajejo predloge za ureditev in olepševanje kraja (ocvetličenja, ureditev in vzdrževanje sprehajalnih poti ipd.) in pri tem sodelujejo, • dajejo pobude za dodatno prometno ureditev (prometna signalizacija, ureditev dovozov in izvozov, omejevanje hitrosti ipd.), Občan - 20. oktober 2010 • sodelujejo in dajejo mnenja pri javnih razgrnitvah prostorskih, planskih in izvedbenih aktov, ki obravnavajo območje njihove skupnosti, • oblikujejo pobude za spremembo prostorskih, planskih in izvedbenih aktov ter jih posredujejo pristojnemu organu občine, • dajejo mnenja glede spremembe namembnosti kmetijskega prostora v druge namene, predvidenih gradenj večjih proizvodnih in drugih objektov v skupnosti, za posege v kmetijski prostor (agromelioracije, komasacije), pri katerih bi prišlo do spremembe režima vodnih virov, • seznanjajo pristojni organ občine s problemi in potrebami prebivalcev skupnosti na področju urejanja prostora in varstva okolja, • sodelujejo pri organizaciji kulturnih, športnih in drugih prireditev, • spremljajo nevarnosti na svojem območju in o tem obveščajo štab za civilno zaščito ter po potrebi prebivalstvo in sodelujejo pri ostalih nalogah s področja zaščite in reševanja. V. NEPOSREDNO SODELOVANJE OBČANOV PRI ODLOČANJU V OBČINI 67. člen Oblike neposrednega sodelovanja občanov pri odločanju v občini so: zbor občanov, referendum in ljudska iniciativa. 1. ZBOR OBČANOV 68. člen (1) Občani na zboru občanov: • obravnavajo pobude in predloge za spremembo območja občine, njenega imena ali sedeža ter dajejo pobude v zvezi s tem in oblikujejo mnenja, • obravnavajo predloge in pobude za sodelovanje in povezovanje z drugimi občinami v širše samoupravne lokalne skupnosti, • obravnavajo pobude in predloge za ustanovitev ali ukinitev ožjih delov občine oziroma za spremembo njihovih območij, • predlagajo, obravnavajo in oblikujejo stališča o spremembah območij naselij, imen naselij ter imen ulic, • opravljajo naloge zborov volivcev v skladu z zakonom, • predlagajo člane vaških odborov, • dajejo predloge občinskim organom v zvezi s pripravo programov razvoja občine, gospodarjenja s prostorom ter varovanja življenjskega okolja, • oblikujejo stališča v zvezi z večjimi posegi v prostor, kot so gradnja avtocest, energetskih objektov, odlagališč odpadkov in nevarnih stvari, • obravnavajo in oblikujejo mnenja, stališča ter odločajo o zadevah, za katere je tako določeno z zakonom, s tem statutom ali odlokom občine ter o zadevah, za katere tako sklene občinski svet ali župan. (2) Odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja zbora občanov so občinski organi, v katerih pristojnost posamezna zadeva spada, dolžni obravnavati in pri izvajanju svojih nalog upoštevati. Če pristojni občinski organ meni, da predlogov, pobud, stališč, mnenj in odločitev zbora občanov ni mogoče upoštevati, je občanom dolžan na primeren način in v primernem roku svoje mnenje predstaviti in utemeljiti. 69. člen (1) Zbor občanov se lahko skliče za vso občino, za eno ali več naselij. Zbor občanov skliče župan na lastno pobudo ali na pobudo občinskega sveta. (2) Župan mora sklicati zbor občanov za vso občino na zahtevo najmanj 5 odstotkov volivcev v občini, zbor občanov v posameznem naselju pa na zahtevo najmanj 25 odstotkov volivcev v tej skupnosti. (3) Zahteva volivcev za sklic zbora občanov mora vsebovati pisno obrazložen predlog zadeve, ki naj jo zbor obravnava. Zahtevi je treba priložiti seznam volivcev, ki so zahtevo podprli. Seznam mora vsebovati ime in priimek volivca, datum rojstva in naslov stalnega prebivališča ter njihove podpise. Župan lahko zahtevo s sklepom zavrne, če ugotovi, da zahteve ni podprlo zadostno število volivcev. Sklep z obrazložitvijo se vroči pobudniku zahteve ali prvemu podpisanemu volivcu na seznamu. Župan skliče zbor občanov najkasneje v tridesetih dneh po prejemu pravilno vložene zahteve. 70. člen (1) Sklic zbora občanov mora vsebovati območje, za katerega se sklicuje zbor občanov, kraj in čas zbora občanov ter predlog dnevnega reda. (2) Sklic zbora volivcev je treba objaviti na krajevno običajen način. 71. člen (1) Zbor občanov vodi župan ali od njega pooblaščeni podžupan. Župan lahko zboru občanov predlaga imenovanje predsedstva zbora, ki naj zbor vodi. (2) Zbor občanov veljavno sprejema svoje odločitve, predloge, pobude, stališča in mnenja, če na zboru sodeluje najmanj pet odstotkov volivcev z območja občine, za katero je zbor sklican. Odločitev zbora občanov je sprejeta, če zanjo glasuje najmanj polovica volivcev, ki sodelujejo na zboru. (3) Delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave, ugotovi sklepčnost zbora občanov, koliko volivcev je glasovalo za njegove odločitve 17 Uradni vestnik 10/2010 ter vodi zapisnik o odločitvah zbora. Z zapisnikom zbora občanov direktor občinske uprave seznani občinski svet in župana ter ga na krajevno običajen način objavi. 2. REFERENDUM O SPLOŠNEM AKTU OBČINE 72. člen (1) Občani lahko odločajo na referendumu o vprašanjih, ki so vsebina splošnih aktov občine, ki jih sprejema občinski svet, razen o proračunu in zaključnem računu občine ter o splošnih aktih, s katerimi se v skladu z zakonom predpisujejo občinski davki in druge dajatve. (2) Občinski svet lahko o splošnem aktu iz prejšnjega odstavka razpiše referendum na predlog župana ali člana občinskega sveta. (3) Občinski svet mora razpisati referendum, če to zahteva najmanj pet odstotkov volivcev v občini in če tako določa zakon ali statut občine. 73. člen (1) Predlog za razpis referenduma lahko vloži župan ali član občinskega sveta najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine. (2) Najkasneje v petnajstih dneh po sprejemu splošnega akta občine je treba občinski svet pisno seznaniti s pobudo volivcem, za vložitev zahteve za razpis referenduma. (3) Če je vložen predlog za razpis referenduma ali je dana pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma, župan zadrži objavo splošnega akta do odločitve o predlogu ali pobudi oziroma do odločitve na referendumu. 74. člen (1) Referendum se opravi kot naknadni referendum, na katerem občani potrdijo ali zavrnejo sprejeti splošni akt občine ali njegove posamezne določbe. (2) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe na referendumu potrjen, ga mora župan objaviti skupaj z objavo izida referenduma. (3) Če je splošni akt občine ali njegove posamezne določbe zavrnjen, se splošni akt ne objavi, dokler se ob upoštevanju volje volivcev ne spremeni. (4) Odločitev volivcev na referendumu, s katero je bil splošni akt občine zavrnjen ali so bile zavrnjene njegove posamezne določbe, zavezuje občinski svet, ki je splošni akt, o katerem je bil izveden referendum, sprejel, do konca njegovega mandata. 18 75. člen (1) Pobuda volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma o splošnem aktu občine ali njegovih posameznih določbah mora vsebovati že oblikovano zahtevo za razpis referenduma. Zahteva mora vsebovati jasno izraženo vprašanje, ki naj bo predmet referenduma, in obrazložitev. (2) Pobudo volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma lahko da vsak volivec, politična stranka v občini ali svet ožjega dela občine. Pobuda mora biti podprta s podpisi najmanj stotih volivcev v občini. Podporo pobudi dajo volivci na seznamu, ki vsebuje osebne podatke podpisnikov: ime in priimek, datum rojstva, naslov stalnega prebivališča. (3) Pobudnik o pobudi volivcem za vložitev zahteve za razpis referenduma pisno seznani občinski svet in pobudo predloži županu. (4) Če župan meni, da pobuda z zahtevo ni oblikovana v skladu s prvim odstavkom tega člena ali je v nasprotju z zakonom in s statutom občine, o tem v osmih dneh po prejemu pobude obvesti pobudnika in ga pozove, da ugotovljeno neskladnost odpravi v osmih dneh. Če pobudnik tega ne stori, se šteje, da pobuda ni bila vložena. Župan o tem nemudoma obvesti pobudnika in občinski svet. (5) Pobudnik lahko v osmih dneh po prejemu obvestila iz predhodnega odstavka zahteva, naj odločitev župana preizkusi upravno sodišče. 76. člen (1) Volivci dajejo podporo zahtevi za razpis referenduma z osebnim podpisovanjem. (2) Župan določi obrazec za podporo z osebnim podpisovanjem, ki vsebuje jasno izraženo zahtevo za razpis referenduma, in rok za zbiranje podpisov. (3) Osebno podpisovanje se izvaja pred državnim organom, pristojnim za vodenje evidence volilne pravice. (4) Šteje se, da je zahteva za razpis referenduma vložena, če jo je v določenem roku podprlo s svojim podpisom zadostno število volivcev. 77. člen (1) Občinski svet razpiše referendum v petnajstih dneh po sprejemu odločitve o predlogu župana ali občinskega svetnika za razpis referenduma oziroma v petnajstih dneh od vložitve zahteve volivcev za razpis referenduma v skladu s četrtim odstavkom prejšnjega člena, razen če v skladu z zakonom zahteva ustavnosodno presojo take zahteve. (2) Referendum se izvede najprej trideset in najkasneje petinštirideset dni od dne razpisa, v nedeljo ali drug dela prost dan. (3) Z aktom o razpisu referenduma določi občinski svet vrsto referenduma, splošni akt, o katerem se bo odločalo oziroma njegove določbe, o katerih se bo odločalo, besedilo referendumskega vprašanja, o katerem se bo odločalo na referendumu tako, da se bo obkrožilo “ZA” oziroma “PROTI”, dan razpisa in dan glasovanja. (4) Akt o razpisu referenduma se objavi na način, ki je s tem statutom določen za objavo splošnih aktov občine. Petnajst dni pred dnem glasovanja objavi občinska volilna komisija akt o razpisu referenduma v javnih občilih. 78. člen (1) Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. (2) Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali. 79. člen (1) Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve. O ugovoru zaradi nepravilnosti pri delu volilnega odbora odloča občinska volilna komisija. (2) Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanjih izvedbe referenduma veljajo določbe zakona, ki urejajo referendum in ljudsko iniciativo ter lokalne volitve, če ni s tem statutom v skladu z zakonom o lokalni samoupravi posamezno vprašanje drugače urejeno. (3) Poročilo o izidu glasovanja na referendumu pošlje občinska volilna komisija občinskemu svetu ter ga objavi na način, ki je v statutu občine določen za objavo splošnih aktov občine. 3. SVETOVALNI REFERENDUM 80. člen (1) Občinski svet lahko pred odločanjem o posameznih vprašanjih iz svoje pristojnosti razpiše svetovalni referendum. (2) Svetovalni referendum se razpiše za vso občino ali za njen del. (3) Svetovalni referendum se izvede v skladu z določbami tega statuta, ki urejajo referendum o splošnem aktu občine. (4) Odločitev volivcev na svetovalnem referendumu ne zavezuje občinskih organov. Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 4. DRUGI REFERENDUMI 81. člen (1) Občani lahko odločajo na referendumu o samoprispevkih in tudi o drugih vprašanjih, če tako določa zakon. (2) Referendum iz prejšnjega odstavka se opravi v skladu z določbami tega statuta, če z zakonom, ki določa in ureja referendum, ni drugače določeno. 5. LJUDSKA INICIATIVA 82. člen (1) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov. (2) Glede pobude volivcem za vložitev zahteve iz prejšnjega odstavka in postopka s pobudo se primerno uporabljajo določbe zakona in tega statuta, s katerimi je urejen postopek s pobudo volivcem za razpis referenduma o splošnem aktu občine. (3) Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občine ali drugo odločitev občinskega sveta, mora občinski svet obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih od dne pravilno vložene zahteve. (4) Če se zahteva nanaša na odločitve drugih občinskih organov, morajo ti o njej odločiti najkasneje v enem mesecu od dne pravilno vložene zahteve. 83. člen Sredstva za neposredno sodelovanje občanov pri odločanju v občini na zborih občanov in referendumih ter njihovo izvedbo se zagotovijo v občinskem proračunu. VI. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE 84. člen (1) Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih sama določi, in javnih služb, za katere je tako določeno z zakonom. (2) Opravljanje javnih služb zagotavlja občina: • neposredno v okviru občinske uprave, • z ustanavljanjem javnih zavodov in javnih podjetij, • z dajanjem koncesij, • z vlaganjem lastnega kapitala v dejavnost oseb zasebnega prava. 85. člen (1) Na področju družbenih dejavnosti zagotavlja občina javne službe za izvajanje naslednjih dejavnosti: • osnovnošolsko izobraževanje, • predšolska vzgoja in varstvo otrok, Občan - 20. oktober 2010 • osnovno zdravstvo in lekarna, • osebna pomoč družini in • knjižničarstvo. (2) Občina lahko zagotavlja javne službe tudi na drugih področjih, zlasti na področju glasbene vzgoje, izobraževanja odraslih, kulture, športa in drugih dejavnosti, s katerimi se zagotavljajo javne potrebe. 86. člen Občina lahko skupaj z drugimi občinami zaradi gospodarnega in učinkovitejšega zagotavljanja javnih služb ustanovi skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje javne službe. 87. člen (1) Na področju gospodarskih javnih služb občina zagotavlja: • oskrbo s pitno vodo, • odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode, • zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov, • odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov, • urejanje in čiščenje javnih površin, • urejanje javnih poti, površin za ceste in zelenih površin, • vzdrževanje občinskih javnih cest • in na drugih področjih, če tako določa zakon. 88. člen Občina lahko določi kot gospodarsko javno službo tudi druge dejavnosti, ki so pogoj za izvrševanje nalog iz njene pristojnosti ali so takšne dejavnosti pogoj za izvrševanje gospodarskih, socialnih ali ekoloških funkcij občine. 89. člen Pravne osebe javnega prava, ki izvajajo občinske javne službe, ustanavlja občina z odlokom ob upoštevanju pogojev, določenih z zakonom. 90. člen Občina lahko zaradi gospodarnega in učinkovitega zagotavljanja dejavnosti gospodarskih javnih služb ustanovi v okviru zaokroženih oskrbovalnih sistemov skupaj z drugimi občinami skupno pravno osebo javnega prava za izvajanje občinskih javnih služb. 91. člen (1) Za izvrševanje ustanoviteljskih pravic v skupnih pravnih osebah javnega prava, ki so ustanovljene za območje dveh ali več občin, občinski sveti občin ustanoviteljic ustanovijo skupni organ, ki ga sestavljajo župani občin ustanoviteljic. (2) V aktu o ustanovitvi skupnega organa se določijo njegove naloge, organizacija dela in način sprejemanja odločitev, način financiranja in delitve stroškov za delo skupnega organa. 92. člen Občina mora zagotoviti izvajanje tistih javnih služb, ki so po zakonu obvezne. VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE 93. člen (1) Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice. (2) Občina mora s premoženjem gospodariti kot dober gospodar. (3) Za odločanje o odtujitvi in pridobitvi premoženja občine je pristojen občinski svet. Občinski svet na predlog župana sprejme letni program prodaje občinskega finančnega in stvarnega premoženja ter letni program nabav in gradenj. Sprejeti letni program prodaje izvršuje župan. (4) Odprodaja ali zamenjava nepremičnin in premičnin v lasti občine se izvede po postopku in na način, ki ga določa zakon in predpisi, ki veljajo za odprodajo in zamenjavo državnega premoženja. (5) Za neodplačno pridobitev premoženja je treba predhodno pridobiti soglasje občinskega sveta, če bi takšno premoženje povzročilo večje stroške ali če je pridobitev povezana s pogoji, ki pomenijo obveznost občine. 94. člen (1) Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, davkov, taks, pristojbin in drugih dajatev v skladu z zakonom. (2) Občina je pod pogoji, določenimi z zakonom upravičena do sredstev finančne izravnave in drugih sredstev sofinanciranja iz državnega proračuna. 95. člen (1) Prihodki in drugi prejemki ter odhodki in drugi izdatki občine so zajeti v proračunu občine, ki ga sprejme občinski svet po postopku, določenem v poslovniku občinskega sveta. (2) Občinski svet mora sprejeti proračun občine v roku, ki omogoča njegovo uveljavitev s 1. januarjem leta, za katerega se sprejema. (3) Za pripravo in predložitev proračuna občine občinskemu svetu v sprejem v skladu z zakonom je odgovoren župan. (4) Predlogi za povečanje izdatkov proračuna morajo vsebovati predlog za povečanje prejemkov proračuna ali za zmanjšanje drugih izdatkov v isti višini, 19 Uradni vestnik 10/2010 pri čemer povečani izdatki ne smejo biti v breme proračunske rezerve, splošne proračunske rezervacije ali v breme dodatnega zadolževanja. 96. člen (1) Proračun občine sestavljajo splošni del, posebni del in načrt razvojnih programov. (2) Splošni del proračuna sestavljajo skupna bilanca prihodkov in odhodkov, račun finančnih terjatev in naložb ter račun financiranja. (3) Posebni del proračuna sestavljajo finančni načrti neposrednih uporabnikov proračuna občine. (4) Načrt razvojnih programov sestavljajo letni načrti razvojnih programov neposrednih uporabnikov proračuna občine, ki so opredeljeni z dokumenti dolgoročnega načrtovanja. 97. člen (1) Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan. (2) V okviru izvrševanja proračuna ima župan pooblastila, določena z zakonom, predpisi, izdanimi na podlagi zakona, odlokom o proračunu občine ali drugim splošnim aktom občine. (3) Župan mora zagotoviti izvajanje nalog notranjega finančnega nadzora v skladu z zakonom in predpisom ministra,pristojnega za finance, izdanim na podlagi zakona. (4) Župan je odredbodajalec za sredstva proračuna. Za izvrševanje proračuna občine lahko župan pooblasti podžupana in posamezne delavce občinske uprave. (5) Župan poroča občinskemu svetu o izvrševanju proračuna v mesecu juliju. Poročilo mora vsebovati podatke in informacije, določene z zakonom. 98. člen (1) Proračun občine se sprejme skupaj z odlokom o proračunu občine. Rebalans proračuna pa skupaj z odlokom o spremembi proračuna. (2) Odlok o proračunu občine določa ukrepe za zagotavljanje likvidnosti proračuna, prerazporejanje sredstev, začasno zadržanje izvrševanja proračuna, ukrepe za zagotavljanje proračunskega ravnovesja ter druge ukrepe in posebna pooblastila za izvrševanje proračuna. (3) V odloku o proračunu se določi obseg zadolževanja proračuna in obseg predvidenih poroštev ter drugi elementi, ki jih določa zakon. (4) Rebalans proračuna predlaga župan, če se med izvajanjem ne more uravnovesiti proračuna občine. javnih podjetij in javnih zavodov, katerih ustanoviteljica je občina, odloča na predlog župana občinski svet. 99. člen (1) Če proračun občine ni sprejet pred začetkom leta, na katero se nanaša, se financiranje občine začasno nadaljuje na podlagi zadnjega sprejetega proračuna in za iste namene. 105. člen Finančno poslovanje občine izvršuje knjigovodska služba občine, občina pa si lahko zagotovi izvrševanje knjigovodskih opravil v ustrezni skupni službi z drugimi občinami ali pri specializirani organizaciji. (2) Župan sprejme sklep o začasnem financiranju v skladu z zakonom. Sklep velja največ tri mesece in se lahko na županov predlog s sklepom občinskega sveta podaljša še za tri mesece. 100. člen Sredstva proračuna občine se smejo uporabljati, če so izpolnjeni vsi z zakonom ali drugim aktom določeni pogoji, le za namene in v višini, določeni s proračunom. 101. člen (1) Proračunskih sredstev ni mogoče prerazporejati, razen pod pogoji in na način, določen z zakonom ali odlokom o proračunu občine. (2) Če po sprejemu proračuna nastanejo nove obveznosti proračuna zaradi spremenjenih določb zakona ali drugega predpisa, določi župan obseg izdatkov in odpre nov konto za ta namen. (3) Če se med letom spremeni delovno področje proračunskega uporabnika, župan sorazmerno poveča ali zmanjša obseg sredstev za njegovo delo oziroma, če se uporabnik ukine in njegovega dela ne prevzame drug uporabnik proračuna, na katerega se sredstva prerazporedijo, prenese sredstva v proračunsko rezervo. 106. člen Finančno poslovanje občine izvršuje finančna služba v okviru občinske uprave ali skupnega organa občinske uprave. Opravljanje posameznih nalog finančne službe ali notranjega finančnega nadzora sme župan naročiti pri izvajalcu, ki izpolnjuje pogoje strokovnosti oziroma pogoje, predpisane z zakonom in podzakonskimi predpisi. 107. člen Nabavo blaga, nabavo storitev ter oddajo gradbenih del izvaja župan občine v skladu s predpisi, ki urejajo javno naročanje. VIII. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE 1. Splošni akti občine 108. člen (1) Splošni akti občine so statut, poslovnik občinskega sveta, odloki in pravilniki. (2) Občinski svet sprejema kot splošne akte tudi prostorske in druge načrte razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun, ki sta posebni vrsti splošnih aktov. (4) Župan mora o izvršenih prerazporeditvah poročati občinskemu svetu v mesecu juliju. (3) Kadar ne odloči z drugim aktom, sprejme občinski svet sklep, ki je lahko splošni ali posamični akt. 102. člen Po preteku leta, za katero je bil sprejet proračun, pripravi župan predlog zaključnega računa proračuna in ga predloži občinskemu svetu v sprejem. O sprejetju zaključnega računa proračuna obvesti župan ministrstvo, pristojno za finance, v 30 dneh po sprejemu. (4) Postopek za sprejem splošnih aktov občine ureja poslovnik občinskega sveta. 109. člen (1) Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov vseh članov občinskega sveta. 103. člen Občina se lahko dolgoročno zadolži za investicije, ki jih sprejme občinski svet, v skladu s pogoji, določenimi z zakonom. (2) Statut se sprejme po enakem postopku, kot je predpisan za sprejem odloka. 104. člen (1) Javna podjetja in javni zavodi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občine. O soglasju odloča župan. 110. člen (1) S poslovnikom, ki ga sprejme občinski svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta ter uresničevanje pravic in dolžnosti članov občinskega sveta. (2) O poroštvih za izpolnitev obveznosti 20 Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 110 a. člen Če z zakonom, podzakonskim aktom ali s tem statutom, za sprejemanje splošnih aktov ni predpisana drugačna večina, sprejema občinski svet splošne akte z navadno večino glasov vseh prisotnih članov občinskega sveta. 111. člen (1) Z odlokom ureja občina na splošen način zadeve iz svoje pristojnosti, ustanavlja organe občinske uprave in določa način njihovega dela ter ustanavlja javne službe. (2) Z odlokom ureja občina tudi zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom. 112. člen S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njihovega izvrševanja. 113. člen (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu občine »Uradni vestnik občine Destrnik« in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 2. Posamični akti občine 114. člen (1) Posamični akti občine so odločbe in sklepi. (2) S posamičnimi akti - sklepom ali odločbo - odloča občina o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti in iz prenesene državne pristojnosti. 115. člen (1) O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo organi občinske uprave v upravnem postopku, odloča na drugi stopnji župan, če ni za posamezne primere z zakonom drugače določeno. (2) O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene državne pristojnosti, odloča državni organ, ki ga določi zakon. (3) O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče. IX. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SKUPNOSTI 116. člen Občinski svet ali župan lahko vloži zah- Občan - 20. oktober 2010 tevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine, oziroma če se s predpisi pokrajine brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice. 117. člen Občinski svet ali župan lahko začneta pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če državni zbor ali vlada s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če pokrajina ali druga občina posega v njeno pristojnost. 118. člen Župan lahko kot stranka v upravnem sporu spodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor lahko sproži tudi, če osebe javnega in zasebnega prava z dokončnimi upravnimi akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine. 119. člen Župan lahko vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali kot stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma če so z že izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni. 120. člen Delovna telesa so dolžna za potrebe občinskega sveta oblikovati mnenje glede pripravljajočih se predpisov, ki se tičejo koristi občine in pokrajine. Na tej podlagi oblikuje občinski svet svoje mnenje, ki ga pošlje državnemu zboru. X. NADZOR NAD ZAKONITOSTJO DELA 121. člen (1) Vsako ministrstvo na svojem področju nadzoruje zakonitost splošnih in posamičnih aktov, ki jih iz svoje izvirne pristojnosti izdajajo župan, občinski svet in pooblaščeni delavci občinske uprave. (2) Ministrstvo mora zaradi opravljanja nadzorstva nad zakonitostjo dela organov občin zagotoviti ustrezno sodelovanje, medsebojno obveščanje in strokovno pomoč organom občin. (3) V zadevah, ki jih na organe občine prenese država, opravljajo pristojna ministrstva tudi nadzorstvo nad primernostjo in strokovnostjo njihovega dela. (4) Pri izvajanju nadzorstva po prejšnjem odstavku lahko pristojno ministrstvo predpiše organizacijo služb za izvajanje nalog iz državne pristojnosti in pogoje za opravljanje nalog na teh delovnih mestih ter daje obvezna navodila za opravljanje nalog iz državne pristojnosti. XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 122. člen (1) Z dnem uveljavitve Statuta Občine Destrnik (SOD-UPB1) preneha veljati Statut Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005) in Spremembe in dopolnitve Statuta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010). (2) Ta statut začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-16/2010-17I-3/6 Datum:12. 10. 2010 Župan Občine Destrnik: Franc PUKŠIČ, s.r. 7. Na podlagi prvega odstavka 15. člena Statuta Občine Destrnik ( Uradni vestnik Občine Destrnik, štev. 10/2010 – SODUPB1) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 17. izredni seji dne 12. 10. 2010 sprejel SPREMEMBE IN DOPOLNITVE POSLOVNIKA OBČINSKEGA SVETA OBČINE DESTRNIK 1. člen V Poslovniku Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005, 5/2007) se v 1. členu doda nov odstavek, ki se glasi: »V Poslovniku Občinskega sveta Občine Destrnik uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske.« 2. člen Dopolni se 8. člen tako: - da se za prvim stavkom druge alineje 8. člena doda nov stavek, ki se glasi: »Na sejo se vabi tudi predsednika občinske volilne komisije.« - da se doda 4. odstavek 8. člena, ki se glasi: »(4) Prvo redno sejo občinskega sveta sklicatelj skliče na način in po postopku , ki je s tem poslovnikom predpisan za sklic redne seje občinskega sveta. Vabilu za sklic prve seje se priloži: - statut - poslovnik občinskega sveta.« 3. člen Za 8. členom se doda novi 8.a člen, ki se glasi: »Prva (konstitutivna) seja občinskega sveta ima izključno sledeči dnevni red: 1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov občinskega sveta; 2. Pregled poročila občinske volilne komisije o izidu volitev članov v 21 Uradni vestnik 10/2010 občinski svet in volitev župana; 3. Imenovanje komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana (mandatne komisije); 4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov občinskega sveta; 5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana; 6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja.« 4. člen Za drugim odstavkom 11. člena se doda nov tretji stavek, ki se glasi: »Po konstituiranju sveta in potrditvi novega župana prevzame vodenje seje Občinskega sveta novi župan.« 5. člen Spremembe 18. člena se glasijo: - besedilo četrtega odstavka se v celoti črta in nadomesti z novim, ki se glasi: »(4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute z obrazložitvijo. Na vsaki redni seji lahko svetnik postavi največ 2 vprašanji.« - besedilo petega odstavka se v celoti črta in nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: »(5) Pisno postavljeno vprašanje se poda preko informacijskega sistema občinskega sveta. Pisni odgovor se poda preko informacijskega sistema občinskega sveta.« 6. člen Prvi odstavek 24. člena se v celoti črta in nadomesti z novim besedilo tako, da se glasi: »(1) Izredno sejo občinskega sveta skliče župan za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje ali če to zahteva najmanj 40% članov občinskega sveta.« 7. člen Spremembe 35. člena se glasijo: - besedilo tretjega odstavka se v celoti črta in se nadomesti z novim besedilo, ki se glasi: »(3) Potem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezni član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 10 minut.« - besedilo četrtega odstavka se v celoti črta in se nadomesti z novim besedilo, ki se glasi: »(4) O obravnavani temi lahko razpravljavec praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Repliko, ki mora biti konkretna in napovedana, dovoli predsedujoči. Nanašati se mora na predmet razprave, sicer jo predsedujoči lahko prepove. Replika drugemu razpravljavcu je lahko samo ena in lahko traja največ 2 minuti.« 22 - besedilo petega odstavka se v celoti črta in se nadomesti z novim besedilo, ki se glasi: »(5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo razpravljati, če ne razpravo zaključi. V kolikor pa je dodatna razprava, je še možna le ena dodatna razprava, vendar je omejena na največ 2 minuti.« 8. člen Tretja alineja prvega odstavka 61. člena se razdeli. Prvi odstavek 61. člena se tako po novem glasi: »Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisije: • odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva, • odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, • odbor za infrastrukturo, • odbor za plan in finance, • statutarno pravna komisija, • odbor za požarno varnost in civilno zaščito.« 9. člen Prvi odstavek 62. člena se v celoti črta in nadomesti z novim besedilo tako, da se glasi: »(1) Odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva ima šest članov.« 10. člen Prvi odstavek 63. člena se v celoti črta in nadomesti z novim besedilo tako, da se glasi: » (1) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima šest članov.« 11. člen Spremembe 64. člena se glasijo: - Prvi odstavek 64. člena se v celoti črta in nadomesti z novim besedilo tako, da se glasi: »(1) Odbor za infrastrukturo ima šest članov.« - V drugem odstavku 64. člena se črta besedilo: »plana in financ«. - V tretjem odstavku 64. člena se v prvem stavku črta besedilo: »plan in finance« . - V tretjem odstavku se črta celoten b odstavek, ki se glasi: »b) Naloge odbora s področja plana in financ: • obravnava proračun in zaključni račun občine; • obravnava periodične obračune občine; • spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna; • predlaga uvedbo davkov in taks, ki jih predpisuje občina; • opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet.« - V petem odstavku 64. člena se črta besedilo: »plan in finance«. 12. člen Za 64. členom se doda novi 64.a člen, ki se glasi: »(1). Odbor za plan in finance ima šest članov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju plana in financ, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Odbor za plan in finance opravlja naslednje naloge: Naloge odbora s področja plana in financ: • obravnava proračun in zaključni račun občine; • obravnava periodične obračune občine; • spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna; • predlaga uvedbo davkov in taks, ki jih predpisuje občina; • opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. (4) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. (5)Odbor za plan in finance lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela.« 13. člen Prvi odstavek 66. člena se v celoti črta in nadomesti z novim besedilo tako, da se glasi: » (1) Odbor za požarno varnost in civilno zaščito ima šest članov.« 14. člen Ostali členi poslovnika ostanejo nespremenjeni. 15. člen Spremembe in dopolnitve poslovnika Občinskega sveta začnejo veljati z naslednjim dnem po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-16/2010-17I-4/8 Datum: 12. 10. 2010 Župan Občine Destrnik Franc Pukšič, univ. dipl. ing. el. 8. Na podlagi prvega odstavka 15. člena Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 Statuta Občine Destrnik ( Uradni vestnik Občine Destrnik, štev. 10/2010 – SODUPB1) je Občinski svet Občine Destrnik na svoji 17. izredni seji dne 12. 10. 2010, potrdil uradno prečiščeno besedilo Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik, ki obsega: - Poslovnik Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005 z dne 15. 12. 2005) - Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2007 z dne 23. 5. 2007) - Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010 z dne 20. 10. 2010) POSLOVNIK OBČINSKEGA SVETA OBČINE DESTRNIK uradno prečiščeno besedilo (POSOD – UPB1) I. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen (1) Ta poslovnik ureja organizacijo in način dela občinskega sveta (v nadaljevanju: svet) ter način uresničevanja pravic in dolžnosti članov občinskega sveta (v nadaljevanju: člani). (2) V Poslovniku Občinskega sveta Občine Destrnik uporabljeni izrazi zapisani v moški spolni slovnični obliki, so uporabljeni kot nevtralni za moške in ženske. 2. člen Določbe tega poslovnika se smiselno uporabljajo tudi za delovanje delovnih teles občinskega sveta in njihovih članov. Način dela delovnih teles se lahko v skladu s tem poslovnikom ureja tudi v aktih o ustanovitvi delovnih teles, lahko pa tudi s poslovniki delovnih teles. 3. člen Občinski svet in njegova delovna telesa poslujejo v slovenskem jeziku. 4. člen (1) Delo sveta in njegovih delovnih teles je javno. (2) Javnost dela se lahko omeji ali izključi, če to zahtevajo razlogi varovanja osebnih podatkov, dokumentov in gradiv, ki vsebujejo podatke, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. (3) Način zagotavljanja javnosti dela in način omejitve javnosti dela občinskega sveta in njegovih delovnih teles določa ta poslovnik. 5. člen (1) Svet dela na rednih in izrednih sejah. Občan - 20. oktober 2010 (2) Redno sejo sveta skliče župan najmanj štirikrat na leto. 6. člen Svet predstavlja župan, delovno telo občinskega sveta pa predsednik delovnega telesa. 7. člen (1) Svet uporablja pečat občine, ki je določen s statutom občine ali odlokom, v katerega notranjem krogu je ime občinskega organa “ OBČINSKI SVET”. (2) Svet uporablja pečat na vabilih za seje, na splošnih aktih in aktih o drugih odločitvah ter na dopisih. (3) Pečat sveta uporabljajo v okviru svojih nalog tudi delovna telesa sveta. (4) Pečat sveta hrani in skrbi za njegovo uporabo direktor občinske uprave. II. KONSTITUIRANJE OBČINSKEGA SVETA 8. člen (1) Občinski svet se konstituira na prvi seji po volitvah, na kateri je potrjenih več kot polovica mandatov članov sveta. (2) Prvo sejo novoizvoljenega sveta skliče prejšnji župan praviloma 20 dni po izvolitvi članov, vendar ne kasneje kot 10 dni po izvedbi drugega kroga volitev župana. Na sejo se vabi tudi predsednika občinske volilne komisije. (3) Zaradi priprave na prvo sejo skliče župan nosilce kandidatnih list, s katerih so bili izvoljeni člani občinskega sveta. (4) Prvo redno sejo občinskega sveta sklicatelj skliče na način in po postopku, ki je s tem poslovnikom predpisan za sklic redne seje občinskega sveta. Vabilu za sklic prve seje se priloži: - statut - poslovnik občinskega sveta. 8.a člen Prva (konstitutivna) seja občinskega sveta ima izključno sledeči dnevni red: 1. Ugotovitev števila navzočih novoizvoljenih članov občinskega sveta; 2. Pregled poročila občinske volilne komisije o izidu volitev članov v občinski svet in volitev župana; 3. Imenovanje komisije za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana (mandatne komisije); 4. Poročilo mandatne komisije in potrditev mandatov članov občinskega sveta; 5. Poročilo mandatne komisije in ugotovitev izvolitve župana; 6. Imenovanje komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. 9. člen (1) Prvo sejo novoizvoljenega sveta vodi najstarejši član občinskega sveta oziroma član, ki ga na predlog najstarejšega člana določi občinski svet. (2) Na prvi seji svet izmed navzočih članov najprej imenuje tričlansko komisijo za potrditev mandatov članov občinskega sveta in ugotovitev izvolitve župana. Člane komisije lahko predlaga vsak član občinskega sveta. Svet glasuje o predlogih po vrstnem redu, kot so bili vloženi, dokler niso imenovani trije člani komisije. O preostalih predlogih svet ne odloča. (3) Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdil o izvolitvi pregleda, kateri kandidati so bili izvoljeni za člane občinskega sveta, predlaga občinskemu svetu odločitve o morebitnih pritožbah kandidatov za člane občinskega sveta ali predstavnikov kandidatnih list in predlaga potrditev mandatov članov občinskega sveta. (4) Komisija na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana predlaga občinskemu svetu tudi odločitve o morebitnih pritožbah drugih kandidatov za župana ali predstavnikov kandidatur. 10. člen (1) Mandate članov občinskega sveta potrdi svet na predlog komisije potem, ko dobi njeno poročilo o pregledu potrdil o izvolitvi ter vsebini in upravičenosti morebitnih pritožb kandidatov, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. (2) Svet odloči skupaj o potrditvi mandatov, ki niso sporni, o vsakem spornem mandatu pa odloča posebej. (3) Član občinskega sveta, katerega mandat je sporen, ne sme glasovati o potrditvi svojega mandata. Šteje se, da je svet z odločitvijo o spornem mandatu odločil tudi o pritožbi kandidata ali predstavnika kandidature oziroma kandidatne liste. (4) Svet na podlagi poročila volilne komisije in potrdila o izvolitvi župana na podlagi poročila mandatne komisije posebej odloči o morebitnih pritožbah kandidatov za župana, predstavnikov kandidatur oziroma kandidatnih list. 11. člen (1) Ko se svet konstituira in ugotovi izvolitev župana, nastopijo mandat novoizvoljeni člani občinskega sveta in novi župan, mandat dotedanjim članom občinskega sveta in županu pa preneha. 23 Uradni vestnik 10/2010 Vodenje seje Občinskega sveta prevzame novi župan. (2) S prenehanjem mandata članov občinskega sveta preneha članstvo v nadzornem odboru občine ter stalnih in občasnih delovnih telesih občinskega sveta. (3) Po konstituiranju sveta in potrditvi novega župana prevzame vodenje seje Občinskega sveta novi župan. 12. člen Ko je svet konstituiran, imenuje najprej izmed svojih članov komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja kot svoje stalno delovno telo. Komisija mora do prve naslednje seje sveta pregledati članstvo v občinskih organih in delovnih telesih ter organih javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina, ter pripraviti poročilo in morebitne predloge za imenovanje novih članov. 13. člen (1) Občinski svet potrdi mandat člana občinskega sveta, ki nadomesti člana občinskega sveta, ki mu predčasno preneha mandat, na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Član občinskega sveta, katerega mandat se potrjuje, sme glasovati o potrditvi svojega mandata. III. PRAVICE IN DOLŽNOSTI ČLANOV OBČINSKEGA SVETA 14. člen (1) Pravice in dolžnosti članov občinskega sveta so določene z zakonom, statutom občine in tem poslovnikom. (2) Člani občinskega sveta imajo pravico in dolžnost udeleževati se sej sveta in njegovih delovnih teles, katerih člani so. Člani občinskega sveta se lahko udeležujejo tudi sej drugih delovnih teles in imajo pravico sodelovati pri njihovem delu, vendar brez pravice glasovanja. (3) Član občinskega sveta ima pravico: • predlagati občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte, razen proračuna, zaključnega računa in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana, • predlagati občinskemu svetu obravnavo drugih vprašanj iz njegove pristojnosti; • glasovati o predlogih splošnih aktov občine, drugih aktov in odločitev občinskega sveta ter predlagati dopolnila (amandmaje) teh predlogov; • sodelovati pri oblikovanju programa dela občinskega sveta in dnevnih redov njegovih sej; 24 • predlagati kandidate za člane občinskih organov, delovnih teles občinskega sveta in organov javnih zavodov, javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina oziroma, v katerih ima občina v skladu z zakonom svoje predstavnike. (4) Član občinskega sveta ima dolžnost varovati podatke zaupne narave, ki so kot osebni podatki, državne, uradne in poslovne skrivnosti, opredeljene z zakonom, drugim predpisom ali z akti občinskega sveta in organizacij uporabnikov proračunskih sredstev, za katere zve pri svojem delu. (5) Član občinskega sveta ima pravico do povračila stroškov v zvezi z opravljanjem funkcije ter v skladu z zakonom in posebnim aktom občinskega sveta do dela plače za nepoklicno opravljanje funkcije občinskega funkcionarja. 15. člen (1) Član občinskega sveta ne more biti klican na odgovornost zaradi mnenja, izjave ali glasu, ki ga je dal v zvezi z opravljanjem svoje funkcije. (2) Član občinskega sveta nima imunitete ter je za svoja dejanja, ki niso povezana s pravicami in dolžnostmi člana občinskega sveta, odškodninsko in kazensko odgovoren. 16. člen (1) Svetniške skupine, ki jih oblikujejo člani občinskega sveta, izvoljeni z istoimenske liste ali dveh ali več kandidatnih list, imajo le pravice, ki gredo posameznemu svetniku. (2) Občinski svet lahko odloči, da imajo svetniške skupine pravico do povračila materialnih stroškov v zvezi z delom s svojimi volivci. 17. člen (1) Član občinskega sveta ima pravico zahtevati od župana, drugih občinskih organov in občinske uprave obvestila in pojasnila, ki so mu potrebna za delo v občinskem svetu in njegovih delovnih telesih. (2) Občinski organi iz prejšnjega odstavka so dolžni odgovoriti na vprašanja članov občinskega sveta in jim posredovati zahtevana pojasnila. Če član občinskega sveta to posebej zahteva, mu je treba odgovoriti oziroma posredovati pojasnila tudi v pisni obliki. (3) Član občinskega sveta ima pravico županu ali direktorju občinske uprave postaviti vprašanje ter jima lahko da pobudo za ureditev določenih vprašanj ali za sprejem določenih ukrepov iz njune pristojnosti. 18. člen (1) Član občinskega sveta zastavlja vprašanja in daje pobude v pisni obliki ali ustno. (2) Na vsaki redni seji sveta mora biti predvidena posebna točka dnevnega reda za vprašanja in pobude članov. (3) Vprašanja oziroma pobude morajo biti kratke in postavljene tako, da je njihova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru župan ali za vodenje seje pooblaščeni podžupan oziroma član občinskega sveta na to opozori in člana občinskega sveta pozove, da vprašanje oziroma pobudo ustrezno dopolni. (4) Ustno postavljeno vprašanje ne sme trajati več kot 3 minute z obrazložitvijo. Na vsaki redni seji lahko svetnik postavi največ 2 vprašanji. (5) Pisno postavljeno vprašanje se poda preko informacijskega sistema občinskega sveta. Pisni odgovor se poda preko informacijskega sistema občinskega sveta. (6) Pri obravnavi vprašanj in pobud morata biti na seji prisotna župan in direktor občinske uprave. Če sta župan ali direktor občinske uprave zadržana določita kdo ju bo nadomeščal in odgovarjal na vprašanja in pobude. (7) Na seji se odgovarja na vsa vprašanja in pobude, ki so bila oddana do začetka seje, ter na ustna vprašanja, dana ob obravnavi vprašanj in pobud članov občinskega sveta. Če zahteva odgovor na vprašanje podrobnejši pregled dokumentacije oziroma proučitev, se lahko odgovor posreduje na naslednji seji. (8) Župan direktor občinske uprave oziroma njun namestnik lahko na posamezna vprašanja ali pobude odgovorita pisno, pisno morata odgovoriti tudi na vprašanja in pobude, za katere tako zahteva vlagatelj. Pisni odgovor mora biti posredovan vsem članom občinskega sveta s sklicem, najkasneje pa na prvi naslednji redni seji. 19. člen (1) Če član občinskega sveta ni zadovoljen z odgovorom na svoje vprašanje oziroma pobudo, lahko zahteva dodatno pojasnilo. Če tudi po tem ni zadovoljen, lahko predlaga občinskemu svetu, da se o zadevi opravi razprava, o čemer odloči svet z glasovanjem. (2) Če svet odloči, da bo o zadevi razpravljal, mora župan uvrstiti to vprašanje na dnevni red prve naslednje redne seje. 20. člen Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 (1) Član občinskega sveta se je dolžan udeleževati sej sveta in delovnih teles, katerih član je. (2) Če ne more priti na sejo sveta ali delovnega telesa, katerega član je, mora o tem in o razlogih za to obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa najpozneje do začetka seje. Če zaradi višje sile ali drugih razlogov ne more obvestiti župana oziroma predsednika delovnega telesa o svoji odsotnosti do začetka seje, mora to opraviti takoj, ko je to mogoče. (3) Članu sveta, ki se neupravičeno ne udeleži redne seje občinskega sveta, ne pripada del plače za nepoklicno opravljanje funkcije za mesec, v katerem je bila ta seja. (4) Če se član delovnega telesa iz neopravičenih razlogov ne udeleži treh sej delovnega telesa v koledarskem letu, lahko predsednik delovnega telesa predlaga občinskemu svetu njegovo razrešitev. IV. DELOVNO PODROČJE SVETA 21. člen (1) Občinski svet je najvišji organ odločanja o vseh zadevah v okviru pravic in dolžnosti občine. (2) Svet opravlja zadeve iz svoje pristojnosti, ki jo določa na podlagi ustave in zakona statut občine. V. SEJE SVETA 1. Sklicevanje sej, predsedovanje in udeležba na seji 22. člen (1) Občinski svet dela in odloča na sejah. (2) Seje sveta sklicuje župan. (3) Župan sklicuje seje občinskega sveta v skladu s programom dela sveta, po potrebi, po sklepu sveta in na predlog drugih predlagateljev, določenih s statutom občine. 23. člen (1) Sekretar občinskega sveta objavi vabilo za sejo v informacijskem sistemu občinskega sveta najkasneje sedem dni pred dnem, določenim za sejo, in o njem na primeren način (elektronska pošta, sporočila po mobilni telefoniji …) obvesti vse, ki imajo dostop do informacijskega sistema občinskega sveta. (2) Dostop do informacijskega sistema občinskega sveta imajo župan, podžupan in člani občinskega sveta, direktor občinske uprave, predsednik nadzornega odbora ter sekretar občinskega sveta. Občan - 20. oktober 2010 (3) Direktor občinske uprave lahko določi, da imajo dostop do informacijskega sistema občinskega sveta tudi drugi, pri čemer mora o odobrenih dostopih obvestiti župana.« (4) Z objavo vabila skupaj z gradivom in drugih dokumentov v informacijskem sistemu občinskega sveta se šteje, da je bilo vabilo skupaj z gradivom in drugi dokumenti poslano vsem, ki imajo dostop do informacijskega sistema občinskega sveta. (5) Vsi, ki imajo dostop do informacijskega sistema občinskega sveta, morajo sekretarju občinskega sveta takoj sporočiti morebitne tehnične okvare, zaradi katerih imajo moten dostop do informacijskega sistema občinskega sveta. V tem primeru sekretar občinskega sveta pošlje vabilo skupaj z gradivom in druge dokumente na drug primeren način (telefaks, elektronska pošta, po pošti v fizični obliki na papirju …). 24. člen (1) Izredno sejo občinskega sveta skliče župan za obravnavanje in odločanje o nujnih zadevah, kadar ni pogojev za sklic redne seje ali če to zahteva najmanj 40% članov občinskega sveta. (2) V zahtevi članov občinskega sveta za sklic izredne seje morajo biti navedeni razlogi za njen sklic. Zahtevi mora biti priloženo gradivo o zadevah, o katerih naj občinski svet odloča, če člani sveta ne razpolagajo z gradivom, pa zahteva županu in občinski upravi, katero gradivo naj se za sejo pripravi. (3) Izredno sejo občinskega sveta skliče župan. Če izredna seja sveta, ki so jo zahtevali člani sveta, ni sklicana v roku sedmih dni od predložitve pisne obrazložene zahteve za sklic s priloženim ustreznim gradivom, jo lahko skličejo člani sveta, ki so sklic zahtevali oziroma njihov pooblaščeni predstavnik. V tem primeru lahko sejo vodi član občinskega sveta, ki ga določijo člani, ki so sklic izredne seje zahtevali. (4) Vabilo za izredno sejo občinskega sveta z gradivom mora biti vročeno članom občinskega sveta najkasneje tri dni pred sejo. Vabilo se pošlje v skladu s 23. členom tega poslovnika. (5) Če razmere terjajo drugače, se lahko izredna seja občinskega sveta skliče v skrajnem roku, ki je potreben, da so s sklicem seznanjeni vsi člani sveta in se seje lahko udeležijo. V tem primeru se lahko dnevni red seje predlaga na sami seji, na sami seji pa se lahko predloži tudi gradivo za sejo. Občinski svet pred sprejemom dnevnega reda tako sklicane izredne seje ugotovi utemeljenost razlogov za sklic. Če občinski svet ugotovi, da ni bilo razlogov, se seja ne opravi in se skliče nova izredna ali redna seja v skladu s tem poslovnikom. 25. člen (1) Kadar gre za posamezno nujno zadevo manjšega pomena, se lahko opravi dopisna seja občinskega sveta. Sekretar občinskega sveta objavi v informacijskem sistemu občinskega sveta vabilo za dopisno sejo skupaj z gradivom in predlogom sklepa, ki naj se sprejme, člani občinskega sveta pa sodelujejo ter odločajo na dopisnih sejah z uporabo informacijsko-telekomunikacijskih storitev v okviru informacijskega sistema občinskega sveta. O sklicu dopisne seje se vse, ki imajo dostop do informacijskega sistema občinskega sveta, obvesti še dodatno na primeren način (elektronska pošta, sporočila preko mobilne telefonije ...). Dopisna seja je sklepčna, če je bilo vabilo poslano vsem članom občinskega sveta, od katerih jih je prejem vabila potrdilo več kot polovica. Šteje se, da so prejem vabila potrdili člani občinskega sveta, ki so glasovali. (2) Predlog sklepa, ki je predložen na dopisno sejo, je sprejet, če je zanj glasovala večina članov občinskega sveta, ki so glasovali. (3) O dopisni seji se vodi zapisnik, ki mora poleg sestavin, določenih s tem poslovnikom, vsebovati še potrdila o osebni vročitvi vabil članom sveta oziroma ugotovitev, koliko članov sveta je glasovalo. 26. člen (1) Na seje sveta se vabijo poročevalci za posamezne točke dnevnega reda, ki jih določi župan oziroma direktor občinske uprave. (2) Vabilo se pošlje tudi vsem, katerih navzočnost je, glede na dnevni red seje, potrebna. 27. člen (1) Predlog dnevnega reda seje občinskega sveta pripravi župan. (2) Predlog dnevnega reda lahko predlagajo tudi člani sveta, ki imajo pravico zahtevati sklic seje sveta. Posamezne točke dnevnega reda lahko predlaga posamezen član sveta ali svetniška skupina. (3) V predlog dnevnega reda seje sveta se lahko uvrstijo le točke, za katere obravnavo so izpolnjeni pogoji, ki so določeni s tem poslovnikom. (4) Na dnevni red se prednostno uvrstijo odloki, ki so pripravljeni za drugo obravnavo. 25 Uradni vestnik 10/2010 (5) O sprejemu dnevnega reda odloča občinski svet na začetku seje. (6) Svet ne more odločiti, da se v dnevni red seje uvrstijo zadeve, če članom ni bilo predloženo gradivo oziroma, h katerim ni dal svojega mnenja ali ni zavzel stališča župan, kadar ta ni bil predlagatelj, razen v primerih, ki jih določa ta poslovnik. 28. člen (1) Sejo občinskega sveta vodi župan. Župan lahko za vodenje sej občinskega sveta pooblasti podžupana ali drugega člana občinskega sveta (v nadaljnjem besedilu: predsedujoči). (2) Če nastopijo razlogi, zaradi katerih župan ali predsedujoči ne more voditi že sklicane seje, jo vodi podžupan, če pa tudi to ni mogoče, jo vodi najstarejši član občinskega sveta. (3) Izredno sejo občinskega sveta, ki jo skličejo člani sveta, ker župan ni opravil sklica v skladu z zakonom in tem poslovnikom, vodi član sveta, ki ga pooblastijo člani sveta, ki so sklic seje zahtevali. 29. člen (1) Seje občinskega sveta so javne. (2) Javnost seje se zagotavlja z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah občinskega sveta. (3) Predstavnike sredstev javnega obveščanja v občini in občane se o seji obvesti z objavljenim vabilom, ki mu je priloženo gradivo za sejo. Objava se opravi vsaj tri dni pred sejo na spletni strani občine ter na krajevno običajen način. Sredstvom javnega obveščanja se pošlje še obvestilo po elektronski pošti. (4) Predsedujoči mora poskrbeti, da ima javnost v prostoru, v katerem seja občinskega sveta poteka, primeren prostor, da lahko spremlja delo občinskega sveta ter pri tem dela ne moti. Prostor za javnost mora biti vidno ločen od prostora za člane občinskega sveta. (5) Predsedujoči lahko na zahtevo predstavnika javnega obveščanja dopusti zvočno in slikovno snemanje posameznih delov seje. O zahtevi občana za snemanje posameznih delov seje odloči občinski svet. (6) Če občan, ki spremlja sejo, ali predstavnik sredstva javnega obveščanja moti delo občinskega sveta, ga predsedujoči najprej opozori, če tudi po opozorilu ne neha motiti dela občinskega sveta, pa ga odstrani iz prostora. 26 30. člen (1) Župan predlaga občinskemu svetu, da s sklepom zapre sejo za javnost v celoti ali ob obravnavi posamezne točke dnevnega reda, če to terja zagotovitev varstva podatkov, ki v skladu z zakonom niso informacije javnega značaja. (2) Kadar svet sklene, da bo izključil javnost oziroma kako točko dnevnega reda obravnaval brez navzočnosti javnosti, odloči, kdo je lahko poleg župana, predsedujočega in članov občinskega sveta navzoč na seji. red. O predlogih za razširitev dnevnega reda svet razpravlja in glasuje. (5) Po sprejetih posameznih odločitvah za umik oziroma za razširitev dnevnega reda da predsedujoči na glasovanje predlog dnevnega reda v celoti. 34. člen (1) Posamezne točke dnevnega reda se obravnavajo po določenem (sprejetem) vrstnem redu. (2) Med sejo lahko svet spremeni vrstni red obravnave posameznih točk dnevnega reda. 2. Potek seje 31. člen (1) Ko predsedujoči začne sejo, obvesti svet, kdo izmed članov občinskega sveta mu je sporočil, da je zadržan in se seje ne more udeležiti. (2) Predsedujoči nato ugotovi, ali je svet sklepčen. Predsedujoči obvesti svet tudi o tem, kdo je povabljen na sejo. (3) Na začetku seje lahko predsedujoči poda pojasnila v zvezi z delom na seji in drugimi vprašanji. 32. člen (1) Preden svet določi dnevni red seje, odloča o sprejemu zapisnika prejšnje seje. (2) Član občinskega sveta lahko da pripombe k zapisniku prejšnje seje in zahteva, da se zapisnik ustrezno spremeni in dopolni. O utemeljenosti zahtevanih sprememb ali dopolnitev zapisnika prejšnje seje odloči svet. (3) Zapisnik se lahko sprejme z ugotovitvijo, da nanj niso bile podane pripombe, lahko pa se sprejme ustrezno spremenjen in dopolnjen s sprejetimi pripombami. 33. člen (1) Svet na začetku seje določi dnevni red. (2) Pri določanju dnevnega reda svet najprej odloča o predlogih, da se posamezne zadeve umaknejo z dnevnega reda, nato o predlogih, da se dnevni red razširi, in nato o morebitnih predlogih za skrajšanje rokov, združitev obravnav ali hitri postopek . (3) Zadeve, za katere tako predlaga župan, se brez razprave in glasovanja umaknejo z dnevnega reda. (4) Predlogi za razširitev dnevnega reda se lahko sprejmejo le, če so razlogi nastali po sklicu seje in če je bilo članom občinskega sveta izročeno gradivo, ki je podlaga za uvrstitev zadeve na dnevni 35. člen (1) Na začetku obravnave vsake točke dnevnega reda lahko poda župan ali oseba, ki jo določi župan oziroma predlagatelj, kadar to ni župan, dopolnilno obrazložitev. Dopolnilna obrazložitev sme trajati največ petnajst minut, če ni s tem poslovnikom drugače določeno. Kadar svet tako sklene, je predlagatelj dolžan podati dopolnilno obrazložitev. (2) Če ni župan predlagatelj, poda župan ali od njega pooblaščeni podžupan oziroma direktor občinske uprave mnenje k obravnavani zadevi. Potem dobi besedo predsednik delovnega telesa občinskega sveta, ki je zadevo obravnavalo. Obrazložitev županovega mnenja in beseda predsednika delovnega telesa lahko trajata največ po deset minut. (3) Potem dobijo besedo člani občinskega sveta po vrstnem redu, kakor so se priglasili k razpravi. Razprava posameznega člana lahko traja največ 5 minut. Svet lahko sklene, da posamezni član iz utemeljenih razlogov lahko razpravlja dalj časa, vendar ne več kot 10 minut. (4) O obravnavani temi lahko razpravljavec praviloma razpravlja le enkrat, ima pa pravico do replike po razpravi vsakega drugega razpravljavca. Repliko, ki mora biti konkretna in napovedana, dovoli predsedujoči. Nanašati se mora na predmet razprave, sicer jo predsedujoči lahko prepove. Replika drugemu razpravljavcu je lahko samo ena in lahko traja največ 2 minuti. (5) Ko je vrstni red priglašenih razpravljavcev izčrpan, predsedujoči vpraša ali želi še kdo razpravljati, če ne razpravo zaključi. V kolikor pa je dodatna razprava, je še možna le ena dodatna razprava, vendar je omejena na največ 2 minuti. 36. člen (1) Razpravljavec sme govoriti le o vprašanju, ki je na dnevnem redu in o katerem teče razprava, h kateri je predsedujoči pozval. (2) Če se razpravljavec ne drži dnevne- Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 ga reda ali prekorači čas za razpravo, ga predsedujoči opomni. Če se tudi po drugem opominu ne drži dnevnega reda oziroma nadaljuje z razpravo, mu predsedujoči lahko vzame besedo. Zoper odvzem besede lahko razpravljavec ugovarja. O ugovoru odloči svet brez razprave. 37. člen (1) Članu občinskega sveta, ki želi govoriti o kršitvi poslovnika ali o kršitvi dnevnega reda, da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. (2) Nato poda predsedujoči pojasnilo glede kršitve poslovnika ali dnevnega reda. Če član ni zadovoljen s pojasnilom, odloči svet o tem vprašanju brez razprave. (3) Če član zahteva besedo, da bi opozoril na napako ali popravil navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna in je povzročila nesporazum ali potrebo po osebnem pojasnilu, mu da predsedujoči besedo takoj, ko jo zahteva. Pri tem se mora član omejiti na pojasnilo in njegov govor ne sme trajati več kot pet minut. 38. člen (1) Ko predsedujoči ugotovi, da ni več priglašenih k razpravi, sklene razpravo o posamezni točki dnevnega reda. Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge za odločitev ali stališča, se razprava o taki točki dnevnega reda prekine in nadaljuje po predložitvi teh predlogov. (2) Predsedujoči lahko med sejo prekine delo sveta tudi, če je to potrebno zaradi odmora, priprave predlogov po zaključeni razpravi, potrebe po posvetovanjih, pridobitve dodatnih strokovnih mnenj . V primeru prekinitve predsedujoči določi, kdaj se bo seja nadaljevala. (3) Predsedujoči prekine delo sveta, če ugotovi, da seja ni več sklepčna, če so potrebna posvetovanja v delovnem telesu in v drugih primerih, ko tako sklene svet. Če je delo sveta prekinjeno zato, ker seja ni več sklepčna, sklepčnosti pa ni niti v nadaljevanju seje, predsedujoči sejo konča. 39. člen (1) Seje občinskega sveta se sklicujejo najprej ob sedemnajsti uri in morajo biti načrtovane tako, da praviloma ne trajajo več kot štiri ure. (2) Predsedujoči odredi petnajstminutni odmor vsaj po dveh urah neprekinjenega dela. (3) Odmor lahko predsedujoči odredi tudi na obrazložen predlog posameznega ali skupine članov občinskega sveta, župana ali predlagatelja, če je to potrebno zaradi priprave dopolnil (amandma- Občan - 20. oktober 2010 jev), mnenj, stališč, dodatnih obrazložitev ali odgovorov oziroma pridobitve zahtevanih podatkov. Odmor lahko traja največ trideset minut, odredi pa se ga lahko pred oziroma v okviru posamezne točke največ dvakrat. (4) Če kdo od upravičencev predlaga dodatni odmor po izčrpanju možnosti iz prejšnjega odstavka, odloči občinski svet, ali se lahko odredi odmor ali pa se seja prekine in nadaljuje drugič. 40. člen (1) Če svet o zadevi, ki jo je obravnaval, ni končal razprave ali če ni pogojev za odločanje, ali če svet o zadevi ne želi odločiti na isti seji, se razprava oziroma odločanje o zadevi preloži na eno izmed naslednjih sej. Enako lahko svet odloči, če časovno ni uspel obravnavati vseh točk dnevnega reda. (1) Ko so vse točke dnevnega reda izčrpane, občinski svet konča sejo. 3. Vzdrževanje reda na seji 41. člen (1) Za red na seji skrbi predsedujoči. Na seji sveta ne sme nihče govoriti, dokler mu predsedujoči ne da besede. (2) Predsedujoči skrbi, da govornika nihče ne moti med govorom. Govornika lahko opomni na red ali mu seže v besedo le predsedujoči. 42. člen Za kršitev reda na seji sveta sme predsedujoči izreči naslednje ukrepe: • opomin • odvzem besede • odstranitev s seje ali z dela seje. 43. člen (1) Opomin se lahko izreče članu občinskega sveta, če govori, čeprav ni dobil besede, če sega govorniku v besedo ali če na kak drug način krši red na seji. (2) Odvzem besede se lahko izreče govorniku, če s svojim govorom na seji krši red in določbe tega poslovnika in je bil na tej seji že dvakrat opominjan, naj spoštuje red in določbe tega poslovnika. (3) Odstranitev s seje ali z dela seje se lahko izreče članu občinskega sveta oziroma govorniku, če kljub opominu ali odvzemu besede krši red na seji, tako da onemogoča delo sveta. (4) Član občinskega sveta oziroma govornik, ki mu je izrečen ukrep odstranitve s seje ali z dela seje, mora takoj zapustiti prostor, v katerem je seja. 44. člen (1) Predsedujoči lahko odredi, da se od- strani s seje in iz poslopja, v katerem je seja, vsak drug udeleženec, ki krši red na seji oziroma s svojim ravnanjem onemogoča nemoten potek seje. (2) Če je red hudo kršen, lahko predsedujoči odredi, da se odstranijo vsi poslušalci. 45. člen Če predsedujoči z rednimi ukrepi ne more ohraniti reda na seji sveta, jo prekine. 4. Odločanje 46. člen (1) Svet veljavno odloča, če je na seji navzočih večina vseh članov sveta. (2) Navzočnost se ugotavlja na začetku seje, pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja seje po odmoru oziroma prekinitvi. (3) Za sklepčnost je odločilna dejanska navzočnost članov občinskega sveta v sejni sobi (dvorani). (4) Kadar je za sprejem odločitve potrebna dvotretjinska večina, svet veljavno odloča če je na seji navzočih najmanj dve tretjini vseh članov občinskega sveta. 47. člen Predlagana odločitev je na sklepčni seji občinskega sveta sprejeta, če se je večina članov občinskega sveta, ki so glasovali, izrekla »ZA« njen sprejem oziroma, če je »ZA« sprejem glasovalo toliko članov, kot to za posamezno odločitev določa zakon. 48. člen (1) Občinski svet praviloma odloča z javnim glasovanjem. (2) S tajnim glasovanjem lahko svet odloča, če tako sklene pred odločanjem o posamezni zadevi oziroma vprašanju. Predlog za tajno glasovanje lahko da župan ali najmanj ena četrtina vseh članov sveta. 49. člen (1) Glasovanje se opravi po končani razpravi o predlogu, o katerem se odloča. (2) Član občinskega sveta ima pravico obrazložiti svoj glas razen če ta poslovnik ne določa drugače. Obrazložitev glasu se v okviru posameznega glasovanja dovoli le enkrat in sme trajati največ dve minuti. (3) H glasovanju pozove predsedujoči člane občinskega sveta tako, da jim najprej predlaga, da se opredelijo »ZA« sprejem predlagane odločitve, po zaključenem opredeljevanju za sprejem odločitve pa 27 Uradni vestnik 10/2010 še, da se opredelijo »PROTI« sprejemu predlagane odločitve. Vsak član glasuje o isti odločitvi samo enkrat, razen če je glasovanje v celoti ponovljeno. nom kandidata, za katerega se želi glasovati, in največ toliko zaporednih številk, kolikor kandidatov je v skladu z navodilom na glasovnici treba imenovati. (4) Predsedujoči po vsakem opravljenem glasovanju ugotovi in objavi izid glasovanja. (11) Ko član občinskega sveta izpolni glasovnico, odda glasovnico v glasovalno skrinjico. 50. člen (1) Javno glasovanje se opravi z dvigom rok, z uporabo glasovalne naprave ali s poimenskim izjavljanjem. 52. člen (1) Ko je glasovanje končano, komisija ugotovi izid glasovanja. (2) Poimensko glasujejo člani občinskega sveta, če svet tako odloči na predlog predsedujočega ali najmanj ene četrtine vseh članov sveta. (3) Člane se pozove k poimenskemu glasovanju po abecednem redu prve črke njihovih priimkov. Član glasuje tako, da glasno izjavi »ZA«, »PROTI« ali »NE GLASUJEM«”. 51. člen (1) Tajno se glasuje z glasovnicami. (2) Tajno glasovanje vodi in ugotavlja izide tričlanska komisija, ki jo vodi predsedujoči. Dva člana določi občinski svet na predlog predsedujočega. Administrativno-tehnična opravila v zvezi s tajnim glasovanjem opravlja direktor občinske uprave ali delavec občinske uprave, ki ga določi direktor občinske uprave. (3) Za glasovanje se natisne toliko enakih glasovnic, kot je članov sveta. (4) Glasovnice morajo biti overjene z žigom, ki ga uporablja občinski svet. (5) Pred začetkom glasovanja določi predsedujoči čas glasovanja. (6) Komisija vroči glasovnice članom občinskega sveta in sproti označi, kateri član je prejel glasovnico. Glasuje se na prostoru, ki je določen za glasovanje in na katerem je zagotovljena tajnost glasovanja. (7) Glasovnica vsebuje predlog, o katerem se odloča, in praviloma opredelitev »ZA« in »PROTI«. »ZA« je na dnu glasovnice za besedilom predloga na desni strani, »PROTI«pa na levi. Glasuje se tako, da se obkroži besedo »ZA« ali besedo »PROTI«. (8) Glasovnica mora vsebovati navodilo za glasovanje. (9) Glasovnica za imenovanje vsebuje zaporedne številke, imena in priimke kandidatov, če jih je več po abecednem redu prvih črk njihovih priimkov. (10) Glasuje se tako, da se obkroži zaporedno številko pred priimkom in ime- 28 (2) Ugotovitev izida glasovanja obsega: • število razdeljenih glasovnic, • število oddanih glasovnic, • število neveljavnih glasovnic, • število veljavnih glasovnic, • število glasov »ZA« in število glasov »PROTI«oziroma pri glasovanju o kandidatih, • število glasov, ki jih je dobil posamezni kandidat, • ugotovitev, da je predlog izglasovan s predpisano večino ali da predlog ni izglasovan, pri glasovanju o kandidatih pa, kateri kandidat je imenovan. (3) O ugotovitvi rezultatov glasovanja se sestavi zapisnik, ki ga podpišejo vsi, ki so vodili glasovanje. (4) Predsedujoči takoj po ugotovitvi rezultatov objavi izid glasovanja na seji sveta. 53. člen (1) Če član občinskega sveta utemeljeno ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi izida glasovanja, se lahko glasovanje ponovi. (2) O ponovitvi glasovanja odloči svet brez razprave na predlog člana, ki ugovarja poteku ali ugotovitvi izida glasovanja, ali na predlog predsedujočega. 5. Zapisnik seje občinskega sveta 54. člen (1) O vsaki seji občinskega sveta se piše zapisnik. (2) Zapisnik obsega glavne podatke o delu na seji, zlasti pa podatke o navzočnosti članov občinskega sveta na seji in ob posameznem glasovanju, o odsotnosti članov sveta in razlogih zanjo, o udeležbi vabljenih, predstavnikov javnosti in občanov na seji, o sprejetem dnevnem redu, predlogih sklepov, o izidih glasovanja o posameznih predlogih in o sklepih, ki so bili sprejeti. Zapisniku je treba predložiti original vabila in gradivo, ki je bilo predloženo oziroma obravnavano na seji. (3) Za zapisnik seje občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnika seje občinskega sveta pooblasti drugega delavca občinske uprave. (4) Na vsaki redni seji občinskega sveta se obravnavajo in potrdijo zapisniki prejšnje redne in vseh vmesnih izrednih oziroma dopisnih sej občinskega sveta. Vsak član občinskega sveta ima pravico podati pripombe na zapisnik. O utemeljenosti pripomb odloči občinski svet. Če so pripombe sprejete, se zapišejo v zapisnik ustrezne spremembe. (5) Sprejeti zapisnik podpišeta predsedujoči sveta, ki je sejo vodil, in direktor občinske uprave oziroma pooblaščeni delavec občinske uprave, ki je vodil zapisnik. (6) Po sprejemu se zapisnik objavi na spletnih straneh občine ter na krajevno običajen način. (7) Zapisnik nejavne seje oziroma tisti del zapisnika, ki je bil voden na nejavnem delu seje občinskega sveta, se ne prilaga v gradivo za redno sejo občinskega sveta in ne objavlja. Člane občinskega sveta z njim pred potrjevanjem zapisnika seznani predsedujoči. 55. člen (1) Potek seje občinskega sveta se zvočno, lahko pa tudi slikovno snema. (2) Zvočni posnetek oziroma magnetogram seje, ki se hrani v sejnem dosjeju skupaj z zapisnikom in gradivom s seje. (3) Član občinskega sveta in drug udeleženec javne seje, če je za to dobil dovoljenje predsedujočega, ima pravico poslušati magnetogram. Poslušanje se opravi v prostorih občinske uprave ob navzočnosti pooblaščenega delavca. (4) Vsakdo lahko zaprosi, da se del magnetograma, ki vsebuje informacijo javnega značaja, ki jo želi pridobiti, dobesedno prepiše in se mu posreduje. Prošnjo, v kateri poleg svojega osebnega imena in naslova navede, kakšno informacijo želi dobiti, vloži ustno ali pisno pri pooblaščeni uradni osebi občinske uprave, ki o zahtevi odloči v skladu z zakonom. 56. člen (1) Ravnanje z gradivom občinskega sveta, ki je zaupne narave, določi občinski svet na podlagi zakona s posebnim aktom. (2) Izvirniki odlokov, splošnih in drugih aktov občinskega sveta, zapisniki sej ter vse gradivo občinskega sveta in njegovih delovnih teles se kot trajno gradivo hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. 57. člen (1) Član občinskega sveta ima pravico Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 vpogleda v vse spise in gradivo, ki se hrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva, če je to potrebno zaradi izvrševanja njegove funkcije. Vpogled odredi direktor občinske uprave na podlagi pisne zahteve člana občinskega sveta. Original zahteve, odredba oziroma sklep o zavrnitvi se hranijo pri gradivu, ki je bilo vpogledano. (2) V primeru dokumentarnega gradiva zaupne narave odloči o vpogledu župan v skladu z zakonom in aktom občinskega sveta. 6. Strokovna in administrativno tehnična opravila za svet 58. člen (1) Za strokovno in administrativno delo za občinski svet in za delovna telesa občinskega sveta je odgovoren direktor občinske uprave. (2) Direktor občinske uprave organizira strokovno in tehnično pripravo gradiv za potrebe občinskega sveta in določi zaposlenega v občinski upravi, ki pomaga pri pripravi in vodenju sej ter opravlja druga opravila, potrebna za nemoteno delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles, če ni za to s sistemizacijo delovnih mest v občinski upravi določeno posebno delovno mesto. (3) Za zapisnik občinskega sveta in delovnih teles občinskega sveta skrbi direktor občinske uprave. Direktor občinske uprave lahko za vodenje zapisnikov pooblasti druge delavce občinske uprave. 7. Delovna telesa občinskega sveta 59. člen (1) Občinski svet ima komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja, ki jo imenuje izmed svojih članov. (2) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja ima 3 člane. (3) Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja opravlja zlasti naslednje naloge: • občinskemu svetu predlaga kandidate za člane delovnih teles občinskega sveta, občinskih organov, ravnateljev, direktorjev in predstavnikov ustanovitelja v organih javnih zavodov, javnih agencij, javnih skladov in javnih podjetij, • opravlja naloge v zvezi s preprečevanjem korupcije, • občinskemu svetu ali županu daje pobude in predloge v zvezi s kadrovskimi vprašanji v občini, ki so v pristojnosti občinskega sveta, • pripravlja predloge odločitev občinskega sveta v zvezi s plačami ter drugimi prejemki občinskih funkcionarjev, članov občinskih organov in delovnih Občan - 20. oktober 2010 teles, ravnateljev in direktorjev javnih zavodov, javnih agencij in skladov ter direktorjev javnih podjetij ter izvršuje odločitve občinskega sveta, • obravnava druga vprašanja, ki ji jih določi občinski svet. (4) Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja imenuje občinski svet na prvi seji po volitvah takoj, ko se konstituira in ugotovi, kdo je bil izvoljen za župana. 60. člen (1) Občinski svet ustanovi stalne ali občasne komisije in odbore kot svoja delovna telesa. Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s tem poslovnikom in aktom o ustanovitvi obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega sveta in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge. (2) Komisije in odbori občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen proračuna in zaključnega računa proračuna in drugih aktov, za katere je v zakonu ali v statutu občine določeno, da jih sprejme občinski svet na predlog župana. 61. člen (1) Stalna delovna telesa občinskega sveta, ustanovljena s statutom občine, so naslednji odbori in komisija: • odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva, • odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem, • odbor za infrastrukturo, • odbor za plan in finance, • statutarno pravna komisija • odbor za požarno varnost in civilno zaščito. 62. člen (1) Odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva ima šest članov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju šolstva, kulture, zdravstva, sociale in družbenih dejavnosti, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Naloge odbora za šolstvo, kulturo, socialo in društva so: • obravnava vprašanja v zvezi z izobraževanjem, kulturo, informacijsko dejavnostjo in športom ter rekreacijo; • daje mnenja v zvezi z ustanovitvenimi akti javnih zavodov, ki opravljajo družbene javne službe lokalnega pomena; • obravnava in oblikuje socialno in zdra- vstveno politiko in daje predloge občinskemu svetu in županu; • skrbijo za smotrno uporabo in povečanje najemnega socialnega sklada stanovanj v občini; • opravljajo druge zadeve s področja družbenih služb in sociale; • opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. (4) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. (5) Odbor za šolstvo, kulturo, socialo in društva lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. 63. člen (1) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem ima šest članov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva, kmetijstva in turizma, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem opravlja naslednje naloge: • spremlja stanje na področju gospodarstva, malega gospodarstva, kmetijstva in turizma; • obravnava vprašanja glede upravljanja in urejanja lokalnih gospodarskih javnih služb in daje mnenja k izbiri koncesionarja; • na zahtevo sveta daje mnenje glede vprašanja s področja gospodarstva iz pristojnosti občine; • spremlja izvajanje gospodarskih javnih služb; • usmerja pospeševanje kmetijske proizvodnje; • daje mnenje k porabi sredstev za tovrstne namene; • sodeluje pri pripravi kmetijskega dela prostorskih planov občine in prostorskih izvedbenih aktov za posege v kmetijskih prostor; • skrbi za izgradnjo podjetniške infrastrukture: vzpodbujanje ustvarjalnosti, pospeševanja, preverjanje novih in obstoječih idej med obstoječimi in potencialnimi podjetniki, izbor 29 Uradni vestnik 10/2010 podjetnikov z najbolj kvalitetnimi idejami in pomoč pri uresničevanju njihovih idej, izgradnja prostorskoinformacijskega sistema; • organizira oddaje neizkoriščenosti poslovnih in proizvodnih prostorov; • zagotavlja dostop do mednarodno-informacijskih baz novim in obstoječim podjetnikom; • pomoč pri davčnem in poslovnem svetovanju s pomočjo podjetništva s povezovanjem z raznimi ministrstvi; • predlaga ukrepe občinskim organom za vzpodbujanje turizma • predlaga ukrepe občinskim organom za vzpodbujanje malega gospodarstva; • usmerja porabo sredstev za vzpodbujanje razvoja malega gospodarstva, kmetijstva in turizma, za katere se to mnenje zahteva; • obravnava problematiko zaposlovanja; • skrbi za skladen razvoj občine (sklad regionalnega razvoja); • opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. (4) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. (5) Odbor za gospodarstvo, kmetijstvo in turizem lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na področju gospodarstva, malega gospodarstva in turizma. 64. člen (1) Odbor za infrastrukturo ima šest članov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju gospodarstva infrastrukture, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Odbor za infrastrukturo, opravlja naslednje naloge: a) Naloge odbora s področja infrastrukture: • spremlja stanje na področju infrastrukture; • obravnava vprašanja glede infrastrukturnih objektov in daje mnenje k izbiri prednostnih projektov; • spremlja izvajanje infrastrukturnih objektov; • usmerja razvoj in modernizacijo na 30 področju infrastrukture in daje mnenje k porabi sredstev v tovrstne namene. (4) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. (5)Odbor za infrastrukturo lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. 64.a člen (1). Odbor za plan in finance ima šest članov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področju plana in financ, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikuje o njih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališče s predlogom odločitve. (3) Odbor za plan in finance opravlja naslednje naloge: a)Naloge odbora s področja plana in financ: • obravnava proračun in zaključni račun občine; • obravnava periodične obračune občine; • spremlja in po potrebi daje mnenje k izvrševanju proračuna; • predlaga uvedbo davkov in taks, ki jih predpisuje občina; • opravlja druge naloge, za katere ga pooblasti občinski svet. (4) Obravnavo je odbor dolžan opraviti najkasneje tri dni pred dnem, za katerega je sklicana redna seja občinskega sveta ter svoja mnenja, stališča in predloge pisno predložiti županu, predsedujočemu in predlagatelju. Mnenja o dopolnilih k predlaganim splošnim aktom mora odbor predložiti najkasneje do začetka obravnave predloga splošnega akta. (5)Odbor za plan in finance lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti na svojem področju dela. in njunih sprememb oziroma dopolnitev, odlokov in drugih aktov, ki jih občinski svet sprejema v obliki predpisov. (3) Komisija oblikuje svoje mnenje oziroma stališče glede skladnosti obravnavanih predlogov aktov z ustavo, zakoni in statutom občine ter glede medsebojne skladnosti z drugimi veljavnimi akti občine. (4) Komisija lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem spremembe in dopolnitve statuta občine in poslovnika občinskega sveta ter obvezno razlago določb splošnih aktov občine. (5) Med dvema sejama občinskega sveta ali v času seje, če tako zahteva predsedujoči občinskega sveta, statutarno-pravna komisija razlaga poslovnik občinskega sveta. 66. člen (1) Odbor za požarno varnost in civilno zaščito ima šest članov. (2) Odbor obravnava vse predloge aktov in drugih odločitev iz pristojnosti občine na področjih požarne varnosti in civilne zaščite, ki so občinskemu svetu predlagani v sprejem, oblikujejo in jih svoje mnenje in občinskemu svetu poda stališča s predlogom odločitve. (3) Naloge odbora za požarno varnost in civilno zaščito so: • obravnava vprašanja s področja požarnega varstva, pomoči in reševanja, • obravnava vprašanja s področja civilne zaščite, pomoč in reševanje ob elementarnih in drugih nesrečah, • razdelitev požarne takse, • opravlja druge naloge za katere ga pooblasti občinski svet oziroma župan. (4) Odbor za požarno varnost in civilno zaščito lahko predlaga občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njihove pristojnosti na svojem področju dela. 67. člen Občasna delovna telesa ustanovi občinski svet s sklepom, s katerim določi naloge delovnega telesa in število članov ter opravi imenovanje. 65. člen (1) Statutarno-pravna komisija občinskega sveta ima tri člane. 68. člen (1) Člane odborov in komisij imenuje občinski svet na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja izmed svojih članov in največ polovico članov izmed drugih občanov, če ta poslovnik ne določa drugače. (2) Komisija obravnava predlog statuta občine in poslovnika občinskega sveta (2) Predsednika odbora imenuje občinski svet izmed svojih članov. Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 (3) Prvo sejo odbora skliče župan. 1. Splošne določbe (4) Članstvo v komisiji ali odboru občinskega sveta ni združljivo s članstvom v nadzornem odboru občine ali z delom v občinski upravi. 73. člen (1) Občinski svet sprejema statut občine in v skladu z zakonom in statutom naslednje akte: • poslovnik o delu občinskega sveta, • proračun občine in zaključni račun, • planske in razvojne akte občine ter prostorske izvedbene akte, • odloke, • odredbe, • pravilnike, • navodila, • sklepe. 69. člen Občinski svet lahko razreši predsednika, posameznega člana odbora občinskega sveta ali odbor v celoti na predlog najmanj četrtine članov občinskega sveta. Predlog novih kandidatov za člane odborov pripravi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja do prve naslednje seje občinskega sveta. 70. člen Svet in župan lahko ustanovita skupna delovna telesa. V aktu o ustanovitvi skupnega delovnega telesa se določi njihova sestava in naloge. 71. člen (1) Predsednik delovnega telesa predstavlja delovno telo, organizira in vodi delo delovnega telesa, sklicuje njegove seje in zastopa njegova mnenja, stališča in predloge v občinskem svetu. (2) Seje delovnih teles se skličejo za obravnavo dodeljenih zadev po sklepu občinskega sveta, na podlagi dnevnega reda redne seje sveta ali na zahtevo župana. (3) Gradivo za sejo delovnega telesa mora biti poslano članom delovnega telesa najmanj tri dni pred sejo delovnega telesa, razen v izjemnih in utemeljenih primerih. (4) Delovno telo dela na sejah. Delovno telo lahko veljavno sprejema svoje odločitve, če je na seji navzoča večina njegovih članov in je med navzočimi člani večina tistih, ki so člani občinskega sveta. Delovno telo sprejema svoje odločitve - mnenja, stališča in predloge z večino glasov navzočih članov. (5) Glasovanje v delovnem telesu je javno. (6) Za delo delovnih teles se smiselno uporabljajo določila tega poslovnika, ki se nanašajo na delo občinskega sveta. 72. člen Na sejo delovnega telesa so praviloma vabljeni strokovni delavci, ki so sodelovali pri pripravi predlogov aktov in drugih odločitev občinskega sveta, ki jih določi predlagatelj, lahko pa tudi predstavniki organov in organizacij, zavodov, podjetij in skladov, katerih delo je neposredno povezano z obravnavano problematiko. VI. AKTI OBČINSKEGA SVETA Občan - 20. oktober 2010 (2) Občinski svet sprejema tudi stališča, priporočila, poročila, obvezne razlage določb statuta občine in drugih splošnih aktov ter daje mnenja in soglasja v skladu z zakonom ali statutom občine. (3) Vsebina splošnih aktov občine je določena z zakonom in statutom občine. 74. člen (1) Proračun občine in zaključni račun proračuna, odloke ter druge splošne akte, za katere je v zakonu ali tem statutu tako določeno, predlaga občinskemu svetu v sprejem župan. (2) Komisije in odbori občinskega sveta ter vsak član občinskega sveta lahko predlagajo občinskemu svetu v sprejem odloke in druge akte iz njegove pristojnosti, razen aktov iz prvega odstavka. (3) Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko v skladu z zakonom in statutom občine zahteva od občinskega sveta izdajo ali razveljavitev splošnega akta. 75. člen (1) Akte, ki jih sprejema občinski svet, podpisuje župan. (2) Izvirnike aktov občinskega sveta se pečati in shrani v stalni zbirki dokumentarnega gradiva občinske uprave. 2. Postopek za sprejem odloka 76. člen (1) Predlog odloka mora vsebovati naslov odloka, uvod, besedilo členov in obrazložitev. (2) Uvod obsega razloge za sprejetje odloka, oceno stanja, cilje in načela odloka ter oceno finančnih in drugih posledic, ki jih bo imelo sprejetje odloka. (3) Če je predlagatelj odloka delovno telo občinskega sveta ali član občinskega sveta, pošlje predlog odloka županu s predlogom za uvrstitev na dnevni red seje občinskega sveta. 77. člen (1) Predlagatelj določi svojega predstavnika, ki bo sodeloval v obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta. (2) Župan lahko sodeluje v vseh obravnavah predloga odloka na sejah občinskega sveta, tudi kadar on ni predlagatelj. 78. člen (1) Predlog odloka se pošlje članom občinskega sveta sedem dni pred dnem, določenim za sejo sveta, na kateri bo obravnavan. (2) Občinski svet razpravlja o predlogu odloka na dveh obravnavah. 79. člen (1) V prvi obravnavi predloga odloka se razpravlja o razlogih, ki zahtevajo sprejem odloka, ter o ciljih in načelih ter temeljnih rešitvah predloga odloka. (2) Po končani obravnavi občinski svet z večino opredeljenih glasov navzočih članov sprejme stališča in predloge o odloku. (3) Če občinski svet meni, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo ali da odlok ni potreben, ga s sklepom zavrne. (4) Po končani prvi obravnavi lahko predlagatelj predlaga umik predloga odloka. O predlogu umika odloči občinski svet s sklepom. (5) Če na predlog odloka v prvi obravnavi ni bilo bistvenih vsebinskih pripomb in bi besedilo predloga odloka v drugi obravnavi bilo enako besedilu predloga odloka v prvi obravnavi, lahko občinski svet na predlog predlagatelja sprejme predlog odloka na isti seji, tako da se prva in druga obravnava predloga odloka združita. 80. člen Pred začetkom druge obravnave mora predlagatelj pripraviti novo besedilo predloga odloka, pri čemer na primeren način upošteva stališča in predloge iz prve obravnave oziroma jih utemeljeno zavrne. 81. člen (1) V drugi obravnavi razpravlja občinski svet po vrstnem redu o vsakem členu predloga odloka. Ko občinski svet konča razpravo o posameznem členu predloga odloka, glasuje o predlogu odloka v celoti. (2) V drugi obravnavi predloga odloka lahko predlagajo njegove spremembe in dopolnitve člani občinskega sveta. (3) Župan lahko predlaga amandmaje, kadar ni sam predlagatelj odloka in 31 Uradni vestnik 10/2010 amandmaje na amandmaje članov občinskega sveta k vsakemu predlogu odloka. (5) Amandma mora biti predložen članom občinskega sveta v pisni obliki z obrazložitvijo najmanj tri dni pred dnem, določenim za sejo občinskega sveta, na kateri bo obravnavan predlog odloka, h kateremu je predlagan amandma, ali na sami seji, na kateri lahko predlaga amandma najmanj ena četrtina vseh članov občinskega sveta. (6) Župan lahko predlaga amandma na amandma članov občinskega sveta na sami seji, na kateri se odlok obravnava. Amandma na amandma mora vložiti pisno. (2) Hitri postopek lahko predlaga vsak predlagatelj odloka. O uporabi hitrega postopka odloči občinski svet na začetku seje pri določanju dnevnega reda. (3) Če občinski svet ne sprejme predloga za sprejetje odloka po hitrem postopku, se uporabljajo določbe tega poslovnika o rednem postopku in prvi obravnavi predloga odloka. (4) Pri hitrem postopku ne veljajo roki, ki so določeni za posamezna opravila v rednem postopku sprejemanja odloka. (5) Pri hitrem postopku se združita prva in druga obravnava predloga odloka na isti seji. (7) Predlagatelj amandmaja ima pravico na seji do konca obravnave spremeniti ali dopolniti amandma oziroma ga umakniti. (6)Pri hitrem postopku je mogoče predlagati amandmaje in amandmaje na amandmaje na sami seji vse do konca obravnave predloga odloka. 82. člen (1) Amandma, člen odloka, in odlok v celoti so sprejeti, če se zanje opredeli večina članov občinskega sveta, ki glasujejo. 4. Skrajšani postopek za sprejem odlokov (2) O vsakem amandmaju se glasuje posebej. 83. člen (1) Statut občine in poslovnik občinskega sveta se sprejemata po enakem postopku kot velja za sprejemanje odloka. (2) Proračun občine sprejema občinski po postopku, določenem s tem poslovnikom. (3) O predlogih drugih aktov iz svoje pristojnosti odloča občinski svet na eni obravnavi, če zakon ne določa drugače. 84. člen (1) Občinski svet mora do prenehanja mandata svojih članov praviloma zaključiti vse postopke o predlaganih splošnih aktih občine. (2) V primeru, da postopki niso zaključeni, občinski svet v novi sestavi na predlog župana odloči, o katerih predlogih za sprejem občinskih splošnih aktov bo postopek nadaljeval, katere začel obravnavati znova ter katerih ne bo obravnaval. Če predlagatelj ni več občinski funkcionar, se predlog ne obravnava. 3. Hitri postopek za sprejem odlokov 85. člen (1) Kadar to zahtevajo izredne potrebe občine ali naravne nesreče, lahko občinski svet sprejme odlok po hitrem postopku. Po hitrem postopku sprejema občinski svet tudi obvezne razlage določb splošnih aktov občine. 32 86. člen (1) Občinski svet lahko na obrazložen predlog predlagatelja odloči, da bo na isti seji opravil obe obravnavi predloga odloka ali drugega splošnega akta, ki se sprejema na enak način, če gre: • za manj zahtevne spremembe in dopolnitve, • prenehanje veljavnosti splošnega akta ali njegovih posameznih določb v skladu z zakonom, • uskladitve z zakonom, državnim proračunom ali drugimi predpisi države oziroma občine, • spremembe in dopolnitve v zvezi z odločbami ustavnega sodišča. (2) Odločitev iz prejšnjega odstavka ne more biti sprejeta, če ji nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih članov občinskega sveta. Po končani prvi obravnavi lahko vsak član občinskega sveta predlaga, da občinski svet spremeni svojo odločitev iz prvega odstavka tega člena in da se druga obravnava opravi po rednem postopku. O tem odloči občinski svet takoj po vložitvi predlog (3) V skrajšanem postopku se amandmaji vlagajo samo k členom splošnega akta, ki se s predlogom spreminjajo ali dopolnjujejo. Amandmaji in amandmaji na amandmaje se lahko vlagajo na sami seji vse do konca obravnave odloka. 87. člen (1) Statut, odloki in drugi predpisi občine morajo biti objavljeni v uradnem glasilu, ki ga določi statut občine, in pričnejo veljati petnajsti dan po objavi, če ni v njih drugače določeno. (2) V uradnem glasilu se objavljajo tudi drugi akti, za katere tako določi občinski svet. 5. Postopek za sprejem proračuna 88. člen (1) S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe občini. (2) Občinski proračun se sprejme za proračunsko leto, ki se začne in konča hkrati s proračunskim letom za državni proračun. 89. člen (1) Predlog proračuna občine mora župan predložiti občinskemu svetu najkasneje v 30 dneh po predložitvi državnega proračuna državnemu zboru. V letu rednih lokalnih volitev predloži župan predlog proračuna najkasneje v 60 dneh po izvolitvi občinskega sveta. (2) Župan pošlje vsem članom občinskega sveta predlog proračuna občine z vsemi sestavinami, ki jih določa zakon, ki ureja javne finance, hkrati z vabilom za sejo občinskega sveta, na kateri bo predlog proračuna predstavljen in opravljena splošna razprava. (3) V okviru predstavitve predstavi župan ali pooblaščeni delavec občinske uprave občinskemu svetu: • temeljna izhodišča in predpostavke za pripravo predloga proračuna, • načrtovane politike občine, • oceno bilance prihodkov in odhodkov, finančnih terjatev in naložb ter računa financiranja v prihodnjih dveh letih, • okvirni predlog obsega finančnega načrta posameznega neposrednega uporabnika proračuna v prihodnjih dveh letih in kadrovski načrt, • načrt razvojnih programov, • načrt nabav. (4) Po predstavitvi predloga proračuna opravi občinski svet splošno razpravo in sprejme sklep, da se o predlogu opravi javna razprava. (5) Če občinski svet meni, da predlog ni ustrezna podlaga za javno razpravo, sprejme stališča in predloge ter naloži županu, da v roku sedmih dni predloži občinskemu svetu popravljen predlog proračuna z obrazložitvijo, kako so stališča in predlogi občinskega sveta v njem upoštevani. (6) Če občinski svet po ponovni obravnavi predloga proračuna ne pošlje v javno razpravo, ga skupaj s stališči in predlogi občinskega sveta pošlje v javno razpravo župan. 90. člen (1) Predlog proračuna mora biti v javni Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 razpravi najmanj 15 dni. (2) V času javne razprave mora biti zagotovljen vpogled v predlog proračuna tako, da sklep o javni razpravi in predlog proračuna objavi na spletnih straneh občine in zainteresiranim zagotovi dostop do predloga v prostorih občine. (3) Občina objavi način in rok za vlaganje pripomb in predlogov občanov k predlogu občinskega proračuna na svojih spletnih straneh in na krajevno običajen način. 91. člen (1) V času javne razprave obravnavajo predlog proračuna delovna telesa občinskega sveta, ter zainteresirana javnost. (2) Pripombe in predlogi k predlogu proračuna se pošljejo županu. (3) Predsedniki delovnih teles občinskega sveta lahko v času javne razprave zahtevajo, da župan in predstavniki občinske uprave na njihovih sejah pojasnijo predlog proračuna občine. 92. člen (1) Najkasneje v petnajstih dneh po končani javni razpravi o predlogu proračuna pripravi župan dopolnjen predlog proračuna občine in odlok o proračunu občine ter skliče sejo občinskega sveta, na kateri se bosta obravnavala. (2) Na dopolnjen predlog proračuna in odlok o proračunu občine lahko člani občinskega sveta vložijo amandmaje v pisni obliki najkasneje tri dni pred sejo občinskega sveta. Amandmaji se vložijo pri županu. (3) Vsak predlagatelj mora pri oblikovanju amandmaja iz prejšnjega odstavka upoštevati pravilo o ravnovesju med proračunskimi prejemki in izdatki in v obrazložitvi navesti, iz katere postavke proračuna se zagotovijo sredstva in za kakšen namen. 93. člen (1) Pred začetkom obravnave predloga proračuna občine in odloka o proračunu občine župan najprej pojasni, katere pripombe iz javne razprave oziroma pripombe in predloge delovnih teles občinskega sveta je upošteval pri pripravi predloga in katerih ni, ter obrazloži, zakaj jih ni upošteval. Pisna obrazložitev zavrnjenih pripomb in predlogov je sestavni del gradiva predloga proračuna. (2) V nadaljevanju župan poroča občinskemu svetu o prejetih amandmajih k predlogu proračuna in odloku o proračunu občine ter poda svoje mnenje o amandmajih. Po poročilu in mnenju lahko predlagatelj umakne predlaga- Občan - 20. oktober 2010 ni amandma ali dopolni obrazložitev amandmaja z utemeljitvijo zagotovitve proračunskega ravnovesja. (3) Predsedujoči oziroma župan ugotovi, kateri amandmaji so vloženi, in pozove župana, da se izjavi oziroma se župan izjavi o tem, ali bo vložil amandma na katerega od vloženih amandmajev ter v kolikšnem času. Če župan izjavi, da bo vložil amandma na amandma, se seja prekine za čas, ki je potreben za oblikovanje in predložitev amandmaja članom občinskega sveta. (4) Glasovanje se izvede o vsakem amandmaju posebej tako, da se najprej glasuje o amandmaju župana na amandma, če ta ni sprejet, pa še o amandmaju, ki ga je vložil predlagatelj. 94. člen (1) Ko je končano glasovanje o amandmajih, župan ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti ter ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov, odhodkov in je z njim zagotovljeno financiranje nalog občine v skladu z zakonom in sprejetimi obveznostmi. Hkrati ugotovi, kateri amandmaji so sprejeti k odloku o proračunu občine. (2) Če je proračun usklajen, občinski svet glasuje o njem v celoti. S sklepom, s katerim sprejme občinski svet proračun, sprejme tudi odlok o proračunu občine. (3) Če proračun ni usklajen, lahko župan prekine sejo in zahteva, da strokovna služba prouči nastalo situacijo in predlaga rok, v katerem se pripravi predlog za uskladitev. V skladu s predlogom strokovne službe lahko župan prekine sejo in določi uro ali datum nadaljevanja seje, na kateri bo predložen predlog uskladitve. (4) Ko je predlog uskladitve proračuna pripravljen, ga župan obrazloži. O predlogu uskladitve ni razprave. (5) Občinski svet glasuje najprej o predlogu uskladitve, če je predlog sprejet, glasuje občinski svet o proračunu v celoti in o odloku o proračunu občine. (6) Če predlog uskladitve ni sprejet, proračun občine ni sprejet. (7) Če proračun ni sprejet, določi občinski svet rok, v katerem mora župan predložiti nov predlog proračuna. (8) Nov predlog proračuna občine občinski svet obravnava in o njem odloča po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 95. člen Če proračun ni sprejet pred začetkom leta, na katerega se nanaša, sprejme žu- pan sklep o začasnem financiranju, ki velja največ tri mesece in se lahko na predlog župana podaljša s sklepom občinskega sveta. Sklep o začasnem financiranju sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki veljajo za hitri postopek za sprejem odloka. 96. člen (1) Župan lahko med letom predlaga rebalans proračuna občine. (2) Predlog rebalansa proračuna občine obravnavajo delovna telesa občinskega sveta, vendar o njem ni javne razprave. (3) Rebalans proračuna občine sprejema občinski svet po določbah tega poslovnika, ki urejajo obravnavo in sprejem dopolnjenega predloga proračuna. 6. Postopek za sprejem obvezne razlage 97. člen (1) Vsak, ki ima pravico predlagati odlok lahko poda zahtevo za obvezno razlago določb občinskih splošnih aktov. (2) Zahteva mora vsebovati naslov splošnega akta, označitev določbe s številko člena ter razloge za obvezno razlago. (3) Zahtevo za obvezno razlago najprej obravnava statutarno-pravna komisija, ki lahko zahteva mnenje drugih delovnih teles občinskega sveta, predlagatelja splošnega akta, župana in občinske uprave. Če komisija ugotovi, da je zahteva utemeljena, pripravi predlog obvezne razlage in ga predloži občinskemu svetu v postopek. (4) Občinski svet sprejema obvezno razlago po določbah tega poslovnika, ki veljajo za skrajšani postopek za sprejem odloka. 7. Postopek za sprejem prečiščenega besedila 98. člen (1) Če bi bil kak občinski splošni akt zaradi številnih vsebinskih sprememb in dopolnitev bistveno spremenjen in nepregleden, lahko predlagatelj občinskemu svetu predloži spremembe in dopolnitve splošnega akta v obliki uradnega prečiščenega besedila kot nov splošni akt. (2) Uradno prečiščeno besedilo iz prejšnjega odstavka sprejema občinski svet po rednem postopku za sprejem odloka. 99. člen (1) Po sprejetju sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta in odloka, ki spreminjajo oziroma dopolnjujejo najmanj eno tretjino njegovih členov, pripravi statutarno-pravna komi- 33 Uradni vestnik 10/2010 sija občinskega sveta uradno prečiščeno besedilo tega splošnega akta. (2) Uradno prečiščeno besedilo se lahko pripravi tudi, če ob sprejemu sprememb in dopolnitev statuta, poslovnika občinskega sveta ali odloka tako določi občinski svet. (3) O uradnem prečiščenem besedilu odloča občinski svet brez obravnave. Uradno prečiščeno besedilo se objavi. VII. VOLITVE IN IMENOVANJA 100. člen (1) Volitve in imenovanja, za katere je po zakonu ali statutu občine pristojen občinski svet, se opravijo po določbah tega poslovnika. (2) Kandidat je izvoljen oziroma imenovan, če je glasovala večina članov občinskega sveta in je zanj glasovala večina tistih članov, ki so glasovali. predloga kandidatur. 1. Imenovanje članov delovnih teles občinskega sveta prenehanja članstva v nadzornem odboru občine ali v delovnem telesu občinskega sveta dolžna predlagati občinskemu svetu novega kandidata. 104. člen (1) Člane delovnih teles sveta imenuje svet na podlagi liste kandidatov za člane, ki jo določi komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (5) Občinski svet s sklepom ugotovi prenehanje mandata občinskega funkcionarja, članstva ali imenovanja zaradi odstopa na predlog komisije za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. (2) Če kandidatna lista ni dobila potrebne večine glasov, se na isti seji izvede posamično imenovanje članov. Če na ta način niso imenovani vsi člani, se lahko predlagajo novi kandidati, o katerih se opravi posamično glasovanje na isti seji sveta. (6) Sklep o prenehanju mandata občinskega funkcionarja se pošlje občinski volilni komisiji. (3) Če tudi na način iz prejšnjega odstavka ne pride do imenovanja vseh članov delovnega telesa, se glasovanje ponovi na naslednji seji sveta, vendar samo glede manjkajočih članov delovnega telesa. (7) Sklep o prenehanju funkcije podžupana se vroči županu. (8) Sklep o razrešitvi imenovanega se pošlje komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja zaradi postopka izbire novega kandidata. VIII. RAZMERJA MED ŽUPANOM IN OBČINSKIM SVETOM 3. Postopek za razrešitev 101. člen (1) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se glasuje o kandidatih po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Vsak član občinskega sveta lahko glasuje samo za enega od kandidatov. (2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, pa nihče od predlaganih kandidatov pri glasovanju ne dobi potrebne večine, se opravi novo glasovanje. Pri drugem glasovanju se glasuje o tistih dveh kandidatih, ki sta pri prvem glasovanju dobila največ glasov. Če pri prvem glasovanju več kandidatov dobi enako najvišje oziroma enako drugo najvišje število glasov, se izbira kandidatov za ponovno glasovanje med kandidati z enakim številom glasov določi z žrebom. 102. člen (1) Če svet odloči, da se glasuje tajno, se glasovanje izvede po določbah tega poslovnika, ki veljajo za tajno glasovanje. (2) Če se glasuje o več kandidatih za isto funkcijo, se kandidati na glasovnici navedejo po abecednem vrstnem redu prve črke njihovih priimkov. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži zaporedna številka pred imenom kandidata, za katerega se želi glasovati. (3) Če se glasuje za ali proti listi kandidatov, se glasuje tako, da se na glasovnici obkroži beseda »ZA« ali »PROTI«. 103. člen Če kandidat ne dobi potrebne večine oziroma, če tudi pri drugem glasovanju noben kandidat ne dobi potrebne večine, se ponovi kandidacijski postopek in postopek glasovanja na podlagi novega 34 105. člen (1) Za razrešitev se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki urejajo imenovanja. (2) Postopek za razrešitev se začne na predlog predlagateljev, določenih s statutom občine in tem poslovnikom. Če je komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja pristojna za predlaganje kandidatov za določene funkcije, je pristojna tudi predlagati njihovo razrešitev. (3) Če je župan pristojen za predlaganje kandidatov za imenovanje, je pristojen predlagati tudi njihovo razrešitev. (4) Odločitev o razrešitvi se sprejme z večino opredeljenih glasov članov sveta. 4. Odstop članov občinskega sveta, članov delovnih teles in drugih organov ter funkcionarjev občine 106. člen (1) Občinski funkcionarji imajo pravico odstopiti. (2) Županu in članom občinskega sveta na podlagi odstopa v skladu z zakonom in statutom občine predčasno preneha mandat. (3) Pravico odstopiti imajo tudi podžupan, člani delovnih teles, drugih organov in člani nadzornega odbora ter drugi imenovani, tudi če niso občinski funkcionarji. (4) Izjava o odstopu mora biti dana v pisni obliki komisiji za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja. Komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je hkrati s predlogom za ugotovitev 107. člen (1) Župan predstavlja občinski svet, ga sklicuje in vodi njegove seje. (2) Župan in svet ter njegova delovna telesa sodelujejo pri uresničevanju in opravljanju nalog občine. Pri tem predvsem usklajujejo programe dela in njihovo izvrševanje, skrbijo za medsebojno obveščanje in poročanje o uresničevanju svojih nalog in nastali problematiki ter si prizadevajo za sporazumno razreševanje nastalih problemov. (3) Kadar svet obravnava odloke in druge akte, ki jih predlaga župan, določi župan za vsako zadevo, ki je na dnevnem redu, poročevalca izmed delavcev občinske uprave, lahko pa tudi izmed strokovnjakov, ki so pri pripravi odlokov ali drugih aktov sodelovali. 108. člen (1) Župan skrbi za izvajanje odločitev občinskega sveta. Na vsaki redni seji sveta poroča župan ali po njegovem pooblastilu podžupan ali direktor občinske uprave o opravljenih nalogah med obema sejama in o izvrševanju sklepov sveta. (2) V poročilu o izvršitvi sklepov sveta je potrebno posebej obrazložiti tiste sklepe, ki niso izvršeni, in navesti razloge za neizvršitev sklepa. (3) Če sklepa sveta župan ne more izvršiti, mora svetu predlagati novi sklep, ki ga bo možno izvršiti. (4) Župan skrbi za objavo odlokov in drugih splošnih aktov sveta. (5) Župan skrbi za zakonitost dela sveta, zato je dolžan svet sproti opozarjati na posledice nezakonitih odločitev in Občan - 20. oktober 2010 Uradni vestnik 10/2010 ukrepati v skladu z zakonom in statutom občine. IX. JAVNOST DELA 109. člen (1) Delo občinskega sveta in njegovih delovnih teles je javno. (2) Javnost dela se zagotavlja z obveščanjem javnosti o delu občinskih organov, s posredovanjem posebnih pisnih sporočil občanom in sredstvom javnega obveščanja o sprejetih odločitvah z navzočnostjo občanov in predstavnikov sredstev javnega obveščanja na sejah organov občine ter na druge načine, ki jih določa statut in ta poslovnik. (3) Župan in direktor občinske uprave obveščata občane in sredstva javnega obveščanja o delu občinskega sveta, delovnih teles občinskega sveta, župana in občinske uprave. (4) Občinski svet lahko sklene, da se o seji izda uradno obvestilo za javnost. (5) Občina izdaja svoje glasilo, v katerem se objavljajo tudi sporočila in poročila o delu ter povzetki iz gradiv in odločitev sveta in drugih organov občine. 110. člen (1) Župan skrbi za obveščanje javnosti in sodelovanje s predstavniki javnih občin ter za zagotovitev pogojev za njihovo delo na sejah sveta. (2) Predstavnikom javnih občil je na voljo informativno in dokumentacijsko gradivo, predlogi aktov sveta, obvestila in poročila o delu sveta, zapisniki sej in druge informacije o delu občinskih organov. (3) Javnosti niso dostopni dokumenti in gradiva sveta in delovnih teles, ki so zaupne narave. (4) Za ravnanje z gradivi zaupne narave se upoštevajo zakonski in drugi predpisi, ki urejajo to področje. X. DELO OBČINSKEGA SVETA V IZREDNEM STANJU 111. člen (1) V izrednem stanju oziroma izrednih razmerah, ko je delovanje občinskega sveta ovirano, so dopustna odstopanja od postopkov in načina delovanja občinskega sveta, ki jih določata statut in ta poslovnik. (2) Odstopanja se lahko nanašajo predvsem na roke sklicevanja sej, predložitve predlogov oziroma drugih gradiv in rokov za obravnavanje predlogov splošnih aktov občine. Če je potrebno, je mogoče tudi odstopanje glede javnosti dela občinskega sveta. O odstopanjih odloči oziroma jih potrdi občinski svet, ko se sestane. XI. SPREMEMBE IN DOPOLNITVE TER RAZLAGA POSLOVNIKA 112. člen (1) Za sprejem sprememb in dopolnitev poslovnika se uporabljajo določbe tega poslovnika, ki veljajo za sprejem odloka. (2) Spremembe in dopolnitve poslovnika sprejme svet z dvotretjinsko večino glasov navzočih članov. 113. člen (1) Če pride do dvoma o vsebini posamezne določbe poslovnika, razlaga med sejo občinskega sveta poslovnik predsedujoči. Če se predsedujoči ne more odločiti, prekine obravnavo točke dnevnega reda in naloži statutarno-pravni komisiji, da do na- Občan - 20. oktober 2010 slednje seje pripravi razlago posamezne poslovniške določbe. (2) Izven seje sveta daje razlago poslovnika statutarno-pravna komisija. (3) Vsak član občinskega sveta lahko zahteva, da o razlagi poslovnika, ki ga je dala statutarno-pravna komisija, odloči svet. XI. KONČNA DOLOČBA 114. člen (1) Z dnem uveljavitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (POSOD-UPB1) preneha veljati Poslovnik občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2005), Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 5/2007) in Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta Občine Destrnik (Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 10/2010). 115. člen Ta poslovnik začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem vestniku Občine Destrnik. Številka: 900-16/2010-17I-4/9 Datum: 12. 10. 2010 Župan Občine Destrnik: Franc Pukšič, univ. dipl. ing. el. 9. Poročilo o izidu volitev župana občine Destrnik Občinska volilna komisija Destrnik je na podlagi 85. člena Zakona o lokalnih volitvah, na seji, dne 13.10.2010 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov volilnih enot pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve župana občine Destrnik na volitvah 10. 10. 2010, ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev za župana občine Destrnik. I. 1. Na volitvah 10. 10. 2010 je imelo pravico voliti skupaj: a) 2.218 volivcev, vpisanih v volilni imenik b) s potrdilom ni glasoval nihče 2. Glasovalo je 1419 volivcev ali 63,98 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti, od tega: a) je 1 volivec glasoval po pošti b) je 17 volivcev glasovali na predčasnih volitvah. II. Za volitve župana občine je bilo oddanih 1419 glasovnic. Ker so bile prazne oziroma ni bilo moč ugotoviti volje volivca, je bilo 12 glasovnic neveljavnih. Veljavnih glasovnic je bilo 1407. Posamezni kandidat je dobil naslednje število glasov. 1. VINDIŠ VLADIMIR 507 glasov 36,03 % 2. PUKŠIČ FRANC 900 glasov 63,97 % III. Občinska volilna komisija Destrnik je na podlagi 107. člena Zakona o lokalnih volitvah – ZLV (Uradni list RS, št. 94/07UPB3 in 45/08) ugotovila, da je za župana občine Destrnik izvoljen PUKŠIČ Franc, roj. 24. 11. 1955, stanujoč Vintarovci 43c, 2253 Destrnik, ki je dobil večino veljavnih glasov. Štev.: 041-1/2010-Ž Datum: 13. 10. 2010 Predsednik OVK občine Destrnik: 35 Uradni vestnik 10/2010 Boris BAJEC, s. r. 10. Poročilo o izidu volitev članov občinskega sveta občine Destrnik Občinska volilna komisija Destrnik je na podlagi 90. člena Zakona o lokalnih volitvah na seji, dne 13.10.2010 na podlagi zapisnikov o delu volilnih odborov volilnih enot pri ugotavljanju izida glasovanja za volitve članov občinskega sveta občine Destrnik na volitvah 10. 10. 2010, ugotovila rezultate glasovanja ter izid volitev članov občinskega sveta občine Destrnik. I. 1.Na volitvah 10. 10. 2010 je imelo pravico voliti skupaj: a)2.218 volivcev, vpisanih v volilni imenik, b)s potrdilom ni glasoval nihče. 2.Glasovalo je 1419 volivcev ali 63,98 % od vseh volivcev, ki so imeli pravico voliti, od tega: a)je 1 volivec glasoval po pošti b)je 17 volivcev glasovalo na predčasnih volitvah. II. V občinski svet občine Destrnik se je volilo 11 članov občinskega sveta v štirih volilnih enotah in sicer: 1. VE – 1, ki obsega naselja: Destrnik, Janežovski Vrh, Placar in se je volilo 3 člane občinskega sveta. a) v volilni imenik je bilo vpisanih 606 volivcev b) skupaj je glasovalo 378 volivcev c) neveljavni glasovnic je bilo 5 Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Kandidat predlagatelj št. glasov 1.GORIČAN BRANKO ZELENI SLOVENIJE 88 2. HORVAT NADA SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 86 3. KOSER ALEKSANDER SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 160 4. ZVER URŠA SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 126 5. KOS MIRAN SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 66 6. POLAJŽER RADO ZELENI SLOVENIJE 34 7. VINDIŠ VLADIMIR LISTA ZA URBAN 174 8. VISOČNIK KONRAD POTOČNIK DARINKA IN SKUPINA VOLIVCEV 53 9. ANŽEL ALOJZ SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 122 2. VE – 2, ki obsega naselji Ločki Vrh, Vintarovci, se je volilo 2 člana občinskega sveta. a) v volilni imenik je bilo vpisanih 436 volivcev b) skupaj je glasovalo 295 volivcev c) neveljavnih glasovnic je bilo 10 Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Kandidat predlagatelj št. glasov 1. HAUPTMAN IVAN KRISTINA HAUPTMAN IN SKUPINA VOLIVCEV 135 2. PŠAJD JELKA LISTA ZA URBAN 66 3. KUNČNIK MAJDA LISTA ZA URBAN 98 4. IRGL MARJAN CVETKA ZOREC IN SKUPINA VOLIVCEV 123 5. KAUČIČ MARTA SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 49 6. JURŠA INES ZELENI SLOVENIJE 5 3. VE – 3, ki obsega naselja: Drstelja, Gomila, Janežovci, Jiršovci, Strmec pri Destrniku, se je volilo 3 člane občinskega sveta. a) v volilni imenik je bilo vpisanih 579 volivcev b) skupaj je glasovalo 363 volivcev 36 c) neveljavnih glasovnic je bilo 7 Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Kandidat predlagatelj št. glasov 1. AJNIK MATJAŽ SD – SOCIALNI DEMOKRATI 44 2. PAUKO BRANKO LISTA ZA URBAN 128 3. ZOREC ZDENKO SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 173 4. LACKO SIMONA SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 129 5. BAUMAN IRENA SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 136 6. DAJČMAN JASMINA ZELENI SLOVENIJE 58 7. IRGL JANEZ SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 124 4. VE – 4, ki obsega naselja: Desenci, Dolič, Gomilci, Levanjci, Svetinci, Zasadi, Zgornji Velovlek, se je volilo 3 člane občinskega sveta a) v volilni imenik je bilo vpisanih 597 volivcev b) skupaj je glasovalo 383 volivcev c) neveljavne glasovnice so bile 4 Posamezni kandidati so dobili naslednje število glasov: Kandidat predlagatelj št. glasov 1. SLUKAN IVAN SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 192 2. HORVAT BRANKO LISTA ZA URBAN 184 3. ŽAMPA ANTON LISTA ZA URBAN 147 4. MOLK SREČKO ZELENI SLOVENIJE 36 5. ŽAMPA SABINA SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 150 6. SAGADIN UROŠ SDS – SLOVENSKA DEMOKRATSKA STRANKA 120 7. ZELENKO BRANKO SLS – SLOVENSKA LJUDSKA STRANKA 164 III. Občinska volilna komisija občine Destrnik je na podlagi 85. člena Zakona o lokalnih volitvah – ZLV (Uradni list RS, št. 94/07-UPB3 in 45/08) ugotovila, da so za člane občinskega sveta občine Destrnik izvoljeni naslednji kandidati, ki so dobili večino veljavnih glasov: Volilna enota št. 1: VINDIŠ VLADIMIR, roj. 8.7.1950, Placar 41a, 2250 Ptuj KOSER ALEKSANDER, roj. 5.5.1974, Janežovski Vrh 22, 2253 Destrnik ZVER URŠA, roj. 7.3.1989, Janežovski Vrh 37, 2253 Destrnik Volilna enota št. 2: HAUPTMAN IVAN, roj. 18.5.1960, Vintarovci 37, 2253 Destrnik IRGL MARJAN, roj. 14.3.1956, Ločki Vrh 12, 2253 Destrnik Volilna enota št. 3: ZOREC ZDENKO, roj. 22.5.1962, Drstelja 30a, 2253 Destrnik BAUMAN IRENA, roj. 7.11.1964, Jiršovci 48a, 2253 Destrnik LACKO SIMONA, roj. 23.11.1971, Drstelja 21b, 2253 Destrnik Volilna enota št. 4: SLUKAN IVAN, roj. 31.1.1953, Zgornji Velovlek 23a, 2253 Destrnik HORVAT BRANKO, roj. 31.7.1967, Svetinci 26, 2253 Destrnik ZELENKO BRANKO, roj. 9.3.1958, Gomilci 8, 2253 Destrnik Štev.: 041-1/2010-OS Datum: 13. 10. 2010 Predsednik OVK občine Destrnik: Boris BAJEC, s. r. Občan - 20. oktober 2010 Občan V zadnjih štirih letih velik napredek pri komunalni infrastrukturi od današnjih volitev? Koliko kandidatov z vaše liste pričakujete, da bo izvoljenih? Vladimir Vindiš: Prepričan sem, da bo z naše liste izvoljena polovica kandidatov, in seveda pričakujemo, da bodo današnje volitve prinesle pluralizem demokracije v našo občino. V nedeljo, 10. oktobra 2010, so bile lokalne volitve, zato smo se namenili v Placar, kjer je volil kandidat za župana in svetnika gospod Vladimir Vindiš. Povabili smo ga na krajši pogovor. Občan: Kaj pričakujete Občan: Kaj boste najprej naredili, če boste izvoljeni? Vladimir Vindiš: Najprej se bom zahvalil vsem volivcem, ki so volili zame, potem bom malo razmislil o vseh konkretnih zadevah, saj se bo začelo delo, seveda pa tudi vse, kar se mora, se mora, da se pre- vzame nova funkcija. Občan: Kako ocenjujete zadnja štiri leta dela v Občini Destrnik? Vladimir Vindiš: Oceno sem že podal. Ocena samega dela ni toliko sporna, sporni so odnosi v naši občini in pa seveda neprestano zavajanje z megalomanskimi projekti, za katere vsi vemo, da zanje ni denarja in da ne bodo nikoli uresničeni. Res pa je, da je v zadnjem letu oz. zadnjih štirih letih veliko napredka pri komunalni infrastrukturi, čemur dajem prednost, saj mislim, da so bile to dobre rešitve. Občan: Kaj bodo prioritete vašega dela? Vladimir Vindiš: Prioriteta mojega dela je najprej vzpostaviti normalne stike z ljudmi, da oblast ne bo več toliko namenjena sama sebi in da bo služila ljudem. Bistvena stvar pa je proučiti vse projekte in pristopiti k realizaciji, seveda pa tudi zaključiti odprte projekte, saj bi bilo predrago, če bi jih prekinili. Občan: Želite na koncu kaj dodati? Vladimir Vindiš: Da. Če bom izvoljen, se v tem trenutku zahvaljujem tistim, ki me bodo volili. Pričakujem, da bo v naši občini zavel nov veter in da se bo pričelo delati na novo. Pogovarjala se je: Ksenija Munda Lista za Urban in SDS – moralna zmagovalca volitev Spoštovane volivke in spoštovani volivci! V ponedeljek, dan po volitvah, je konec velikih besed in obljub, predvsem pa groženj, spotikanj, »vojne« in še česa. Kar smo poslušali in gledali v zadnjem času, ni bila zdrava tekmovalnost, ki bi prinesla kulturni dialog ter prispevek k enotnosti; to niso bile besede in dejanja, ki bi v tako majhnem kraju združevala različno misleče, ampak je bil boj za prestiž ter oblast. Danes je čas streznitve. Ni moč reči, da s(m)o se občani – volivci zmotili ali da s(m)o pozabili na največji prispevek občini – to je vse, kar dajemo občini vsak dan sami … Prihajajo naslednja štiri leta, ko se naj pravljična slikanja uspešnosti in zaslug posameznika za razvoj občine udejanjijo. Vsi v Listi za Urban in SDS Destrnik se zahvaljujemo vsem občankam in občanom Destrnika, ki ste šli na volišča in svoj glas oddali našim kandidatom. Še kako se zavedamo, da ste s svojim glasom izrazili veliko voljo in željo po novem načinu vodenja občine, po prijazni občinski upravi, po enakomernem razvoju občine po meri ljudi in ne po odločitvah ozke skupine izvoljenih predstavnikov, predvsem pa po enakosti za vse Urbančanke ter Urbančane na vseh področjih. Vedno več nas je, ki ne prenesemo posmehovanja, odklanjanja dialoga in obravnave kot drugorazrednih občanov, ker razmišljamo s svojo glavo. Še enkrat hvala vsem, ki ste glasovali za našega županskega kandidata ter za naše kandidatke in kandidate za svetnice in svetnike. Lista za Urban in SDS Destrnik sta moralna zmagovalca volitev. V Destrniku so se začele spremembe. Pot do uspeha bo dolga še en mandat. Trudili se bomo in z delom upravičili vaše zaupanje. Zavedamo se, da nekaj lastovk še ne prinese pomladi, vendar bomo z vašo podporo skupaj uspešno ustvarjali osnovo za nove čase, za novo občinsko politiko ter za upoštevanje moralnih načel sobivanja. Hvala in dobrodošli kadar koli pri katerem koli izmed nas s svojimi predlogi za izboljšanje življenja v naši občini. Lista za Urban in SDS Vrtec in cistična fibrioza V vrtcu Destrnik je dokaj živahno, otroci so nasmejani, razigrani in veseli. Iz igralnic se sliši žlabudranje, prepevanje, včasih tudi jok in stok, pa vendar ne za dolgo, saj znajo naše vzgojiteljice solze kar hitro ustaviti. Med vsemi temi razigranimi otročki pa obstajajo tudi taki, ki so na pogled enaki, a vseeno zelo drugačni. To so otroci s posebnimi potrebami. Moj sin Domen je na pogled normalen in razigran otrok, pa vendar je bolnik s CF ter Občan - 20. oktober 2010 tako otrok s posebnimi potrebami. KAJ JE CISTIČNA FIBROZA Cistična fibroza (imenovana tudi mukoviscidoza; krajše CF) je večkrat usodna, avtosomska recesivna genetska bolezen, ki prizadeva eksokrine žleze, ki izločajo sluz zlasti v dihalnih poteh, pljučih, trebušni slinavki (pankreasu) in črevesju. Prizadete so tudi žleze znojnice. Sodi med redke bolezni in ni nalezljiva. CF je za zdaj še neozdravljiva in zdravniki ter starši lahko le lajšamo simptome z: respiratorno fizioterapijo, antibiotiki ob bakterijski okužbi, bronhodilatatorji, zdravili za redčenje sluzi, jemanjem snovi (encimov), ki jih normalno izloča trebušna slinavka in so potrebni pri prebavi hrane, s transplantacijo pljuč (po potrebi) in protibolečinskimi zdravili. Moj mali korenjak je kljub bolezni normalen otrok in prav rad zahaja v vrtec Destrnik, kjer vzgojiteljice že drugo leto zapored lepo skrbijo zanj ter mi tako odvzamejo vsaj delček skrbi. Ta članek sem napisala predvsem zato, da bi vse starše in občane vsaj malo seznanila s to boleznijo ter jih hkrati pomirila, da bolezen ni nalezljiva in ob mojem otroku prav noben otrok ni v nevarnosti. Hkrati pa bi se zahvalila vsem vzgojiteljicam vrtca Destrnik, da tako lepo skrbijo za mojega korenjaka. Hvala Vam, da se moj Domen med vami počuti kot otrok in ne kot bolnik. Hvaležna mamica Lidija 37 Občan Kulturniki aktivni skozi celo leto Kulturniki se v Destrniku zbiramo v okviru Kulturnega društva Destrnik, ki je sestavljeno iz naslednjih sekcij: otroške, mladinske in odrasle folklorne skupine, okteta, mešanega pevskega zbora ter likovne delavnice. Skozi leto sodelujemo na različnih prireditvah, nekatere pa organiziramo tudi sami. V preteklem letu smo gostili nekatere gledališke predstave: KD Pekre-Limbuš je predstavilo igro Štajer’c v Ljubljani, odigrana bi naj bila tudi monokomedija Teater ni klošter, ki pa je zaradi premajhnega števila obiskovalcev odpadla. V sklopu Rožmarin festa smo organizirali tudi večer srbske folklore. Vsako leto organiziramo tudi promocijski koncert, ki ga bomo letos izvedli nekoliko drugače, kot ste navajeni. Povabili vas bomo, da sodelujete pri naših vajah ali pa si samo ogledate, kako potekajo. Želimo si, da bi ugotovili, ali vam je v naši družbi všeč. Promocijski koncert bo 19. novembra ob 19. uri v Volkmerjevem domu kulture v Destrniku. Otroška in mladinska folklorna skupina sta bili zelo aktivni tudi letos. Udeležili sta se revije otroških folklornih 38 skupin, ki je potekala v Cirkulanah, poimenovali pa so jo Sedem korakov. Splet mladinske folklorne skupine, katerega avtor je Marko Pukšič, je bil izbran za enega najboljših in se je uvrstil še na regijsko revijo, ki je potekala na Ptuju. Na odru so prikazali ples z metlo, Ti si baba nora, Požugano in nekoliko komično igro V šternico glejte. (Otroška folklorna skupina KD Destrnik) Otroška skupina je pod vodstvom Mateje Kuhar in Kaje Horvat prikazala splet Rajanje na dvorišču. Zasnovan je bil tako, da so punce prišle na dvorišče in ugotovile, da je prazno, zato so se hitro odločile, da se bodo tam igrale Rdeče češnje rada jem. Fantje so seveda zahtevali dvorišče nazaj, zato so punce jezili. S tem spletom so se udeležili tudi Regionalnega srečanja Pika poka v Rogaški Slatini, na poti tja pa so si ogledali tudi muzej na prostem v Rogatcu, kjer so se pobliže seznanili s starimi kmečkimi opravili. (Mladinska folklorna skupina KD Destrnik) Mladinska folklorna skupina je letos vzpostavila tudi povezavo s češko folklorno skupino, tako da so se junija odpravili na Češko, kasneje, konec avgusta, pa smo Čehe gostili tudi v Destrniku. Že nekaj let zaporedoma se odpravljajo tudi na otroški folklorni tabor, ki je letos potekal na Debelem Rtiču. Tam so predvsem veliko plesali, peli in se igrali, pa tudi za kopanje so vsak dan našli nekaj prostega časa. Sezono so zaključili nadvse primerno: s piknikom. Mladinska skupina ga je izvedla skupaj s skupino Rožmarin Dolena in češko skupino. (Otroški folklorni tabor) Mešani pevski zbor si med letom ne pusti dihati. Vaje imajo vsak teden, in sicer po dve uri. Svoje znanje vsako leto prikažejo na različnih prireditvah v občini Destrnik, na kakšnih praznovanjih in na letnem koncertu, na katerega povabijo tudi druge goste. Letošnjega koncerta še niste zamudili, saj bo 29. oktobra, ob 19. uri. Vabljeni! (Mešani pevski zbor KD Destrnik) Tudi oktet popestri marsikateri dogodek v Destrniku, saj le malo prireditev v naši občini mine brez njih, vsako leto pa organizirajo tudi letni koncert. Vadijo pod budnim očesom Marije Stöger. Odrasla folklorna skupina se je udeležila območnega srečanja folklornih skupin, sodelovala pa je tudi na nekaterih praznovanjih in različnih prireditvah. Letos se je društvu priključila še likovna delavnica. Tečaj slikanja je potekal 16. oktobra v Volkmerjevem domu. Do konca oktobra društvo sprejema nove člane. Za dodatne informacije smo dosegljivi na telefon: 064 109 002 (društvo). Za vključitev v posamezno sekcijo se javite njenemu predstavniku: – Otroška folklorna skupina: 064 109 002 (Mateja Kuhar) ali 031 645 598 (Kaja Horvat) – Mladinska folklorna skupina: 064 109 002 ali 031 353 705 (Marko Pukšič) – Odrasla folklorna skupina: 031 209 113 (Sandi Arnuš) – Oktet: 031 552 681 (Janez Fridl) – Mešani pevski zbor: 031 286 346 (Srečko Vrečar) – Likovna delavnica: 041 541 174 (Franc Kumer) Besedilo: Kaja Horvat Fotografija: arhiv društva Občan - 20. oktober 2010 Občan Odkritje spominske plošče Leta 1991 je jugoslovanska vojska napadla slovensko državo in takratna policija, imenovana milica, teritorialna obramba in državljani ter državljanke so se povezali med seboj in na različne načine doprinesli, da smo svobodno zaživeli v samostojni državi. Orožje jugoslovanske vojske in policije so morali deponirati – skriti na varna mesta, zato so izbrali različne lokacije, kamor so ga s tovornjaki prepeljali. Eno takih skrivnih lokacij so izbrali tudi pri Lovrečevih v Jiršovcih, saj je kmetija precej oddaljena od Ptuja in od glavne ceste. V zahvalo in opomin, da se takšni časi ne bi ponovili nikoli več, so v petek, 24. septembra, odkrili spominsko ploščo. V kulturnem programu so se predstavili učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas z dvema recitacijama in s skladbo Slovenec sem ter glasbeniki slovenske policije. Odkritja plošče so se udeležili devetošolci osnovne šole in zanje je bile ta prireditev učna ura zgodovine. Govornik Franc Pukšič je pozdravil prisotne in med drugim povedal, da je bilo skrivanje orožja takrat pogumno dejanje, saj nihče ni poznal izida vojne. Zaželel je, da se takratni časi in dogajanje ne bi ponovili nikoli več. Osrednji govornik je bil takratni komandir Policijske postaje Ptuj Milan Čuš. Povedal je, da je bil napad jugoslovanske vojske neuspešen zaradi odločnega odpora, pripravljenosti in povezave med policijo, teritorialno obrambo ter ljudmi na terenu. Lokacijo za skri- vanje orožja pri Lovrečevih v Jiršovcih so izbrali, ker so družino dobro poznali, in so vedeli, da jim lahko zaupajo. Spominsko ploščo sta odkrila župan Občine Destrnik Franc Pukšič in predsednik Policijskega združenja Sever Darko Šorli. Prireditev je vodil in povezoval Stane Kocuta, ki je v zaključku dejal, naj obiskovalci prihajajo v to »grabo« na kozarec vina, saj so okoliška pobočja zasajena z vinogradi, in naj nikoli več ne prihajajo tovornjaki s »čudno« vsebino. Besedilo in fotografije: Nada Zupanič Trgatev na turističnih brajdah Brajde ob turističnem domu so se letos prav razbohotile. Gospodar društva Tonček Gregorec jih je spomladi lepo obrezal, čez leto malo povezal, veliko več pa ni bilo treba. Že sredi leta so se nadejali dobre bere in upali, da bo grozdje lepo dozorelo. Upravni odbor društva je sklenil, da mora biti trgatev turističnih brajd praznik za vse člane, zato so jih na ta dogodek tudi povabili. Združili so prijetno s koristnim: najprej trgatev, zatem sestanek društva, dobra malica, nato stiskanje grozdja in peka kostanjev. Ob prijetnem druženju so kovali načrte za nove prireditve društva in bili zadovoljni s količino pridelka, ki ga bodo ponudili na letošnjem martinovanju. Prav to pa je v naši občini že naslednja prireditev, ki jo prireja Turistično društvo Destrnik, in sicer v petek, 12. novembra 2010. Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman Občan - 20. oktober 2010 39 Občan Starost je samo drugačen lom svetlobe Srečanje občanov občine Destrnik, starih nad 70 let TURISTIČNO DRUŠTVO DESTRNIK in VINOGRADNIKI OBČINE DESTRNIK Vas vabimo na 7. MARTINOVANJE ki bo potekalo 12. novembra 2010 v dvorani gasilskega doma Destrnik. Program: 18.00 – začetek prireditve 19.00 – blagoslov mladega vina in kulturni program 20.00 – degustacije VABILO V lepo pripravljeni dvorani Volkmerjevega doma kulture se je v nedeljo, 3. oktobra 2010, zbralo okrog 75 starejših občanov, ki so lahko prišli sami oz. so jih pripeljali svojci. Prireditev so kulturno obogatili učenci Osnovne šole Destrnik-Trnovska vas, nato je zbrane nagovorila predsednica društva upokojencev gospa Julijana Černezel: »Lepo je, da ste si vzeli čas in se odzvali vabilu. Vemo, da so nekateri bolni in v bolniških posteljah, zato kljub želji niso mogli priti. Prvi oktober je dan starejših, zato med 1. in 10. oktobrom potekajo prireditve namenjene prav njim. Želimo vam veliko zdravja, sreče, ljubezni in spoštovanja med svojimi dragimi ter prijatelji. Da bi še dolgo uživali zasluženo pokojnino in krojili življenje po svojih željah ter potrebah. Res je, da se mnogim godijo krivice. Želijo jih obdržati zase in tako ohraniti sožitje med generacijami, zato ne prijavljajo nasilja ali različnih zlorab. Pravijo, da je starost brodolom. Mislim pa, da je samo drugačen lom svetlobe. Svet je lahko enako lep, kakor je lepo leto v vseh letnih časih. Življenje je lepo v vseh obdobjih in imeti ga moraš rad – spomladi, poleti, jeseni ali pa pozimi. In radi ga živimo – saj ni tako kruto, če si vsaj za silo zdrav in dokler še lahko poskrbiš zase. Vsem, ki so bolni pa topel pozdrav in naj na njihovo bolniško posteljo posije sonce ter jih ogreje v teh jesenskih dneh.« Zbrane je pozdravil tudi župan gospod Franc Pukšič, vsem zaželel obilo zdravja in življenjskih moči ter jim predstavil dosežke občine v preteklem obdobju. Sledilo je družabno srečanje s pogostitvijo. Vso opravljeno delo in življenjske izkušnje starejših so zaklad vsake skupnosti, gotovo je tako tudi v naši občini. Mešani pevski zbor Kulturnega društva Destrnik vas vabi, da se nam pridružite na četrtem jubilejnem koncertu z naslovom “S pesmijo pozdrav jeseni“, ki bo 29. oktobra 2010 ob 18.00 v Volkmerjevem domu. Tudi letos bo sodelovalo veliko gostov. Pridružite se nam, veseli bomo vašega obiska. Me PZ Destrnik Izletniško-vinogradniška kmetija Lovrec Jiršovci 24, Destrnik Nudimo vam: – zabavo za zaključene družbe – nedeljska kosila – vsak petek – ocvrt piščanec s prilogo in z gibanico – za samo 5 evrov – domači narezek – martinovanje – 13. 11. 2010 ob 19. uri – degustacijo mošta in vina … Informacije in rezervacije: 031 619 549 Besedilo in fotografije: Kristina Hauptman 40 Občan - 20. oktober 2010