Iskra
glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra
Številka 44 - Leto XVIII - 17. november 1979
KNJIGA
Jutri bodo na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani zaprli 4. sejem slovenske knjige, ki ga prirejajo naši založniki vsake dve leti. S tem se bo nekako končala več kot enomesečna kampanja za širjenje in spodbujanje zanimanja za knjige, čeprav bi moralo biti zanimanje in branje knjig naša vsakodnevna naloga, zagnanost in potreba.
Kajti dejstvo, da statistično polovica Slovencev v enem letu ne prebere niti ene same knjige, vsekakor ni razveseljivo, pa čeprav ne sodimo, kljub temu podatku, med manj bralne narode v Evropi. In prav zato bi morali za našo knjigo storiti neprimerno več, jo še bolj širiti med ljudi, za kar pa sta seveda zgolj propaganda in kampanja, ki se pravkar končuje, mnogo premalo.
Živimo namreč v svetu, ko je sicer knjiga dobila konkurenco, zlasti v televiziji, živimo v času, ko nas je marši kod prevzelo površno in lažno potrošništvo in kdo pri tem najprej občuti škodo, kultura seveda in z njo tudi knjiga. Pri vsem tem pa vseeno vemo, da nam je prav skozi zgodovino prav slovenska pisana beseda, ali knjiga, še kako pomagala živeti in prebroditi tudi najtemnejša obdobja naše zgodovine.
Zato je kljub temu v nas še vedno prisotna zavest o slovenski knjigi kot nositeljici naše narodne samozavesti, zavedamo se zgodovinske pomembnosti knjige kot važne činiteljice in orožja v boju za nacionalno in socialno svobodo in zato je tudi pri nas tako imenovana knjižna kultura na zavidljivi ravni.
To najbolje dokazuje tudi sedanji trenutek slovenske knjige. Ali smo imeli kdaj na voljo toliko naslovov in novih knjig vsako leto kot prav zdaj, saj 2500 naslovov novih knjig na letošnjem sejmu vsekakor priča o naši izredno pestri, kvalitetni in tudi zanimivi knjižni beri, pa naj gre za originalna slovenska dela ali prevodno literaturo. In tu sta končno tudi oprema in grafična obdelava naše knjige, ki je na zavidljivi estetski in grafični ravni.
Ob vsem tem pa je tu tudi kaplja grenkobe. In to je cena slovenske knjige. Ta ni majhna, razmeroma visoka je. Plačevati jo moramo na eni strani zato, ker so naše naklade spričo majhnosti in številčne omejenosti slovenskega prostora razmeroma nizke, pri ceni knjige pa prav naklada igra usodno vlogo. Tu je tudi odnos družbe do knjige. Njen odnos je sicer načelno in politično visoko pozitiven, vendar pa tržni in drugi ekonomski činitelji vseeno neusmiljeno vplivajo na ceno naše knjige. Dileme, ali je knjiga tržno blago ali poseben proizvod širšega družbenega in političnega pomena, bi ne smelo biti. Tega se zavedamo v polni meri in samo upati je, da bo slovenska knjiga končno dobila tisto mesto v našem družbenem življenju, ki ji po pravici gre.
Čeravno se je sicer Projektni svet SOZD Iskra za izdelavo samoupravnega sporazuma o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v SOZD Iskra, ki je te dni zasedal v PPG SOZD Iskra v Ljubljani, na pobudo sindikata strinjal s predlogom, da se problemska konferenca na to temo preloži na sredino januarja, je vendar pomembnost problematike že zdaj bila še posebno poudarjena. Vsekakor bo tudi vmesni čas, ki je še na razpolago, pripomogel k temu, da se bodo lahko o žgočih vprašanjih oglasili vsi in se tudi vnaprej pripravili na čim bolj poglobljeno razpravo.
Za odložitev problemske konference se je naša sindikalna organizacija odločila iz treh razlogov. Eden je gotovo že v tem, da republiški sindikat, ki naj bi tudi sodeloval, v tem času dela na pripravi problemske konference za planiranje, po drugi strani pa bi bilo treba počakati tudi na razpravo o tezah družbenega dogovora, ki bo prinesel nekatera stališča, in, ki jih bosta kasneje pregledala zbornica in sindikati in, ki jih moramo, seveda, v svoje osnove in merila za razporejanje čistega dohodka in delitev sredstev za osebne dohodke ter skupno porabo v SOZD, upoštevati tudi mi. Zaenkrat je Projektni svet menil, da je potrebno pripraviti sklop vprašanj za problemsko konferenco.
Po pogovoru s predstavniki republiškega sindikata so naši strokovanjaki mnenja, da bi sicer bilo potrebno dodelati sporazum o čistem dohodku, kjer bi morali bolj poudariti motiv sohdarnosti, po drugi strani pa smo dobili za osnove in merila, delitve OD za živo in minulo delo pa tudi inovacije podporo v celoti. Menili so, da bi vsi sporazumi, tako na ravni delovnih organizacij kot republike, morali temeljiti na enotni metodologiji, le tako bodo namreč tudi merila za učinkovitost enotna.
Seveda pa bo ta novi sporazum potrebno preveriti v praksi in tako natančno oceniti aplikacijo minulega dela, živega dela, inovacij, ter preveriti tudi, kako je z obračunom, z vrednostjo enote dela in drugimi pomembnimi postavkami.
Poleg načelnih vprašanj, ki jih mora problemska konferenca rešiti, so
se navzoči tako odločili za sedem sklopov vprašanj, ki bi jih obravnavali na problemski konferenci. Kot prvi sklop so ocenih nujnost skupnega urejanja problematike okoli delitve po delu v Iskri, in druge dokumente, ki zajemajo to področje. Dogovoriti bi se morali, s katerimi akti bo treba urejevati to problematiko, in kakšen je takoimenovani maneverski prostor temeljnih organizacij v okviru teh aktov.
Seveda je v tej zvezi gotovo treba določiti tudi problematiko enotnega korigiranja. Naslednji sklop vprašanj naj bi zajel planiranje osebnega dohodka, razporejanja in delitve čistega dohodka, tretji sklop bi zajemal vprašanje razvida del in nalog, z izpeljavami, oziroma z razdelitvijo na naloge ali na delokroge dela, v naslednjih delokrogih pa bi morali zajeti
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani so 12. t. m. odprli IV. Slovenski knjižni sejem. V imenu organizatorja je zbrane pozdravil Karel Trpolan, za njim pa je o pomenu in nalogah slovenskega založništva ter o družbeni vlogi knjige spregovoril in sejem odprl član predsedstva SR Slovenije dr. Marijan Brecelj. IV. Slovenski knjižni sejem na lepo urejenem prostoru pregledno predstavlja knjižno bero zadnjih dveh let, posebno pozornost pa namenja predstavitvi Kardeljevega in Prežihovega opusa ter drugim tematsko in vsebinsko sklenjenim predstavitvam slovenske knjige.
določanje učinkovitosti, minulo delo, inovacije, solidarnost, pri kateri pa bi se spet morah določiti, v čem, kdaj in do kakšnega nivoja naj solidarnost seže. Zadnji sklop pa naj bi zajel program realizacije vsega tega v SOZD Iskra.
Projektni svet je predlagal tudi, da naj bi pri pripravi problemske konference sodelovali tudi kadri s področja proračuna in ekonomike in opozoril, kako zelo pomembna je široka razprava o tezdi družbenega dogovora za delitev čistega dohodka in osebnih dohodkov.
Gotovo nas čaka še veliko dela do konference same, če hočemo da bo le-ta potekala tako, kot od nje pričakujemo.
lllllllllllillllllHIIIIHIIIIllllllllllllllllllllllUIIIIIIH
NALOGO DOBRO OPRAVILI
Ce bi povzeli glavne misli s kolegija generalnega direktorja, ki je bil pre-tekli petek v štirinajsti etaži poslovnega centra Iskra v Ljubljani, bi veljalo gotovo predvsem ponoviti ugotovitve v.d. generalnega direktorja SOZD Iskra Antona Stipaniča, da se kot sistem pokrivamo v celoti, tudi na področju zunanje trgovine, kije najbolj pomembno, kakor tudi najbolj občutljivo področje našega gospodarjenja, medtem ko bomo morali na nekaterih strateških programih gotovo uvesti še dodatno devizno stimulacijo.
Sploh je za našo usmeritev dragocena samozavest in spoznanje, da smo doslej svojo nalogo do srednjeročnega plana dobro opravljali in, da tej poti, kot kaže, sledimo tudi poslej. Seveda pa moramo pri tem upoštevati, daje v okviru usklajevanja KPO SOZD in po vertikalni ravni izredno težko pripraviti plan zadnjega leta srednjeročnega obdobja tudi zato, ker smo pač v času, ko še ni docela jasna tako državna, kot tudi republiška usmeritev na tem področju.
Zato pač moramo, v okviru danih možnosti, načrtovati tako, kot sami mislimo, da je najbolj prav. Še posebej velja to za zunanjetrgovinsko dejavnost, za izvoz, oz. uvoz, na konvertibilno področje, kjer smo predlagano razmerje 1:1 dosegli.
Seveda bodo ob tako zastavljenih nalogah vse naše TOZD imele kar precej dela, da bodo uresničile programirane rezultate izvoza in uvoza.
V razpravi so tudi ugotovili, da karakteristike v planu za 1. 1980 temelje na realnih ocenah let 1979 in 1980, na drugi strani pa na izhodiščih za
planske naloge v srednjeročnem obdobju. Karakteristike so odsev celotne politike v Jugoslaviji.
Naši rezultati devetmesečnega poslovanja razveseljivo kažejo, da za to obdobje presenetljivo dosegamo plan, prav zato pa je v letu 1980 verjetno treba pričakovati, da se bo stopnja rasti proizvodnje jela nekohko umirja-
Vprašanje izpolnitve plana se zastavlja edinole na področju investicij, saj smo ob devetmesečju zabeležili le 22 % doseganje nasproti enakemu obdobju lanskega leta. Stopnja rasti, kakršno predvidevamo za naslednje leto pa seveda tako na tem, kot tudi na drugih področjih, izhaja iz naših planskih obveznosti v družbenem planu Slovenije. Če bomo le-tega izpolnili, bomo imeU v rokah zadostno izkaznico za sodelovanje pri kreiranju naslednjega srednjeročnega obodbja.
Vprašanje družbene stimulacije za izvoz še vedno ni določeno in tu bi morali narediti več. Zato so se na sestanku tudi dogovorili, da bodo v Iskri stimulirali izvoz 30 %, kar pa naj bi ne bilo fiksno, ampak bi se morda stimulacija gibati sorazmerno z višino dolarja. V našem interesu je tudi graditi v drugih republikah, saj si na ta ( Nadaljevanje na 2.strani)
Informiranje delegatov
lllllllllllllllllllllllillillliiiillliiiiiiiiiiiiiliiiiiiiiiiilllilllllllllllllllllliiiiiiiliilillllllllllllliliiiiiiiiiiiimi
TOZD TV PRŽAN
Nov servis, trgovina, ambulanta
V okviru pržanske tovarne že nekaj mesecev deluje nov servis za popravilo izdelkov iz iste tovarne. To v bistvu ni nič novega, saj je servis, v prvi vrsti namenjen strokovni pomoči servisom Iskre Commerca, že prej deloval. Novi
so le prostori v novi stavbi izven tovarniškega dvorišča.
Servis je po svojih uslugah že precej znan, saj je verjetno edina „ambulanta za bolne aparate", ki še tako hudo „bolezen“ ozdra.vi v enem dnevu.
Nova zgradba naPržanu.
Na 14. skupni seji delegatov v zbor občin ali zbor združenega dela skupščine SRS in sekretarjev delovnih organizacij SOZD Iskra, sklical jo je 13. novembra član PKO Pavle Gantar, sta bili najprej delegatom Iskre namenjeni prvi dve točki dnevnega reda.
Član KPO Edi Delopst je na kratko obrazložil delegatom Iskre zaključek resolucije o politiki izvajanja družbenega plana SRS za obdobje 1976-80 v letu 1980 in predlog letnega programa SOZD Iskra za leto 1980. Omenil je, da se izpolnjevanje Iskrinega plana giblje v okvirih republiške resolucije, kar daje tudi ustrezno predlogo za prihodnje srednjeročno plansko obdobje 1981—85.
Nadalje je povedal, da je Iskrin plan za leto 1980 izdelan in ga bodo v
Hkrati je zanimivo tudi to, da se ne branijo sprejeti starejših aparatov, saj imajo rezervnih delov na pretek — in to za vse izdelke, narejene v tovarni na Pržanu.
Novi prostori omogočajo poleg boljše kvalitete uslug in pogojev dela predvsem realnejše zasledovanje kvalitete tovarniških izdelkov, hkrati pa je servis tudi nosilec vzgoje kadrov za ostale „popravljalnice“. V servisu je zaposlenih pet delavcev, sprejemni manipulant in transportni delavec, najpomembnejše pri tem pa je, da je vsak od petih mehanikov specialist za določeno področje izdelkov.
V isti stavbi, kjer dela omenjeni servis, je tudi industrijska prodajalna izdelkov pržanske tovarne, kjer lahko kupite vse izdelke tovarniškega programa približno 9-12 % ceneje kot v ostalih maloprodajnih trgovinah. Ugodno priložnost lahko izkoristite vsak dan od 6. ure zjutraj pa do dveh popoldne.
Hkrati z novim servisom in prodajalno pa je v istem poslopju v modernejših, lepših prostorih pričela z delom tudi obratna ambulanta in zobozdravstvena ordinacija.
Stane Fleischman
kratkem tudi sprejeli. Značilnost letošnjega sprejemanja plana za prihodnje leto je tudi v tem, da ga bomo sprejeli še letos. S sprejetjem plana za prihodnje leto pa bo omogočena tudi izdelava našega srednjeročnega plana.
Ludvik Kranjc je delegate podrobneje obvestil o trenutnem položaju zunanje-trgovinske bilance, tako Iskre kot republike in federacije ter opozoril na bistvene značilnosti osnutka novega samoupravnega sporazuma s področja izvozno-uvozne problematike.
Omenjene informacije bodo omogočile našim delegatom, da bodo znali ustrezno ravnati v skupščinah občin in v zboru združenega dela skupščine SRS, s tem pa bodo tudi lahko odgovorno prenašali stališča, mnenja in želje svoje delegatske baze, to je Iskrinih delavcev.
V nadaljevanju seje pa so sekretaiji delovnih organizacij SOZD Iskra obravnavah še predlog samoupravnega sporazuma o združevanju dela in sredstev za financiranje naložb v organizacije združenega dela SOZD Iskra ter dogovor o realizaciji zakona o skupnih osnovah svobodne menjave dela.
Ob koncu so udeleženci seje poslušali še informacijo o programu dnevnega reda za prihodnjo sejo DS SOZD Iskra, ponovno so jih opozorili, da je potrebno čimprej poslati predloge za imenovanje kandidatov za časopisni svet glasila Iskra in koordinacijski odbor za varstvo pri delu in humanizacijo dela.
Član KPO Boris Mužič je informiral prisotne o pripravah na organiziranje dopolnilnega izobraževanja v SOZD Iskra, o posebnem dokumentacijskem centru v zvezi z navodili o izvajanju pravilnika o obnašanju delavcev Iskre do tujcev, obnašanju delavcev Iskre v inozemstvu in raznih oblikah sodelovanja s tujimi partnerji ter informacijo o radijski opremi.
Predsednik KOS SOZD Iskra Janez Kern pa je podal informacijo o problemih počitniške skupnosti Iskre in izgradnje počitniškega kampa na Dugem otoku.	D. Ž.
STROKOVNA OCENA O DELOVANJU SOZD ISKRA
MEDSEBOJNA RAZMERJA MED PROIZVODNJO IN TRGOVINO V SOZD ISKRA
Na podlagi samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Iskra se skupno izvajajo naslednje tržne dejavnosti:
—	zunanjetrgovinska dejavnost,
—	predstavniška, zastopniška in akvizicijska dejavnost na domačem trgu, vključno sklepanje poslov po pooblastilu podpisnic,
—	koordinacija regionalnega tržnega nastopa v okviru skupno dogovorjene prodajne politike,
—	skupne nabave osnovnih produktov črne in barvne metalurgije v večjih količinah za potrebe več podpisnic,
—	organiziranje Iskrine maloprodajne mreže in regionalnih skladišč,
—	organiziranje Iskrine servisne mreže,
—	zagotavljanje tržnih informacij, organiziranje tržnih raziskav in izvajanje tržnih raziskav skupnega pomena,
—	razvijanje in zagotavljanje Iskrinega stila industrijskega, grafičnega in prostorskega oblikovanja,
—	izvajanje institucionalne in ekonomske propagande, založniške in drugih oblik prodajno-pospeševalne dejavnosti,
—	ustanavljanje podjetij in predstavništev v tujini po pooblastilu podpisnic,
—	sporazumevanje s trajnimi poslovnimi partnerji, kadar sta udeleženi dve ali več podpisnic ter z njihovim pooblastilom.
Delavci proizvodnih TOZD in DO so s samoupravnim sporazumom zaupali izvajanje prej naštetih tržnih dejavnosti TOZD v DO skupnega pomena — Iskra Commerce.
Dohodkovni odnosi med TOZD, združenimi v DO Iskra Commerce in TOZD, združenimi v proizvodnih DO v Iskri, se oblikujejo na več načinov, odnosno od načina sprejemanja planskih obveznosti pri izvajanju tržnih funkcij v Iskri.
Tako ločimo:
A)	Tržne dejavnosti, ki se operativno načrtujejo skupno z DO in SOZD, izvajajo pa jo Iskra Commerce.
B)	Tržne dejavnosti, ki se operativno skupno načrtujejo z letnimi načrti DO Iskra Commerce in posameznih proizvodnih DO v Iskri.
A) Na ravni SOZD se operativno načrtujejo tiste tržne dejavnosti, ki imajo skupen pomen za SOZD Iskra in zadevajo vse organizacije, ki so združene v SOZD Iskra. Na tej ravni se načrtujejo in dohodkovno urejajo naslednje tržne dejavnosti:
— Razširjena reprodukcija na področju tržništva. Pri tem so mišljenja vlaganja v razširitev skladiščne, prodajne, servisne in zastopniške mreže kot tudi vlaganja v modernizacijo opreme pri izvajanju teh dejavnosti tako na jugoslovanskem kot na inozemskem tržišču.
— Sejmi v Jugoslaviji in inozemstvu. Pri tem so mišljeni tisti sejmi, ki so skupnega pomena za Iskro in se na tej ravni planirajo in koordinirajo.
— Institucionalna in ekonomska propaganda. Pri tem so mišljene vse propagandne aktivnosti, ki so skupnega pomena za Iskro.
— Tržne raziskave. Pri tem so mišljene tržne raziskave, ki so skupnega pomena za Iskro in imajo predvsem dolgoročen pomen.
i KNJIGA i
( Nadaljevanje s 1. strani ) Kajti knjiga ni samo najboljša prijateljica človeku v urah tihe zbranosti in samote, je tudi neizčrpen zaklad človeške misli in spoznanj, je pot k napredku, je odkrivalka neznanih svetov in človeških stisk in radosti, je tisti nenehni plemeniti človekov sopotnik, ki sicer terja čas in poglobljenost, a ti zato nudi ogromno:	človeka notranje
bogati, lepša ga, odpira mu nova obzorja, pomaga živeti in tolažnica mu je v urah stisk in težav.
Zato berimo m jemljimo knjigo v roke, slovensko knjigo, in laže nam bo. Kampanje za slovensko knjigo pa naj se pri slehernem spremene v trajno nujnost in potrebo. Potrebo po knjigi in dobrem branju.
D.Ž.
— Tržna informatika. Pri tem je mišljeno oblikovanje in izvajanje informacijskega sistema s področja tržništva, ki ima pomen za vse organizacije, združene v SOZD Iskra.
— Zastopanje Iskre kot celote.
— Razvijanje Iskrinega stila industrijskega, grafičnega in prostorskega oblikovanja.
— Zaščita in promet z industrijsko lastnino.
Za tržne dejavnosti, ki se načrtujejo na ravni SOZD Iskra, se na tej ravni zagotavlja tudi mehanizem za finansiranje teh dejavnosti. Vse navedene dejavnosti se dohodkovno urejajo na dva načina in to:
1.	z udeležbo v skupnem dohodku,
2.	s svobodno menjavo dela.
1.	Z udeležbo v skupnem dohodku se pokriva razširjena reprodukcija na področju tržništva. Sredstva za razširitev materialne osnove dela na področju tržništva se združujejo v skladu z načrtovanim razvojem tržnih dejavnosti in planom vlaganj v skladiščno, prodajno, servisno in zastopniško mrežo.
Sredstva se zagotavljajo iz čistega dohodka TOZD.
2.	S svobodno menjavo dela se pokrivajo zlasti marketinške storitve pri izvajanju tržnih dejavnosti, ki se načrtujejo na ravni SOZD in to:
—	organizacija skupnih nastopov na sejmih,
—	izvajanje institucionalne in ekonomske propagande,
—	izvajanje tržnih raziskav skupnega pomena,
—	izvajanje tržne informatike za vse člane Iskre,
—	zastopanje Iskre kot celote,
—	razvijanje in zagotavljanje Iskrinega stila industrijskega, grafičnega in prostorskega oblikovanja,
—	izvajanje zaščite in prometa z industrijsko lastnino.
Sredstva se zagotavljajo iz dohodka TOZD.
B) Na dvostranski ravni med DO Iskra Commerce in posameznimi proizvodnimi DO se operativno načrtujejo tiste tržne dejavnosti, ki ne zadevajo vseh organizacij v Iskri ali tiste dejavnosti, ki jih posamezne organizacije načrtujejo v različnem obsegu, kvaliteti in drugih pogojih.
Na tej ravni se načrtuje izvajanje naslednjih tržnih dejavnosti:
—	izvoz blaga in storitev,
—	zastopanje in akvizicijska dejavnost v inozemstvu,
—	uvoz reprodukcijskega materiala,
—	prodaja blaga in storitev preko trgovin in veleprodajnih skladišč v Jugoslaviji,
—	zastopanje in akvizicijska dejavnost v Jugoslaviji,
—	nabava osnovnega reprodukcijskega materiala v Jugoslaviji,
—	izvajanje servisne dejavnosti,
—	opravljanje storitev po naročilu.
Izvajanje navedenih tržnih dejavnosti se dohodkovno ureja na dva načina in to:
1.	z udeležbo v skupnem prihodku,
2.	s pokrivanjem stroškov za opravljene storitve.
1.	Z udeležbo v skupnem prihodku se pokriva: izvoz blaga in storitev, zastopanje in akvizicijska dejavnost v inozemstvu, prodaja blaga in storitev preko trgovin in veleprodajnih skladišč v Jugoslaviji, zastopanje in akvizicijska dejavnost v Jugoslaviji.
2.	S pokrivanjem stroškov za opravljanje storitve se ureja: uvoz reprodukcijskega materiala, nabava osnovnega reprodukcijskega materiala v Jugoslaviji, izvajanje servisne dejavnosti, ostale storitve po naročilu ali na osnovi letnega plana.
Vsebinsko, metodološko in kvanti-fikacijsko konstruiranje medsebojnih odnosov med Iskra Commerce in drugimi delovnimi organizacijami SOZD Iskra ter njihovimi TOZD v letu 1979 je moralo opreti svoja izhodišča in rešitve na naslednjih dejstvih in predpostavkah:
1.	da ni mogoče' naenkrat in v celoti zavreči dosedanje prakse urejanja teh odnosov, zlasti teh odnosov, zlasti ne tiste, ki je bila že doslej grajena na načelih dohodkovnih odnosov;
2.	da terja celovita preobrazba teh odnosov postopno, premišljeno in vzajemno dejavnost nosilcev samoupravnega in dohodkovnega sporazumevanja pri graditvi skupnih osnov in sistema proizvodno tržnega plani-
ranja, poslovno informacijskega sistema, izračuna standardov materialnih stroškov in vrednosti živega in minulega dela, ustalitev samoupravne in tehnološke organizacije SOZD Iskra, predvsem pa tudi realistično objekti-viziranje medsebojne vzajemnosti in odvisnosti ter poslovnega zaupanja med nosilci samoupravnega in dohodkovnega sporazumevanja v SOZD Iskra;
' 3. pravna in samoupravna osnova za opredelitev dohodkovnih odnosov med TOZD Iskra Commerce in proizvodnimi TOZD drugih delovnih orga nizacij v okviru SOZD iskra v letu 1979 so:
a)	samoupravni sporazum o združevanju v SOZD Iskra,
b)	samoupravni sporazum o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976 — 1980,
c)	samoupravni sporazum o druž-beno-ekonomskih osnovah skupnega prihodka, skupnega dohodka in svobodne menjave dela,
d)	dogovori o izvajanju skupnih tržnih dejavnosti za leto 1978,
e)	letni plan SOZD Iskra za leto 1979 in ustrezni program dejavnosti.
4.	Omenjeni samoupravni in pravni temelji za določanje dohodkovnih razmerij med Iskra Commerce in proizvodnimi DO Iskre v letu 1979 določajo in konkretizirajo:
a)	dohodkovne podlage, ki urejajo materialne odnose med TOZD IC in TOZD delovnih organizacij za posamezne zvrsti dejavnosti, ki jih opravlja Iskra Commerce,
b)	izračune, oziroma kvantifikacije teh odnosov za posamezne dejanosti, ki jih bodo izvršili delavci Iskra Commerce.
5.	Dohodkovne podlage, ki so osnova za urejanje medsebojnih dohodkovnih razmerij med Iskra Commerce in DO SOZD Iskra, oz. njihovimi TOZD so:
a)	udeležba v skupnem prihodku
—	uvoz repromateriala in opreme,
—	nabava osnovnega reprodukcijskega materiala na jugoslovanskem trgu.
—	prodaja blaga in storitev na jugoslovanskem trgu,
—	izvoz blaga in storitev,
—	predstavniško akvizicijska dejavnost na jugoslovanskem trgu,
— predstavniško akvizicijska dejavnost na zunanjih tržiščih, ki jih opravljajo Iskrina predstavništva v tujini,
—	servisna opravila v garancijski dobi,
—	prodaja rezervnih delov TOZD Servis.
b ) .udeležba v skupnem dohodku
—	skupina vlaganja za razvoj Iskrine predstavniške in servisne mreže v Jugoslaviji,
c)	združevanje sredstev na podlagi svobodne menjave dela
—	izvršitev programaosvajanja tujih tržišč,
—	institucionalna propaganda ter razvijanje Iskrinega stila oblikovanja, tržne raziskave skupnega pomena in razvoja sistema tržnega obratovanja,
—	načrtovani sejmi in razstave,
—	izvajanje raznih marketinških storitev
—	zaščita industrijske lastnine
6.	Izračuni in kvantifikacije dohodkovnih razmerij med Iskra Commerce in DO SOZD Iskra oziroma njihovimi TOZD, izhajajoči iz omenjenih dohodkovnih podlag so zasnovani za leto 1979 na naslednjih izhodiščih:
a) izračuni dohodkovnih razmerij za posamezne podlage in dejavnosti, izhajajo globalno iz doslej uveljavljenih deležev, ki so bili dogovorjeni med delovnimi organizacijami in Iskra Commerce, s tem, da so nove kvantifikacije ovrednotene glede na posamezne blagovne skupine (prodaja na jugoslovanskem trgu, zastopniška in akvizicijska dejavnost, izvoz blaga in storitev),
b)	vrednost oziroma udeležba v prihodku za predstavniško in akvizicij-sko dejavnost, ki jo opravljajo Iskrina predstavništva v Jugoslaviji, je grajena na enakih izhodiščih, kot v preteklem letu in -so odvisni od obsega angažiranosti filiialnih delavcev naprosameznih prodajnih programih, oziroma blagovnih skupinah;
c)	glede uvoza reprometeriala in opreme ter nabave repromateriala na jugoslovanskem trgu je uprarabljen kriterij stroškovne zahtevnosti za pjosamezne vrste uvoznih, oziroma nabavnih proštov s tem, da ni prekoračena doslej uveljavljena mera 3 %
deleža v celotnem uvozu in da so normativi vrednosti za nabavne posle na jugoslovanskem trgu prav tako ostali nespremenjeni;
d)	združevanje sredstev za skupna vlaganja v domačo predstavniško in servisno mrežo je grajeno na planiranih sredstvih, ki jih predvidevajo temelji srednjeročnega plana SOZD Iskra in ki so po dinamiki in nosilcih združevanja že bili sprejeti. V tej zvezi je pripravljen poseben predlog samoupravnega sporazuma, ki bo reguliral odnose, pravice in obveze združeval-cev sredstev;
e)	svobodna menjava dela, ki jo tvorijo skupne marketinške dejavnosti, osvajanje tujih tržišč in zaščita industrijske lastnine pa je v letu 1979 značilna pjo naslednjih rešitvah:
1)	vse omenjene dejavnosti zaradi svoje narave in vsebine niso stvar bilateralnega sporazumevanja med Iskra Commerce in proizvodnimi DO, temveč pomenijo opredelitev px>litike SOZD Iskra, ki je grajena na določenih programih ter zato sodijo v vsakoletni planski akt SOZD Iskre, strokovnim službam Iskra Commerce pa je naložena naloga, da te programe realizirajo in predložijo organom SOZD pKiročila, kako in v kakšni vrednosti so jih realizirali ;
2)	predlagana je rešitev, da naj v isti režim kot pod točko 1. sodijo tudi programirani, oziroma skupaj načrtovani in dogovorjeni domači in tuji sejmi ter razstave, kajti obseg, število in vsebino teh predstavitev ne določata samo TOZD Marketing, oziroma Iskra Commerce, temveč tudi organi SOZD Iskre;
3)	zaradi razširitve programov, novih kvalitetnejših pristopx>v v domeni institucionalnega nastopanja Iskre, zaradi večjih podražitev stroškov v tej dejavnosti ter zaradi zahtev-
nosti pri izvajanju programa Iskrinega izvoza, je trend porasta sredstev za te namene v letu 1979 višji od dosedanjih in kot tak stvar skupnega dogovo- 1 ra in odločitve organov na ravni SOZD.
4)	programi za dejavnosti, ki sodijo v letni plan SOZD Iskra in njihovo ovrednotenje so bili poslani organom SOZD Iskra in preko njih vsem delovnim organizacijam Iskre. 0 njih je potrebno zavzeti stališča ter jih vskla-diti v vsebinskem in vrednostnem j smislu.
7) Cena servisne ure v garanciji za leto 1979 je izračunana v povprečju 205.— din, medtem ko je ostali del dohodkovnih sredstev za to dejavnost zajet v 35 %-nem deležu skupnega prihodka od prodaje rezervnih delov kakor doslej.
Sestavni del te informacije je tudi tekst „ D ogovora o izvajanju skupnih : tržnih dejavnosti za leto 1979", ki ureja bilateralne odnose med obema partnerjema, medtem, ko so programi nalog skupnega pomena SOZD Iskra ; za leto 1979, kot rečeno, že bili poslani samoupravnim organom v SOZD Iskra in v delovnih organizacijah in bodo kot taki, ker so multilateralnega značaja, dohodkovno urejeni v planu SOZS za leto 1979.
Zaradi predvidenih novih organizacijskih rešitev v posameznih delovnih organizacijah Iskre, je potreben dogovor, oziroma sklep na ravni SOZD, da se v novoformirano delovno organizacijo, oziroma TOZD istočasno, z aktom ustanovitve, oziroma reorganizacije, prenesejo tudi vse odgovarjajoče pravice, oziroma obveznosti na novo organizacijo, ki so veljale dotlej za tisto delovno organizacijo, v sestavu katere je delovala novoustanovljena organizacija.
(Konec prihodnjič)
NALOGO DOBRO OPRAVILI
( Nadaljevanje s 1 .strani)
način lahko zagotovimo večje možnosti za pridobivanje tako potrebnih deviznih sredstev.
V zvezi s sorazmerjem med planiranim izvozom in uvozom je bilo govora o 145 milijonih dolarjev izvoza in 105 milijonih dolarjev uvoza ter za 35 milijonov dolarjev opreme. Vsekakor je razprava pokazala, da je uvoz zaenkrat še manj usklajen kot izvoz. Plani ne smejo biti samo seštevek želja, ampak si moramo prizadevati, da bi usklajen uvoz čimbolj zmanjšali in hkrati čimveč izvozili.
Izvažanje samo po sebi je za nekatere TOZD morda res na videz nerentabilno, vendar moramo misliti na to, da brez izvoza srednjeročnih ciljev ne bomo dosegli.
V tej zvezi je v.d. generalnega direktorja Anton Stipamč tudi pripomnil : „Čeprav je več otrok najbrž presitih, je med njimi gotovo še kateri lačen," kar naj bi bila prispodoba naših TOZD, ki izvažajo bolj ali manj rentabilno. Vsekakor, bo tudi za te, lačne otroke, treba poskrbeti.
Vsekakor je bila tudi ta izmenjava mnenj v vodstvenem krogu izredno usklajena in hkrati odkrita ter zato i vzpodbudna za skupno delo vseh enot. To dejstvo je potrdil tudi sprejem letnega programa SOZD Iskra za leto 1980 za uresničevanje ciljev in obveznosti iz samoupravnega sporazuma o temeljih plana SOZD Iskra za srednjeročno obdobje 1976—80, skupno s predlogom nekaterih sprememb.	Mak
TOZD ELEKTROMOTORJI
V pripravi nov domač stroj
Orodjarji Tovarne elektromotorjev v Železnikih pripravljajo nov stroj (na prvi fotografiji) za sestavo ohišja ščetk elektromotorjev. Nova delovna zmaga je pred vrati, zamenjala pa bo delo dveh delavk (na drugi in tretji fotografiji). Prihranek, kot pravijo, bo precejšen, še zlasti pa pomemben zato, ker je nova naprava v celoti narejena
doma.	„ . .
Fleischman
Productronica 79
v
Od 6. do 10. novembra je bil v Muenchnu že tretji mednarodni salon, ..Productronica '79", na katerem je bilo moč videti razstavo sredstev, opreme in strojev za proizvodnjo elektronike, oziroma njenih rezervnih delov. Hkrati s salonom je bila tudi vrsta znanstvenih simpozijev, sestankov in konferenc o tem, kaj je novega na tem področju. Zato lahko rečemo, aa je bila ..Productronica '79" v Muenchnu zares zvesto ogledalo trenutnega stanja na tem zelo pomembnem področju elektronike.
Kajti dejstvo je, da je naš današnji čas čedalje bolj usmerjen v elektroniko. Ta razvoj pa ne bi bil mogoč brez najmodernejše tehnike za proizvodnjo elektronike. Bolj kot nenehni konkurenčni pritisk je bilo moč v Muenchnu videti prodoren nenehen svetovni napredek tega področja, ki je čedalje bolj racionalen in na katerem delujejo kar cele armade raziskovalcev in specialistov. V Muenchnu smo tako lahko videli nenehno izboljšavo na tem področju, izmenjavo izkušenj med kolegi iz iste panoge in seveda predvsem smo se lahko seznanili s trenutno ravnijo mednarodne tehnike proizvodnje za elektroniko in njene pogoje za njen nadaljnji, jutrišnji razvoj.
Kako velik in pomemben je muenchenski salon Productronica
'79 pa nam pove že nakaj številk o udeležencih, velikosti razstavnega prostora itd.
Če je prvi salon Productronice 1977. leta zajemal 32.600 m2 razstavne površine, smo lahko letos videli razstavljene artikle že na 46.00 m2. Leta 1977 je bilo 365 razstavljalcev, medtem ko jih je bilo letos že 572. Kooperantov je 1977. leta razstavljalo 133, letos pa iih je bilo že 211.
Število razstavljalcev po posameznih deželah pa je bilo letos naslednje: Avstrija 2, Belgija 1, Španija 1, Finska 2, Francija 22, Velika Britanija 49, Irska 1, Izrael 1, Italija 11, Japonska 4, Liechtenstein 1, Nizozemska 7, Poljska 1, Nemška demokratična republika 2, Zvezna republika Nemčija 364, Švedska 4, Švica 48 in ZDA 51. Skupaj torej 572 razstavljalcev in, kot smo že omenili, 211 kooperantov. Zanimivo je, da so iz treh držav razstavljale posamezne tvrdke skupaj, tako 12 tvrdk iz Francije, 44 tvrdk iz Velike Britanije in 42 iz ZDA.
Muenchenski sejem je bil zaradi preglednosti in lažje orientacije razdeljen na tako imenovane cone ali območja, ki so bila označena s posameznimi barvami. Tako smo na rumenem območju lahko videli dosežke s področja fotoreproduk-cije, rjavo območje je zajemalo opremti za meritve in kontrolo, rdeče območje je bilo posvečeno proizvodnji polprevodnikov, hibridni tehniki in mikroelektroniki, belo območje tehniki navijanja tuljav, plavo območje pa je zajemalo področje montaže. In končno.
zeleno območje je obravnavalo mehanično in kemijsko obdelavo elektronskih sestavnih delov.
Kot smo že omenili, je bila med sejmom ..Productronica '79" tudi vrsta znanstvenih posvetovanj, konferenc, simpozijev in seminarjev, vse skupaj pa je bilo združeno z praktično demonstracijo in prikazovanjem obravnavanih tem. Teme teh posvetovanj so zajemale varnost na delovnem mestu, funkcionalno galvanoplastiko za elektroniko, opremo in metode kontrole za izdelavo sestavnih delov za polprevodnike, programirane operacije za meritve in kontrolo med proizvodnjo, nove metode za proizvodnjo tiskanega vezja ter zagotavljanje kvalitete in zanesljivosti v elektroniki.
Številna udeležba strokovnjakov z vsega sveta, med njimi so bili tudi številni Iskraši, pa je najbolje pri-čela o tem, da je bil Muenchen v teh dneh zares svetovno središče in pregled najsodobnejše in najmodernejše tehnike za proizvodnjo sestavnih delov za elektroniko. Sam salon pa je pokazal, da je razvoj elektronike v najširšem smislu, kot tudi v njenih posameznih specializiranih sejah zares nenehen, velikanski in tudi revolucionaren. Zato je pomenila udeležba naših strokovnjakov na tem sejmu tudi nujnost, kajti le tisti, ki je na tekočem z najnovejšimi dosežki elektronike na svetovni ravni, se lahko razvija naprej in uspešno premaguje konkurenčnost, ki je prav na tem področju v svetu največja, včasih pa tudi lahko usodna.	q ^
J
Funkcijska kontrola naprava (FUNCTIONAL TESTER) firme Fluke.
zanesljivosti in še nekatera splošna in pravna vprašanja.
Za nas posebej zanimiv je bil prispevek iz že imenovanega EPI laboratorija. Dr. Feldman je kot vodja tega laboratorija zelo plastično in prepričljivo pokazal uspešnost delovanja take institucije. Področje delovanja so vhodna kontrola po specifikacijah, sortiranje po klasah (glede na MIL itd.), staranje komponent (BURN IN), preizkusi in raziskave kakovosti integriranih vezij.
Ne samo z majhnimi, ampak tudi s srednje velikimi in velikimi firmami sodelujejo ter sc rezultati vsekakor taki, da spodbujajo nadaljnjo razširitev. Posebej velja omeniti, da je predvsem oprema za preizkušanje glede na
Kakovost in Produktronika 79
Pred dobrim tednom je bil na muenchenskem sejmišču specializirani sejem ,.PRODUKTRONIKA 79“, ki ga prirejajo vsako drugo leto.
Letos so bili v devetih halah razstavljeni reprotehnika, polprevodniška tehnika, mikroelektronika, navijalna tehnika, montažna in povezovalna tehnika, galvanizacija ter nekatere druge, kemične in mehanične tehnike obdelave in merilna tehnika, kateri smo pač zaradi strokovne orientacije posvetili največ pozornosti in časa.
r V‘ V:
Sam sejem je omogočil precej dober pregled nad razvojem proizvajalnih sredstev za elektroniko, predvsem v zahodni Evropi. Opazili smo, da so bile ameriške, predvsem pa japonske firme zastopane samo prek gojili evropskih filial, dežele vzhodne Evrope pa so bile zastopane sploh samo izjemno.
V času sejma je bila tudi vrsta strokovnih posvetovanj, ki so bila zelo obiskana, žal je bilo med njimi malo Iskrašev, kot poslušalcev in diskutan-tov.
Značilnost teh posvetovanj je namreč v naslednjem:
—	udeležujejo se jih strokovnjaki, ki obravnavano problematiko dobro poznajo in so praviloma iz več dežel ter iz vrst proizvajalcev in koristnikov
—	uvodni referati in drugi prispevki so vedno iz prakse in za prakso, čeprav sodelujejo tudi ljudje z univerz in inštitutov
—	razprava je zelo intenzivna in konkretna ter daje bolj poglobljeno sliko o stanju in željah na posameznih področjih
Kontrola elementov v vezju (IN CIRCUIT TESTER) firme Membrain.
Naprava za vtekanje komponent vezij pred vgraditvijo (BURN IN) firme AEHR
testsvstems.
—	materiali, ki jih vsak udeležene dobi, so urejen povzetek referatov in koreferatov in so opremljeni s slikami in tabelami ter najvažnejšimi podatki
—	vrsto podatkov in to predvsem takih, ki niso za objavo, pa izveš na takih srečanjih v sami razpravi, ali v razgovora.
Tako smo na primer izvedeli, da je skupina podjetnikov v dogovora z nemško industrijo ustanovila danes že znani EPI laboratorij v Wiesbadenu za preizkuse funkcionalnosti in zanesljivosti, predvsem komponent in integriranih vezij ter investirala v te namene 8 milijonov DM! In to naj bi bil šele začetek.
Ta podatek pomeni ponovno potrditev naših, že izdelanih stališč, da bomo lahko le s pametnim združevanjem sredstev pridi do današnjim zahtevam ustrezne opreme.
STROKOVNA POSVETOVANJA
Naj povzamemo še vsebino nekaterih strokovnih posvetovanj, ki smo se jih delno, ali v edoti udeležili.
Proizvodnja LSI (HHL skupina)
Proizvodnja vedno višje integriranih vezij je tudi v zahodni Evropi v stalnem porastu. Zato je bil sestanek namenjen predvsem ddavcem iz srednje velikih organizacij,ki se ukvarjajo z razvojem, ali pa planirajo uvajanje proizvodnje ali uporabo visoko integriranih vezij mikroelektronike. Obravnavana so bila vprašanja proizvodnje, organizacije in vodenje procesa, odnosi med dobavitdji in kupci, vprašanje zagotavljanja kakovosti, oz.
vplive okolja (dinamični preizkusi, plini, temperature, vlaga itd.) tako draga in raznolika, da je tak pristop pravilen.
Diagnosticiranje napak pri napravah in sistemih z vgrajenimi mikroprocesorji (PMP skupina)
To je bila najbolj obiskana prireditev na sejmu, saj smo morali preiti v večjo dvorano.
Uvodni referat je imel Dr. T. Schal-fer z Visoke šole v Aachenu. Podal je temeljit pregled nad pojmi ter na osnovi nekaj konkretnih primerov o napakah na IC prešel na možnosti in naprave za preverjanje integriranih vezij. Zelo podrobno je prikazal zmogljivosti in cene današnjih merilnih in kontrolnih instrumentov ter ocenil njihov nadaljnji razvoj.
O osnutkih mikroprocesorskih sistemov, ki naj že po svoji zgradbi omogočajo enostavno in hitro preizkušanje je spregovoril W. Kreinberg (Technischer Obenvachungs Verein).
Dr. Kilius iz SEL je nazorno s slikami prikazal vrsto vzrokov za izpade visokointegriranih vezij. Rezultati dela tega oddelka so precejšnji, predvsem na področju zagotovitve boljše kakovosti integriranih vezij in odnosi s proizvajalci.
Uporabo računalniško krmiljenih preizkusov za mikroprocesorske sisteme je obravnaval W. Hoehn iz Advanced Micro Computer.
Sama razprava, ki je trajala daleč čez predvideni čas, je potrdila, da po funkcionalnih testeijih prihajajo IN CIRCUIT testerji predvsem v smislu prihrankov časa na funkcionalnih
preizkusih. Ob tem je bilo poudarjeno, da je glede na zanesljivost naprav in zmanjšanje popravil v procese nujno treba uvesti vtekanje elementov in integriranih vezij (BURN IN).
Brez ustreznega žarenja, naj bo to pod nadzorom in pri proizvajdeu, ali pa pri sestavljalcu naprave pred procesom montaže, danes ni več mogoče zagotovoti tiste kakovosti, ki jo proizvod mora imeti.
Zagotavljanje zanesljivosti v elektronski industriji (ZME skupina) je bilo razdeljeno v tri podskupine: Elektronska oprema motornih vozil in študije in praktični primeri iz elektronike in mikroelektronike.
Iz skupine ZME velja omeniti in to predvsem glede na predmete poslovanja naših DO, posebej dva referata.
H.G. Holzbank iz firme ROBERT BOSCH GMBH, ki je znana kot ena izmed vodilnih tudi na področju avto-elektrike je obravnaval vplive okolja na elektriko in predvsem elektroniko motornih vozil. Zelo stvarno in na osnovi konkretnih tabel se je spuščal v obravnavo dinamičnih klimatskih in električnih vplivov na agregate in elektroniko v motornih vozilih.
Posebej je obravnaval mesto vgradnje kot eno izmed bistvenih osnov pri odrejanju normativov. Homologa-cija še vedno pomeni končno oceno kupca o podobnosti artikla za vgraditev, vendar so šli pri Boschu korak ^naprej! Pogoje okolja in vgradnje so vnesli v interne predpise in na tej osnovi laboratorijsko, preverjajo prototipe.
Če artikel zadovolji laboratorijsko, pri homologaciji pa ne skušajo skupaj s proizvajalcem vozil doseči boljše rešitve, ki ne gre vedno le v smer povečanih zahtev do agregata.
Tudi pri nas se ukvarjamo z mislijo, kako uvesti programe zanesljivosti. Predvsem za našo namensko proizvodnjo je bil zanimiv referat G. Herzoga iz SEL v Mannheinu. Obravnaval je način realizacije programa zanesljivosti pri napravah za navigacijo. Na preprost in vsakomur razumljiv način je šel od faze do faze programa zanesljivosti in pokazal konkretno izračunane primere za posamezne faze. Mislim, da je marsikomu izmed prisotnih prišlo na misel: - tako malo je treba narediti in tako enostavno je to a se vsi skupaj tega tako strašno bojimo.
Tudi prihranki so bili prikazani, zelo živahna razprava se je razvila okoli vprašanja, ali kupec pri večji zanesljivosti kot je bila dogovorjena (npr. MTBF) plača več ali ne, saj so stroški vzdrževanja manjši!
Na vprašanje, ali bi hotel priti v Iskro in predavanja ponoviti, smo dobili pritrdilen odgovor.
Ogled merilne tehnike na sejmu
Pri vseh firmah je opaziti dokaj podoben pristop k reševanju problematike. Celoten potek preizkušanja in kontrole je naslednji:
— Burn in (pri povišani obremenitvi in kontrola ob vhodu)
—	kontrola elementov v vezju (In -Circuit test)
—	funkcijska kontrola (Functional test)
INDUSTRIJ A AVTOELEKTRICNIH IZDELKOV
Mladi zadovoljni z dosedanjim delom
Dvorana delavskega samoupravljanja v novogoriški Iskri - Avtoelek-triki sicer ni bila svečano okrašena, vendar so ji dali poseben videz mladi — člani predsedstva koordinacijskega sveta ZSMS, ki so se zbrali na skupnem sestanku prejšnji torek popoldne.
illlllllllllilllllillllillilllllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
Delegati iz vseh osnovnih organizacij ZSMS (manjkali so le mladi iz tovarne odlitkov Komen) so obravnavali več pomembnih vprašanj, saj jih čakajo do konca leta še mnogo nerešene naloge. Le-te pa so si začrtali že v teku tekočega leta, zato so jih vsi pripravljeni tudi realizirati in tako zaključiti eno najbolj plodnih in aktiv-
IllllllllllllllllllllilllllllllllllllilllllllllllllilUllIlilllllllllilllllilllllillllllll
Kakovost in Produktronika 79
( Nadaljevanje s 3 . strani)
Burn-in. Namenjen predvsem testiranju polvodniških elementov. Z njim si zagotovimo višjo zanesljivost elementov. Uporaba pred končno kontrolo pri proizvajalcu, ali v vhodni kontroli uporabnika. Elemente izpostavljamo povišani temperaturi v komori in ugotavljamo samo odpovedi (porušitev). Pri dinamičnem BURN In se med izpostavljanjem povišani temperaturi (lahko so tudi temperaturni šoki) komponente tudi električno obremenjujmo (tokovni, oz. napetostni impulzi). Celoten funkcijski preizkus je možen le na ločeni testni opremi po končanem Bum in.
Komore imajo normalno obseg nastavitve temperature od + 70° C do + 150°C. Za posebne namene so na razpolago izvedbe do 320°C. Vse novejše izvedbe imajo dognane napajalnike in kontrolno enoto, ki nam zagotavlja otipavanje elementov na testu med celotnim potekom testa. Običajno je, da dobimo točno pozicijo elementa, ki je odpovedal, da ga izločimo.
Kontrola elementov v vezju. Ta metoda predvideva kontrolo in meritve posameznih elementov na plošči. Elementi se ne bremenijo nazivno temveč samo merilno. Celoten sklop se vpenja na merilno površino, ki nam s tipalnimi konicami zagotovi dostop do posameznih elementov. Za vsako vrsto plošče se je potrebno prilagoditi konfiguraciji teh tipal. Celoten proces merjenja nam vodi mikroračunalnik.
Rezultate meritev dobimo prek pisalnika kot poročilo. Hkrati pa so rezultati vidni tudi na zaslonu. Ta pristop nam da izredno fleksibilnost sistema. Programi so običajno posneti na kasetah, ali disketah. Za standardne logične funkcije so izdelani programi in so na razpolago pri proizvajalcih. Odstopanje vrednosti v določeni točki zaustavlja testni program ter nam definira defekten element, ali pa da navodila za ročno nadaljevanje testiranja s posebnimi sondami. Ugotavljamo kratke stike na vezju, prekinitve vezja, odstope elementov od Zadanih vrednosti, pravilno polariteto in podobno.
Test pa nam ne zagotavlja, da je sklop, ki je pozitivno prestal celotno proceduro, tudi funkcijsko neoporečen. To nam zagotovi le funkcijski test, ki je logično nadaljevanje in -Circuit testa. In - in Circuit test nam tako služi samo kot medfazna kontrola, ki skrajša, poenostavi, predvsem pa poceni končni funkcijski test.
Funkcijska kontrola Preveijanje funkcionalnosti pri sklopih z vgraje-
nimi LSI vezji postaja z razvojem le-teh vse zahtevnejša naloga. Današnja plošča — podsklop velikokrat lahko primerjamo s celotnim sistemom izpred nekaj let. Poenostavljeno si podsldope z vgrajevanim LSI vezjem lahko predstavljamo kot vezje z vgrajenim nekaj tisoč logičnimi vrati. Število parametrov in možnih logičnih poti je izredno veliko in ni več mogoče uporabiti klasičnih metod.
V ta namen so razvili avtomatske naprave, izpopolnjuje pa se tudi sama strategija. Podobno kot incircuit teste-iji so tudi testeiji funkcionalnosti vodeni z računsko enoto, ki pa je bolj zmogljiva. Najenostavnejše naprave delujejo na načelu primerjave s preverjanjem enote in signalizirajo odstope prek zaslona in pisalnika.
Zahtevnejši imajo celotno testno proceduro z vsemi kriteriji predvideno z ustreznim programom. Analiza vezja je zelo odvisna od načina, kako je vezje razvojno oblikovano. Prav v fazi oblikovanja vezja se postavljajo tudi osnovni kriteriji na testu, pristop in oblikovanje programov.
Vstopne in izstopne točke vezja predstavljajo priključni konektorji in le pri zasledovanju napak posežemo v vezje. Iskanje napak je vodeno podobno kot pri in — Circuit testerjih z izpisovanjem navodil na ročno zasledovanje z za to predvidenimi sondami.
Zaključek
Vsekakor je potrebno, da v tako naglo se razvijajoči panogi kot je to elektronika danes, stalno in budno spremljamo razvoj v svetu, pri sosedih in pri nas.
Ni dolgo, ko smo na jugoslovanskem sejmu elektronike v Ljubljani videli veliko novega in ob tem bili ponosni, kaj vse lahko Iskra našim kupcem nudi.
Tu na Produktroniki smo videli prav gotovo nekaj več in, če to povem z vidika kakovostnika veliko več. Zaradi vedno večjih zahtev in naraščajoče integriranosti vezij in kompleksnosti sistemov se merilna tehnika zelo hitro razvija in predvsem draži. Razvoj pa gre svojo pot in ne vprašuje, ali proizvedene količine takšne izdatke prenesejo, ali ne.
Zato bo verjetno treba tudi v naši SOZD in v DO bolj kot doslej razmišljati, kako z našimi kadrovskimi in finančnimi potenciah lahko zahtevamo podoben, če ne enak sistematičen pristop pri zagotavljanju kakovosti.
Verjetno je marsikdo od obiskovalcev sejma in strokovnih posvetovanj prišel do spoznanja, da bomo morali več in bolj sodelovati, tako pri delu strokovnjakov, kot pri nabavi opreme.
Lotar Kozina Peter Merljak Drago Ognjanovič
Prenosna naprava za funkcijsko kontrolo (FUNCTIONAL FIELD TESTER) firme GenRad.
nih let v zadnjem obdobju.
To vsekakor ni le dobronamerna trditev, Id jo včasih vse prepogosto „vržemo" na papir, ko pišemo, ali obravnavamo delo raznih organizacij ali interesnih skupnosti, pri tej organizaciji pa lahko z gotovostjo trdimo, da je poleg sindikalne ena najaktivnejših organizacij v Avtoelektriki.
Na to trditev nas navezujejo razne pomembne in uspele akcije mladih tekom celega leta. Spomnimo se samo zelo uspelega srečanja mladih delavcev Goriške, katerega organizator so bili mladi iz Avtoelektrike, pokrovitelj pa kolektiv te delovne organizacije. Tu je še odlično sodelovanje z vojaki iz obmejne karavle Lokvica na Krasu in še razne druge aktivnosti, o katerih bomo obširneje poročali po letni konferenci koordinacijskega sveta.
Kot prvo točko dnevnega reda so mladi obravnavali prav pripravo na letno konferenco, ki naj bi bila 5. decembra. Do takrat pa pripravijo konference v vseh 00, poročila s teh konferenc pa bodo služila za pripravo skupnega poročila, ki naj bi pokazalo še morebitne slabosti in vse tiste nedokončane naloge, ki bodo ostale za realizacijo v zadnjem mesecu letošnjega leta.
V nadaljevanju sta predsedujoča, predsednik Valter Bensa in sekretar Simon Bratuž podala zbranim informacijo o letošnjem seminarju, ki bo
S sestanka mladih DO A vtoelektrika.
tudi tokrat v Poreču. Udeležili se ga bodo res najboljši iz osnovnih organizacij, saj vemo že iz prejšnjih let, kako zelo je tak seminar koristen, ne le kot pregled aktivnosti in priprava na naslednjo leto, pač pa tudi z vidika izmenjave mnenj med mladimi iz drugih DO in 00.
Na sestanku so tudi ugotovili, da je informiranje mladih še premalo prisotno v vseh 00, prav tako pa tudi na nivoju samega predsedstva KS. Zato so se dogovorili, da bodo ustanovili posebne komisije za informiranje, Id
bi vse informacije sproti posredovale v rv uredništvo Avtoelektrike, od tu pa bi fj. te informacije „našle pot" do našega glasila. Seveda želimo, da ne bi ostalo j *• le pri sklepu, sicer pa počakajmo na prve odmeve sklepa te točke dnevnega d reda.	u
Ob koncu sestanka so se dogovorili p še za nadaljnje dopolnilno izobraže-	v
vanje v obliki seminarjev, kar se je že	j>
pokazalo kot pravilno in koristno ter	^
o pripravi letošnje izredno bogate proslave ob prazniku republike, 29. L novembra.	Marko Rakušček ^
--------------------------------------- N
ZADOVOLJIM! Z IZVOZNIMI REZULTATI
V prejšnji številki našega glasila smo poročali o rezultatih poslovanja v prvih devetih mesecih letošnjega leta v novogoriški Iskri — Avtoelektriki. V poročilu smo sicer pregledali tudi rezultate izvoza, vendar se moramo prav na tem področju dlje ponuditi, saj so ti rezultati dokaj dobri. Izvoz v teh mesecih je potekal po planu, plan pa smo izpolnili 74,62 %. Še posebno pa so spodbudna predvidevanja, da bomo do konca leta letni plan izvoza celo rahlo presegli.
Poglejmo zdaj, kako so izpolnili plan po temeljnih organizacijah in
Iz tovarne velikih zaganjalnikov.
kakšne so bile težave, s katerimi so se srečevali.
V	tovarni malih zaganjalnikov so izpolnili izvozni plan v višini 77,09 %. Torej vidimo, da je izvoz v glavnem potekal po planu, rezultati pa bi bili lahko še boljši, če bi firmi FAB — Iskra Milano lahko dobavili več rezervnih delov (rotorjev) in zaganjalnikov.
V	tovarni generatorjev in elektronike so presegli plan izvoza, letni plan pa so izpolnili 84,91 %. Prodaja na tuja tržišča je potekala ugodno, predvsem pa je presenetila nepredvidena prodaja alternatorjev na Finsko, regulatorjev v Zvezno republiko Nemčijo in večje dobave firmi FAB - Iskra Milano. To je tudi v večji meri vplivalo na preseg plana. Rahlo zakasnitev z dobavami iz te TOZD pa ,,opažajo" pri firmi Citroen.
Z izvoznimi rezultati so najlepše »presenetili" v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu, kjer znaša vrednost izvoza izražena v procentih 97,13. To povečanje, oz. ta presežek gre pripisati predvsem večji proizvodnji in s tem seveda tudi prodaji na tuja tržišča.
Zaposleni v tovarni žarnic Ljubljana so izpolnili izvozni plan 62,1 pro-centno. Dobavo žarnic v izvoz so izpod plana zaradi permanentnih zamud pri dobavah rumenih žarnic firmi Peugeot in Citroen. Zaradi premajhne proizvodnje v tej TOZD pa nekoliko kasnijo tudi z dobavami firmi Volkswagen.
Slabše izvozne rezultate so dosegli v tovarni AET Tolmin, kjer so izpolnili letni {dan z 51,95 %. Neizpolnje-
vanje plana gre pripisati izpadu direktnega izvoza svečk firmi Motokov, predvidevajo pa, da bodo te cilje realizirali in jih dosegli v preostalem trimesečju letošnjega leta. Tudi dobave svečk firmi Fiat so bile v zaostanku, vendar se je položaj delno že izboljšal.
V tovarni odlitkov Komen je bil plan izpolnjen v višini 47,91 %. Predvidena je sicer bila obnovitev pogodbe za dobavo odlitkov v DDR, vendar do tega ni prišlo, zato so tudi rezultati slabši. Predvidevajo pa, da bodo že v kratkem pričeli z dobavami odlitkov firmi Bosch.
Iz gornjih rezultatov je moč ugotoviti, da je splošen položaj na področju izvoza zadovoljiv. Še lepši pokazatelji
pa se nam obetajo za prihodnje leto. Poleg Citroena, IMV za Renault in drugih inozemskih kupcev, moramo tu omeniti tudi italijansko firmo Importest Milano (preko Iskre Milano), ki je perspektiven kupec naših izdelkov za drugo vgradnjo.
Zelo se zanimajo za velike zaganjalnike v stari izvedbi, za zaganjalnike iz družine AZJ, za altematoije, male zaganjalnike in za rezervne dele. Daje zanimanje te firme za izdelke Avtoelektrike res veliko naj povem, da so za italijansko trgovsko mrežo pripravili katalog vseh izdelkov in rezervnih delov Iskre — Avtoelektrike v italijanskem jeziku. Prav tako je zanimivo, da prodajajo izdelke Avtoelektrike na 500 (petsto) prodajnih mestnih širom po Italiji.
Tudi v tovarni vžigalnih tuljav v Bovcu imajo zelo perspektivne načrte. V prihodnjem letu planirajo milijon 50 tisoč vžigalnih tuljav, od tega pa bodo prodali na tuja tržišča kar 740 tisoč, to pa znese 70,5 % tuljav.
V tovarni žarnic načrtujejo večjo prodajo k firmi Volksvvagen, v tovarni AET Tolmin pa je že stekla prodaja svečk k firmi Fiat. Prav tu pa bo potrebno še precej narediti na razvojnem področju, posebno pri svečkah za osebna Diesel vozila.
Načrti so jasni in dobro zastavljeni. Še posebno spodbudno pa je povečanje izvoza direktno na konvertibilna področja. S pravočasnimi dobavami, solidnim poslovanjem in ustrezno kvaliteto pa bo možno prodreti še dlje.
M. R.
OBVEŠČANJE V ZDRUŽENEM DELU - SPOZNANJE TUDI ZA NEMCE
Iz informacij, ki jih izdaja odbor republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije za obveščanje v združenem delu povzemamo zanimiv članek o tovarni Korting, ki jo je kupilo Velenjsko Gorenje.
Z ..RDEČIMI MANAGERJI" REŠENI RDEČIH ŠTEVILK - tak je namreč naslov članka (objavljenega 25. septembra) v zahodnonemškem časopisu Morgenpost iz Hamburga.
Gre za zadevo, ki je zahodne gospodarstvenike hudo presenetila. Tovarna Korting v zgornjebavarskem Grassauu je bila pred dobrim letom v stečaju. Od 1.300 zaposlenih jih je v tovarni ostalo le še 500. Takrat jo je kupilo naše Gorenje.
Pisec članka poudarja, da na zunaj ni nič opaznega, da že eno leto vodijo to tovarno Jugoslovani, le da je sedaj v njej 1.400 zaposlenih, sto več kot pred stečajem. V tovarni že upajo, da bodo do konca leta prvič izkazali dobiček. - Jasno je, da se gospodarstveniki sprašujejo, kaj se je vendar spremenilo v tej tovarni, da so se tako hitro izkopali iz težav. Na to jim odgovarja Nemec, eden izmed vodilnih v tem „novem obratu" Gorenja. In ker je del odgovora zanimiv, objavljamo prevod tega dela po vsebini in obliki:
„ .. .‘Na delovnem mestu se ni nič spremenilo. Tovarna je prav tako organizirana kot prej, veljajo ista tarifna pravila. ‘
.BOLJE SMO INFORMIRANI'
Boljše pa je sodelovanje Betnebsrata (neke vrste posvetovalnega obratnega sveta ) z vodstvom firme:
,Smo mnogo bolj natančno in sproti obveščeni o najnovejših načrtih. ’ Pn dogovorih vodilnih je obratni svet navzoč.
Odgovoren za ta .management odprtih vrat’je glavni poslovodja Oskar Pistor. Slovenec je ta koncept prinesel s seboj iz matičnega podjetja v Velenju, kije vodeno po načelih delavskega samoupravljanja..."
Menimo, da je tu kakršenkoli komentar odveč - medsebojno obveščanje v združenem delu se samo potrjuje!	Pripravil MR
ol
>a
ki
le
te
Pi
d«
K
Ol
oi
ve
tl
P
ii
0|
iz
st
je
Ol
rc
V(
Vi
še
U
el
$c
ra
bi
K
ti
Ol
Oi
Cl
I
\
I industrija elementov za elektroniko, ljub ljana
Izjemno velike naloge v prihodnjem letu
Zadnje strokovno usklajevanje Planskih nalog za leto 1980 na ravni Poslovodnih organov DO in TOZD na izredno ugodna pozitivna ™anja rezultatov, ob maksimalnih
naporih delavcev. Strokovno so obdelani vsi plani, to je TOZD, DO, SOZD, kar omogoča pričetek javne razprave v okviru samoupravnega sistema.
Nekaj bistvenih planskih podatkov za DO (v 000 din)
Proizvodnja ! ,elotni prihodek i?v°z (v dolarjih) gohodek j>kladi
Povprečni OD na d. Nn)
levilo zaposlenih
Plan 1980	Ind. pl. 80/R 79
1.466	134
1.464	133
15.267	148
146	136
171	193
9.900 3,302	115
Po posameznih TOZD se dviguje dohodek v primerjavi z oceno 1979 z ^slednjimi indeksi: Elektroliti 164, ^etiti 126, KEKO 124, Keramika 00, Magnet i5g; Orodjarna 120, polprevodniki 132, SEM 140, Upori 146 in DSSS 129.
Teh nekaj podatkov nakazuje tudi /"ino ter gibanje ostalih planskih Podatkov za DO in tudi TOZD. "lainen tega prikaza pa je, da “Pvestimo vse delavce, DPO in j^moupravne organe, da se vključijo v lončno oblikovanje planskih nalog za
Poleg teh pozitivnih planskih ezultatov je v vseh sredinah Popravljen program ukrepov za osledno izvršitev nalog, v TOZD parnika pa morajo sprejeti še ekatere nujne akcijske in rganizacijske ukrepe.
Enako kot za TOZD Keramiko eya za TOZD Upori, kjer jim nova
samoupravna organiziranost narekuje dodatne naloge na samoupravnem in poslovnem področju.
Posebne pozornosti so bili deležni plani svobodne menjave DO in SOZD ter plani skupnih dejavnosti v SOZD.
Za naloge DSSS na ravni DO je bilo doseženo soglasje. Potrebna so le še dodatna pojasnila pri številu izvoljencev.
Naloge služb in dejavnosti SOZD so bile načelno sprejete (ne še dokončno) za počitniško dejavnost, vendar je potrebno dopolniti posamezna poročila za 1. 1979 in plane za 1. 1980 v smislu točne realizacije nalog in s tem porabe sredstev, oz. točne definicije nalog za 1. 1980.
Na koncu lahko ocenimo, da so bile planske priprave dobre, na kar kaže tudi vedno večji pomen planskih odločitev pri našem delu.
Otmar Zom
f0ZD SPECIALNI ELEMENTI
predsednik DS o sebi, TOZD in delegatih
Franc Korošin, diplomirani inženir kemije je bil pred dobrima dvema mesecema izvoljen za predsednika delavskega sveta v TOZD Specialni elementi. Izkoristili smo priložnost in tega mladega razgibanega realista povprašali, kaj misli o svoji funkciji, o delegatskem sistemu v njihovi tovarni in o samoupravljanju v praksi. Odgovori so bili zelo zanimivi.
Morda je tole vprašanje precej Qsebno, pa vendar, zakaj ste sprejeli Molitev za predsednika delavskega sveta?
. Nekaj časa sem se otepal te funkci-,e’ pa so kolegi tako »pritiskali11 ^me, da mi je že zmanjkalo izgovo-^°v. Dobro se zavedam, da je to odgo-v°rna funkcija, če jo vzameš resno , z
^^odgovornostjo sjcer sem & ^fri-
f611'1, vendar razmere poznam, saj sem I 20 let v Iskri in dolgo v Specialnih Cementih. Najmočnejši argument, ki s° mi ga kolegi pred izvolitvijo servi-bil ta, da je prav, da to delo a nekdo s širšim profilom, da bi o čim bolj kos vsemu dogajanju odločanju.
mislite, koliko je v vaši tovarni ^ivel delegatski sistem, koliko ste ga ^esničili v praksi in koliko je ostal le 113 papirju?
Delo delegatov je pogojeno z okoli-j^> v kateri delajo in katera jih je izvo-^a- Vsi pa smo bolj nagnjeni k
reševanju manjših problemov, ki se nas tičejo konkretno. Manj zanimanja je za splošne, široke zadeve, s katerimi imamo le posredno opraviti.
Zato je veliko zanimanje med samoupravljale! in delegati za konkretna vprašanja: osebne dohodke, delitev dohodka, zlasti za stanovanjska sredstva in podobno. Manj je posluha za delo samoupravnih interesnih skupnosti in drugih širših družbenopolitičnih skupnosti.
Tako prihaja do večnega godrnjanja ob prispevnih stopnjah, ki smo jih sami izglasovali in nam posredno koristijo, niso pa čisto pred nosom. Morda moti tudi to, da delegati pogosto „niso kos“ poklicnim aktivistom, ki pripravljajo gradiva in predloge. Zmanjka jim moči, da bi svoje predloge podprli z argumenti in tako ostane samo eno, da glasujejo za enega od predloženih alternativnih predlogov.
Druga težava pa je v tem, da je treba pred nekim forumom, ki je na strokovni višini, nastopiti in to javno.
V Mokronogu - TOZD Elektrolitski kondenzatorji hitijo z gradnjo nove tovarne. Prejšnji teden so že sestavili ostrešje in začeli s polaganjem tnontažne strehe. Uspelo jim bo do roka - ^edi novembra objekt postaviti pod streho in ga zapreti, tako da bodo čez zimo po načrtu napeljali centralno kurjavo, elektriko, telefon, stisnjen zrak, plin in opravili druga notranja dela.
Morda je ta ovira smešna, je pa po moje kar precejkrat kriva, da marsikdo rajši molči in ne dvigne roke, čeprav mu ni vse prav.
Kaj mislite o informiranju pri vas?
Menim, da smo dobro informirani o vsem dogajanju, ali bolje rečeno, vse informacije so dostopne na oglasnih deskah, na trakovih in delovnih mizah. Tudi od zunaj prihaja gora materialov in ni bojazni, da bi bilo tega premalo.
Hkrati mislim da pa je še vedno premalo pretoka informacij po delegatski Uniji iz „baze“ k »forumom11 in obratno. Delegati še premalo prenašajo interes samoupravljalcev v skupščine in premalo informacij nazaj v svoje sredine, zakaj so nekaj sprejeU, oz. zakaj so nekaj zavrnili.
Ko sva že pri informiranju, vas najbrž zanima, kako sprejemamo glasilo Iskra. Osebno menim, da je še kar pestra in bralna. Sicer je postala zelo obširna tako, da čisto »domačih11 novic in mnenj zveš bolj malo, odraža pa mnenje in duha Iskre. Opažam pa, da mnogi Iskraši še ne bero našega glasila. Pri vratarju ostajajo kupi. Ne mislim, da ste prav vi novinarji krivi tega. Nekaj je nezanimanja pri delavcih, nekaj bi pa lahko bUo še boljše, bolj pestro in bolj zanimivo.
Še eno zelo osebno vprašanje: Imate kak »oseben11 program za vaš mandat?
O osebnem programu je težko govoriti, seveda pa vsak človek doda delu skupne usmeritve košček svojega gledanja in svojih prizadevanj. Mislim,
Franc Korošin
da bomo morali narediti več za konkretno odločanje samoupravljalcev in delavskega sveta. Morah bomo biti bolj kreativni, prožni in prodorni. Ne bomo smeli čakati le na »servirane11 ideje, predloge in strokovne utemeljitve strokovnih služb in poklicnih ljudi, ampak bomo morah še več prispevati iz svoje vreče idej in pobud. Več glav več ve in le s skupnimi močmi bomo prodrli. Skrbi pa me, kako bomo amaterji — samoupravljal-ci to uspeli — smo dovolj informirani in strokovno podkovani?
Kako napredujejo priprave na zidavo novih proizvodnih prostorov in na investicije v posodabljanju proizvod-nje?
Da bomo morali graditi je gotovo. Sedanji nanemenski prostori nas vsestransko utesnjujejo, celo inšpektorji dela imajo že kar precej pripomb na nezdrave pogoje.
Program je v pripravi, elaborat je izdelan in trudimo se okrog administrativnih formalnosti za pridobitev lokacije, gradbenega dovoljenja in še nekaterih.
Upam, da bomo začeli z gradnjo že prihodnje leto. Sicer je pa to nujno, saj bomo tako manj odvisni od kooperantov. Lažje bomo širili proizvodni program, predvsem pa bomo imeli take pogoje za delo, kakršne zahtevata sodobna tehnologija in naše zdravje.
F. Kotar
TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI
SINDIKAT IN NAGRAJEVANJE PO DELU
So osebni dohodki nagrada za opravljeno delo? Dobimo tisto, ali tisti del dohodka, kije v sorazmerju z vloženim delom? Kako to praktično zagotoviti v proizvodnji, pri strokovnem delu, pri komercialnih poslih in vzdrževanju? Ta vprašanja smo zastavili v TOZD Keramični kondenzatorji v Žužemberku predsedniku sin -dikata Jožetu Kocmurju. V glavnem smo dobili pozitivne odgovore, čeprav zelo dober sistem nagrajevanja še vedno dopolnjujejo.
O žužemberškem primeru pišemo zato, ker imajo nekaj zanimivih prijemov, zlasti za nagrajevanje izven proizvodnje in tudi v proizvodnji. Bistvo specifičnega nagrajevanja v žužember-ški Iskri je vezanje osebnih dohodkov na program proizvodnje v tekočem letu in tekočem mesecu.
V začetku meseca naredijo podroben načrt dela za tekoči mesec in tako vsaka skupina, vsak trak, vsaka služba in vsak posamezni strokovnjak ve, kaj je njegova naloga, oz. kaj mora narediti, da bo dosežen mesečni načrt proizvodnje in dela sploh.
Vzemimo primer, da idealno vsi opravijo svoje delo, v tem primeru je osebni dohodek pomnožen s faktorjem ena, oz. stoodstoten. Zgodi pa se, da na kakem traku ali v posameznem postopku z delom kasnijo. Treba je narediti manjkajoče v nadurah. Vrednost teh nadur zmanjša dohodek v rednem delovnem času. Naloga je bila sicer opravljena, vendar v daljšem času, dohodek pa ostane enak načrtovanemu.
Tako so zanimivo reših tudi nagrajevanje delavcev, ki ne delajo direktno v proizvodnji. Skupine in službe morajo zagotoviti nemoteno delo proizvodnje, če tu kaj zaškriplje, »krivci11 to čutijo pri osebnem dohodku.
Seveda pa niso te norme in programi postavljeni na pamet. Vse je strokovno .pripravljeno po Work faetor sistemu in mesečnih načrtih. Večkrat pa so naloge opravljene prej in bolje, oz. proizvedejo več, kot je bilo v načrtu. V tem primeru se osebni dohodki za toliko povečajo, kolikor je bil presežen mesečni proizvodni načrt.
Seveda je tale opis le groba shema sistema, saj ni mogoče vsega zajeti v temle člančiču. Vendar je zanimivo, da so merila za osebne dohodke strogo vezana na direktno proizvodnjo, tako za delavce v neposredni proizvodnji, kot tudi za režijce. Vse je podrejeno fizičnemu obsegu dela, komercialnemu uspehu in vloženemu strokovnemu delu.
Ta sistem nagrajevanja se je v praksi izkazal, saj produktivnost raste,
Predsednik OO sindikata v TOZD Keramični kondenzatorji Jože Kocmur.
prizadevnosti je mnogo in vsak posameznik in v skupini je stimuliran, da naredi čimveč in čimbolje, saj je temu ustrezno tudi nagrajen.
Metodo nagrajevanja še dopolnjuje, kot pač bolje kaže v praksi. Sindikat
TOZD ELEKTROLITI
Mladi
ne počivajo
Naša OO ZSMS šteje vehko članov, vendar je aktivnih le polovico. Glavni problem je seveda v tem, ker je mladina pretežno kmečka in kljub temu, da bi hotela biti aktivna, ne more biti, ker ji delo tega ne dopušča. Moram pa reči, da je že nekaj mladincev res pohvalno aktivnih in je z njimi prav veselje delati, toda še boljše vzdušje bi bilo, če bi se vsak malo potrudil in pokazal več resnosti.
Za letošnje leto smo si zastavili zelo obširen program in sedaj ob zaključku leta lahko ugotovimo, koliko smo ga uresničili. Grobo pogledano le lahko rečemo, da nismo bili slabi.
Sedaj smo se povezali z OO ZSMS v krajevni skupnosti in med sabo zelo tesno sodelujemo. Tudi z vojno pošto sodelujemo in na obrat Induplati nismo pozabiU.
V soboto, 27. oktobra smo imeli izlet in smo povabili tudi že prej omenjene OO ZSMS, vendar se vabilu niso prav številno odzvali. Na izlete povabimo tudi štipendiste, kot naše bodoče sodelavce, ker želimo, da bi se med sabo čimbolj spoznali in tudi skupno rešili nekatere probleme, ali pa posredovali, kakšne želje posameznika širšemu krogu.
Mladinci se sestanemo vsak mesec
spremlja praktično izvajanje in ob problematičnih primerih, ki jih prej niso predvideli, kriterije nagrajevanja popravljajo. Tako je zdaj v veljavi že četrta varianta pravilnika o nagrajevanju.
Sicer pa kolektiv v TOZD Keramični kondenzatorji zelo aktivno sodeluje pri gospodarjenju v tovarni. Javna razprava ob letnem in polletnem zaključku je bila zelo živahna in ni manjkalo uporabnih predlogov.
Ker večajo svojo materialno bazo, je seveda tudi o čem odločati. Tako so letos praktično dobili posojila za stanovanjsko gradnjo vsi prosilci. Za prihodnje leto pa pričakujejo, da jim bo uspelo zgraditi stanovanjski blok, v katerem bodo sami Iskraši.
Ko že govorimo o osebnih dohodkih in dohodku sploh, je prav, da omenimo še, da imajo v Iskri v Žužemberku še vedno sorazmerno nizke osebne dohodke v primerjavi z osta-limi TOZD v delovni organizaciji in Iskri. V primerjavi z OD v novomeški občini pa so nekje na sredi. Vendar so mi takoj z zadovoljstvom povedali, da so sedanji osebni prejemki daleč boljši, kot leto ali dve nazaj. FY
enkrat, po potrebi pa tudi večkrat. Delovnih akcij pa smo imeli letos precej. Čistih smo prostor okoli tovarne, dvorišče tovarne, pomagali smo tudi pri pokritju prostora na dvorišču, pa tudi »Sokolski dom11, kjer je tudi del proizvodnje, smo pomagali očistiti.
Vse to pa smo lahko dosegli tudi s pomočjo drugih. Želim si le več razumevanja, potrpljenja z mladino, trdnejšega sodelovanja mladine in ostalih, ker le tako bomo dosegh popoln uspeh. Pri vsem tem pa mora biti tudi mladina bolj resna, kar je najvažnejše.
M. Povše
Marjeta Povše, predsednica OO ZSMS v Elektrolitih.
Letne konference 00 ZK
V sedanjem času se v delovni organizaciji vrstijo konference osnovnih organizacij. Iger je v 18 organizacijah vključeno 650 komunistov.
O tem, kako potekajo konference, smo se obrnili na tov. Staneta Ječnika, člana občinske konference ZKS Kranj, ki se je udeležil večjega števila konferenc, da nam odgovori na nekaj vprašanj:
Letos je prvo leto delovanja OOZK Po XI. kongresu ZKJ in VIII. po ukinitvi konferenc ZK v delovnih kongresu ZKS seje delovanje OOZK z organizacijah. Ali je z zvezi s tem do- ukinitvijo konferenc ZK v delovni sežen dlj, ki je bfl postavljen na XI. organizaciji bistveno spremenilo. Pred-kongresu ZKJ in VIII. kongresu vsem so se ustanovile nove v OOZK, ZKS?	kjer so bili pogoji, večje OOZK so bile
SOCIALNA POLITIKA
Ekonomske stanarine, merila...
V	preteklih dneh sta našo pozornost pritegnila dva dogodka: zaključna razprava v republiški skupščini o nadaljnjem razvijanju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu in zapleti okrog dodeljevanja stanovanj na osnovi sprejetih načel v temeljnih organizacijah in skupnih službah naše delovne organizacije.
Najpomembnejši poudarek zaključnih razprav o stanovanjskem gospodarstvu je nedvomno ta, da skrb za gradnjo in vzdrževanje stanovanj prehaja na samega delavca in občana. Prehod na ekonomske stanarine, uvajanje lastne udeležbe in povečano stanovanjsko varčevanje so temeljne sestavine spremenjenih družbenoekonomskih odnosov. Ob tem pa se bo razvijal tak sistem vzajemnosti in solidarnosti, ki bo omogočal hitrejše reševanje stanovanjskih problemov.
Tudi delavce v naših temeljnih organizacijah čakajo v zvezi s tem pomembne naloge. Že v osnutek smernic za naslednje srednjeročno obdobje smo zapisali, da bodo v tem obdobju priSe polno do izraza sistemske novosti na celotnem področju samoupravno organiziranega stanovanjskega gospodarstva, s katerim mora biti vsklajen sistem v Iskri Elektromehaniki.
Tako bo ena prvih nalog delavcev v temeljnih or^nizacijah, da ob odločanju o vsem dohodku odločajo tudi o združevanju sredstev za zadovoljevanje stanovanjskih potreb. Letni program zadovoljevanja stanovanjskih potreb bo torej moral biti sestavni del celovitega plana posamezne temeljne organizacije.
Prva odločitev v okviru sistemskih novosti, ki jo delavci v temeljnih organizacijah, ki so locirane v Kranju, sprejemajo prav te dni, je podpis samoupravnega sporazuma o določitvi ekonomskih stanarin in o prehodu na ekonomske stanarine. Odbor za družbeni standard in varstvo pri delu delovne organizacije je v tej zvezi sprejel naslednja stališča:
—	Stanovanje naj postane ekonomska dobrina, zato je v sklopu uveljavljanja sistema samoupravnih družbenoekonomskih odnosov v stanovanjskem gospodarstvu nujen prehod na ekonomske stanarine.
—	Stanovanje ima istočasno tudi socialne značilnosti. Ob nameravanem povišanju stanarin ob koncu L 1979 in v sredini leta 1980, torej dvakrat v obdobju enega leta, se pričakujejo večje gmotne težave pri delavcih z nizkimi OD na člana družine, ki koristijo družbena stanovanja.
—	Pravilna je usmeritev, da del sredstev iz stanarine ostane za vzdrževanje stanovanjskega objekta, v katerem so stanovalci ta sredstva s stanarino ustvarili, del sredstev za vzdrževanje pa se solidarnostno združuje za programirano vzdrževanje celokupnega stanovanjskega fonda. M tem pa je treba razmerja sredstev za eno in drugo obliko vzdrževanja prilagajati vsakokratnemu programu vzdrževanja stanovanjskih objektov.
—	Tudi del sredstev iz stanarin, ki je namenjen za delovanje strokovne službe, naj bo tesno vezan na podroben letni program dela strokovne službe (DOM PLAN v Kranju).
—	Temeljna zamisel za subvencioniranje stanarin socialno šibkih in ogroženih stanovalcev je sprejemljiva. Treba pa je takoj izdelati tudi ustrezen pravilnik. Posebno strokovno in samoupravno telo za odobravanje subvencij mora biti odgovorno skupščini samoupravne stanovanjske skupnosti Kranj.
Drugo področje intezivnega razreševanja predvsem na področju praktičnega urejanja stanovanjskih zadev pa zadeva merila za dodeljevanje družbenih stanovanj. Odbor za družbeni standard in varstvo pri delu je pred nedavnim dodelil starejše stanovanje prosilcu, ki je bil po točkovalni listi za prosilci, ki so bili tudi upravičeni do takega stanovanja. Prav tako so v posameznih temeljnih organizacijah komisije za družbeni standard in varstvo pri delu pred dilemo, ah naj tudi tako sklenejo v primerih, ko so za to dani razlogi, pri čemer bi seveda naleteli na hudo reakcijo prosilcev,
,Jd so na vrsti" po točkovalni listi.
V	resnici pravzaprav dileme sploh ni, saj je v vseh takih in podobnih primerih pomembno le to, da se samoupravni organ ravna po načelih, ki so opredeljeni v samoupravnem sporazumu o urejanju stanovanjskih zadev. Konkretno so v večini temeljnih organizacij taka merila opredeljena v členu 8. Točkovalni sistem pa je le tehnični pripomoček za vrednotenje posameznih meril.
Ker pa je posamezno merilo npr. .godalne razmere" težko razčleniti v točkovalnem sistemu tako, da bi bilo možno točkovati vse socialne težave posameznih prosilcev, je točkovalni sistem prirejen k za socialne okoliščine, Id najpogosteje nastopajo npr.: kronična obolenja, motnja koriščenja podnajemniškega stanovanja s strani lastnika, ločeno življenje ipd.
V	primera, ko pri posameznem prosilcu nastopajo druge socialne okoliščine, ki jih točkovalni sistem ne vsebuje, jih mora samoupravni organ pri odločitvi upoštevati. Taka ..okoliščina" je ramo specifičen vidik ..socialnih razmer", kijih moramo upoštevati kot eno izmed meril.
V	večini temeljnih organizacij so delavci sprejeli tudi enoten člen 11. samoupravnega sporazuma o urejanju stanovanjskih zadev, ki določa, da komisija za družbeni standard in varstvo pri delu pri reševanju prošenj vestno pretehta vsako okoliščino, ki je zajeta v točkovalni sistem, in v zvezi s še dragimi (!) okoliščinami, ki so razvidne iz dokumentacije prosilca in so pomembne za odločitev, sprejme sklep.
Postopek je jasno opredeljen. Treba je le razumeti, da je točkovalni sistem, ki pripelje do točkovalne liste, le glavni pripomoček za odločitev. Torej točkovalni sistem ni absolutno merilo npr. za dodeljevanje stanovanj, temveč tisti pripomoček, ki kvantitetno prikaže večino (!) meril v medsebojni odvisnosti.	P j>.
POPRAVEK
V prispevku Petra Polaka ..Nezadovoljivi pogoji za zdravstveno varstvo delavcev", objavljenem v 42. številki glasila Iskra, z dne 3. 11. 1979, nam je ponagajal tiskarski škrat. V celotnem tekstu seje pojavila beseda ..morebitna stanja", pisati bi namreč moralo „mor-bidna stanja". Avtorju prispevka in bralcem se zaradi neljube pomote opravičujemo.
Stane Ječnik, član občinske konference ZKS Kranj.
reorganizirane v več manjših, da bi na svojih območjih uspešnejše delovale. Sledilo je kadrovsko in organizacijsko oblikovanje OOZK ter izpolnjevanje programskih in tekočih nalog organizacij ZK. Za nadaljnje uresničevanje ciljev XI. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZKS pa morajo članstvo ZK in vodstva OOZK vložiti mnogo konkretnega dela v politično, gospodarsko in samoupravno življenje v delovni organizaciji in v krajevnih skupnostih.
Na katera vprašanja je poleg poroča o preteklem delu dan še poudarek na konferenc*?
Na volilnih konferencah OOZK je bila v ospredju obravnava predloga sklepov • 5. seje CK ZKS, ki so izredno pomembni za nadaljnji razvoj socialističnega samoupravljanja v političnem sistemu, in v katerih je bila določena vloga ter delovanje slehernega člana organizacije ZK, večja povezava z družbenopolitičnimi organizacijami, s samoupravnimi organi in delega-djami.
Kaj je po vašem mnenju bistvena naloga in vloga komunistov v bodoče?
Kazen programskih nalog, ki so jih komunisti sprejeli na svojih rednih konferencah OOZK, je bistvena naloga vseh komunistov, da smeleje in odločneje posegajo v razreševanje konkretnih vsakodnevnih problemov v družbenopolitičnem, gospodarskem in samoupravnem življenju.
Zaostriti je potrebno odgovornost ZK in delovanje njenih članov ter vodstev med samoupravno in politično organiziranimi delovnimi ljudmi. Še vedno vlada prevelika zaprtost osnovnih organizacij, kar se opazi pri povezavi z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami in samoupravnimi organi ter delegacijami.
Komunisti morajo pogosteje sprejemati sklepe in zadolžitve za delovanje v družbenopolitičnih organiza-cijah in samoupravnih delegatskih telesih.
Večjo pozornost in skrb je treba posvetiti novo sprejetemu članstvu ZK in mladinski organizaciji, ki je vse bolj aktivna v družbenopolitičnem življenju in samoupravljanju.
Z akcijo NNNP, ki je bila pred kratkim zaključena, pa ni zaključeno delovanje komunistov v SLO in družbeni samozaščiti, kije stalna naloga in skrbzaučinkovitoorganiziranje enot in programov dela za zaščito gospodarskih in samoupravnih interesov slehernega delavca v socialistični dražbi.
Ali nam LahKo podaste še kratko oceno dosedanje aktivnosti komunistov v delovni organizaciji?
Iz prejšnjih odgovorov lahko ugotovite, da z aktivnostjo komunistov v delovni organizaciji ne moremo biti zadovoljni. OOZK so se doslej vse preveč zapirale v lastni krog delovanja, sestanki komunistov so bili vsebinsko slabo pripravljeni, o reševanju gospodarskih problemov pa so bUe OOZK nezadostno informirane.
Aktivnost OOZK se je pokazala predvsem pri obravnavanju kongresnih dokumentov in resolucij, na kadrovanju v članstvo ZK in izvrševanju programsko določenih nalog. E.K.
ZAHVALI
Ob nenadni izgubi mojega dragega očeta
ALEŠA KEPICA
se iskreno zahvaljujem vsem sodelavkam in sodelavcem TOZD Stikala za podarjeni venec, denarno pomoč, izrečeno sožalje ter spremstvo na njegovi zadnji poti
žalujoča hčerka Pavla Zavrl z družino.
Ob tragični izgubi moža in očeta
MARJANA MEDVEDA
se zahvaljujem sodelavcem kontrole TOZD Števci, TOZD ERO za podarjena venca izraženo sožalje, denarno pomoč in spremstvo na zadnji poti. Vsem lepa hvala
žena Ivanka in sin Bojan Medved,
Možnosti prodaje TOZD Števci v prihodnjem srednjeročnem
obdobju
Čeprav je z gotovostjo težko napovedovati bodoča gibanja prodaje na domačem trgu in v izvozu, lahko skle-' parno, da bo obstoječi proizvodni program TOZD Števci tudi v naslednjem srednjeročnem obdobju predstavljal tako po asortimanu kot po obsegu osnovno dejavnost tovarne števcev. Proti koncu tega obdobja bo delež, ki ga predstavljajo novi izdelki, hitreje naraščal.
V tem obdobju v Števcih pričakujejo tudi učinke predvidene rekonstrukcije, ki bodo na področju klasičnega proizvodnega programa omogočili predvsem večjo produktivnost in ekonomičnost na dragi strani pa zagotovili pogoje za proizvodnjo izdelkov iz novega perspektivnega proizvodnega programa: merilne garniture, elektronski števci, elektronske tarifne stikalne ure itd.
RAST PRODAJE NA DOMAČEM TRGU
Predvideva se, da se bo letna stopnja rasti fizičnega obsega prodaje v prihodnjem obdobju gibala med 6 in 8 %, pri čemer se bodo verjetno nadaljevali sedanji premiki v povpraševanju v korist trifaznih števcev, predvsem dvotarifnih.
Iskra bo po pričakovanjih krila celotne jugoslovanske potrebe po merilnih garniturah (do 5.000 letno), elektronskih števcih, raznih vrstah registrirnih in dragih naprav, ki bodo v novem proizvodnem programu.
GIBANJA V IZVOZU
Obdobje vsakoletnega naraščanja izvoza enofaznih števcev je praktično že minilo. V naslednjem srednjeročnega obdobju pričakujemo približno sedanji nivo prodaje, zato je že sedaj na področju izvoznih aktivnosti dan poudarek povečanju prodaje trifaznih števcev.
Osnovni razlog za postopno zniževanje obsega izvoza enofaznih števcev je neakumulativnost teh izdelkov, saj dosežene izvozne prodajne cene ne pokrivajo več celotnih proizvodnih stroškov.
Analiza možnosti za izvoz trifaznih
števcev dopušča možnosti prodaje do 300.000 števcev, kar je celo več, kot bodo v letu 1985 znašale predvidene proizvodne zmogljivosti, namenjene izvozu. Z upoštevanjem rizikov svetovnega tržišča je možno računati s prodajo okrog 250.000 števcev, v bodoče bo treba dati še večjo pozornost kvaliteti izdelkov in hitremu pri' lagajanju tehničnim zahtevam in predpisom posameznih držav.
Izvoz v zahodnoevropske in razvite prekomorske dežele se bo gibal med 60 in 70 %, v dežele v razvoju pa med 30 in 40 % celotnega izvoza.
Novi izdelki (tonskofrekvenčni sprejemniki, razni specialni in elektronski števci) naj bi v izvozu ob zaključku 5-letnega obdobja presegli vrednost 10 % celotnega izvoza.
Prenos tehnologije oz. prodaja H' cene za klasične števce naj bi v letih 1981 - 1985 še vedno predstavljala do 10 % izvoza. Ta izvoz bi tudi v bodoče usmerjali predvsem v dežele v razvoju.
Glede na obstoječe izvozne prodajne cene se bo vrednost izvoza v prihodnjem obdobju povečevala za 6 do 8% letno , oz. od 11 milijonov dolarjev na okrog 15 milijonov do-iarjev.	vS.
^ZAHVALA> Ob požara, ki mi je prizadejal stanovanje, se iskreno zahvaljujem vsem sodelavcem m sodelavkam Tovarne TEA za denarno pomoč. Še posebno pa se zahvaljujem Ivanki Božič, Mileni Mohor in Viktorju
Pravstu.	_	^	.
Bogataj Manja
Tehnična kontrola
ZAHVALA
Vsem sodelavcem pakirnice, umerjevalnice in kontrole števcev se najlepše zahvaljujem za lepa spominska darila in najboljše želje ob moji upokojitvi.
Ob skupnem delu smo bili v najboljših tovariških odnosih, česar se bom vedno rada spo-
:rr,i,h	Tonka Rot.
DO ISKRA INVEST SERVIS
Gutenbergovi učenci?
\
i
s
t
r
1
ji
t
t
d
d
i:
| 1
t
t
c
c
j«
n
i n g P
V:
V:
ž
V;
S<
I k
tj
P
i
i
r
; Zi
Pogovor z vodjo tiskarne Iskra invest servisa, Jožetom Rednakom
Modemi tiskarski umetnosti naj bi postavil temelje Johannes Gutem berg 1. 1446. V resnici seje menda pisal Gensfleisch in tudi tisk so poznali že prej, saj so že davno pred njim delali odtise z lesenih plošč, v katere so vrezali črke. On je le prvi uvedel sistem premičnih črk ali čikostavstvo in tako omogočil hitrejše tiskanje. Velika večina knjig je bila tedaj res pisana na roko, v stiškem samostanu na Dolenjskem je bila npr. v 12. stoletju druga največja prepisovalnica knjig v Evropi. Nekakšno tiskarsko tehniko so poznali tudi že davni Kitajci, 200 let pred Gutenbergom tudi na Siciliji. Naše dežele so bile v tem pogledu tudi usodno zamudniške. Prva tiskarna na tleh današnje Jugoslavije je začela delati šele 1. 1494 na Cetinju v Cmi Gori, prvo slovensko knjigo so nam natisnili v tujini 1.1551, celih 107 let po Gutenbergovi Bibliji.
Manjšo tiskarno ima Iskra tudi v stolpnici na Trgu revolucije, v prvi kletni etaži. Deluje v sestavu DO Iskra Invest servis. Samo 12 ljudi šteje, pa vendar izbruha sto in tisoč-krat več tiskanega blaga, kot so ga lahko v začetkih tiskarstva. Tedaj je bil tisk res še tisk (Presse, Press), stiskanje z dvema, vodoravno položenima ploščama.
Današnji tiskarji ne delajo več z nevarnim svincem, niso umazani. Dela se s preslikavanjem. Po stroki so res še daljni Gutenbergovi učenci, po zmogljivosti pa so ga tako v količinskem, kot kakovostnem pogledu že visoko prerastli. In če bi ta domnevni oče grafične industrije danes oživel, bi imel kaj videti, se čemu čuditi. Če bi hotel pa še delati, bi moral najprej v šolo, se veliko učiti in naučiti.
Za začetek preprosto vprašanje: kaj delate?
Naše delo zajema dve sorodni dejavnosti: razmnoževanje dokumentacije na fotokopirnih aparatih in pravi tisk v offset tehniki. V vsaki etaži Iskrine stolpnice stoji po en fotokopirni aparat za najnujnejše potrebe oddelkov v tistem nadstropju.
Z njim dela etažna receptorka Za obsežnejša naročila imamo še centralno fotokopirnico za kopiranje v for-
matu A-3 in za fotokopiranje knjig ah katalogov. Kombinirane zmogljivosti fotokopirnice in offset razmnoževalnih strojev omogočajo naši tiskarni, da lahko razmnožimo npr. 100 strani gradiva v sto in več izvodih v nekaj urah in potem kompletiran material dostavimo naročniku.
V smeri offset tiska lahko zaenkrat prevzamemo dela do formata A-3 h1 tiskamo manj zahtevne prospekte, kataloge, brošure itd.
Naredite torej prav hitro, ampak le za domače potrebe?
Seveda samo za domače, saj smo hišna tiskarna. Čarovniki pa vendar nismo. Vsaka stvar zahteva svoj čas, čeprav kratek. Kdor prinese material prepozno, ne more dobiti razmnoženega gradiva prezgodaj. Vedno se vsem mudi, večinoma pridejo v zadnjem trenutku, vsakdo bi najrajši videl, da bi bilo narejeno do predvčerajšnjim. Včasih res komu lahko ustrežemo in mu takoj razmnožimo, toda potem že pričakuje, da bo šlo tako hitro tudi drugič in tretjič, ko imamo obilico dela z drugimi, ki so že prej prišli.
Pri naših storitvah mora pač veljati prastaro pravilo: kdor prej pride, pmj melje. Če si enkrat ujel avtobus prav
Ii
sl
b
a
ti
si
ti
ni
Vi
li
k
ir
a
e
p
4
fi
S'
P
k
sl
v,
h
ti
1$
T
l
$:
P
Si
1
b
4
V o	cS- o-
j
Tozd tga reteče
Manj motenj, manjša produktivnost
Tudi v Tovarni gospodinjskih aparatov v Retečah se srečujejo s podobnimi ovirami za izpolnjevalce planirane proizvodnje kot drugod. Neredna preskrba repromateriala, slaba produktivnost, težave z uvoznimi restrikcijami itd. Rezultat vseh teh in še nekaterih slabosti pa je seveda lepo viden tudi na rezultatih devetmesečnega poslovanja. Dosežki v Retečah niso slabi, vendar pa še vedno ne takšni, kakršne so načrtovali.
proizvodnja
Tretje četrtletje je potekalo pred-Vsem v znamenju velikih težav s pre-skrbo, saj so bili izpadi proizvodnje Precejšnji — kar 130 ur dnevno v Poprečju. Rezultat tega pa je seveda ?amo 76 % doseganje proizvodnje v i ^tem obdobju. Hkrati, kljub nekate-[lrn pokazateljem proizvodnje, ki j^ejo, da so letos naredili 26 % več kot lani pa je zdajšnja ugotovitev, da J® letošnja storilnost kar za 9 % tanjša od lanske.
’ Precejšnje težave so povzročale | “''ozne restrikcije, vendar pa opažajo, j9 je hkrati tudi popustila delovna fksciplina, povečujejo se neopravičeni : postanki, bolniški staleži pa presegajo | Plan kar za 58 %.
I S tem v zvezi se zavedajo, da bo Potrebno v prihodnje uresničiti nekaj
ukrepov, ki bodo pomagali takšno stanje izboljšati. Predvidevajo, da bodo imeli zaradi uvoznih restrikcij pri preskrbi proizvodnje še precej težav — bodisi z domačega, bodisi z tujega trga. Tu lahko uspešno ukrepajo le z realizacijo izvoza in tako ustvarijo pogoje za uvoz repromateriala. Pri realizaciji izvoznih artiklov bo torej potrebno storiti vse pa čeprav bi morali proizvodne procese večkrat menjati.
Potrebno bo tudi poostriti delovno disciplino in odgovornost vsakega posameznika in skupine, v proizvodnji in v pripravljalnih službah.
Več pozornosti bo potrebno namenjati kvaliteti izdelave polizdelkov in izdelkov, s kupljenimi deli pa ravnati bolj odgovorno. Striktno se bo potrebno držati rokov popravil orodij in strojev, hkrati pa bo v kolektivu
delovna organizacija iskra invest servis
Gutenbergovi učenci?
( Nadaljevanje s 6 . strani)
j-3 rep, ne moreš pričakovati, da ga ^ potem vsak dan. Radi delamo in tudi moramo pridno delati, saj smo v c®loti odvisni od opravljene realiza-!%• Nismo plačani po proračunu kot J® tiskarna v sosednji hiši. Ne uživamo n°benih posebnih pravic in zato ne Moremo favorizirati enega pred dru-8im. Vsakemu naročniku posvetimo Potrebno pozornost, seveda v smislu hstnega reda.
Tako kot vsak človek ima tudi Vsaka delovna organizacija svoje te-^ve, zadrege, ovire in skrbi. Kaj pa vas tišči?
; Tlači nas stiska s prostorom. Že ?®daj smo nagneteni in se komaj umikamo drug drugemu , kaj bo pa šele j^krat, ko bomo dobili nove stroje? ! ko prvotnih načrtih bi morah dobiti ^ razširjene potrebe naše tiskarne ®rug, večji prostor v kletni etaži,
^pak slabo kaže.
i Kolikšen del Iskrinih potreb lahko l ^ovoljite?
Najbrž le kakšnih 10 %, mišljene so ‘skrine delovne organizacije v ljubljanskem. bazenu, lahko bi jih pa 90 %, ah °olje rečeno: morah bi jih, če bi imeli ^dostne zmogljivosti in če bi nas v ‘Skri sploh dovolj poznah.
Hočete reči morda, da vas ne poznajo?
To lahko trdim. Nič koliko prime-r°,v je, da Iskrini ljudje iščejo možnosti za tiskarske in razmnoževalne po-r®be po vsej Ljubljani in Sloveniji, a 9® vedo, da bi jim mi lahko ustregli v eliko krajšem času in vsaj enako kva-ktetno. Iskri bi prihranih težke mih-]°ne- Res pa bi bilo tedaj treba veliko ^vestirati, da bi dobih potrebne str°je, prostore in seveda kadre.
Velika firma kot je Iskra potrebuje IJ9 tone razmnoženega in tiskanega ^diva že za notranje potrebe, še več ^ za ven, za kupce, tržišče. Ali ste i Vosobni „nuditi vse take usluge", kot , temu reče v papirnatem iz razo-slovju?
, Trav gotovo. Že naši dosedanji iz-®lki bi lahko služili kot primer in re-®renca. Ugledno podjetje mora na-»®voriti potencialnega kupca s pro-,P®ktom, ki naj bo v grafičnem,
Darvnem, oblikovnem, slikovnem P°gledu čim bolj vabljiv in tudi ka-.
"j^ost papirja naj bo „zahodnoevrop-
Bolj konkretno, prosim?
No, lahko rečem predvsem to, da I/^ih pridejo naročniki posameznih (sknnih DO z osnutki, ki so daleč od
!lstega, kar si prizadevamo doseči že ^ in leta in o tistem samo govorimo. 10 je tako imenovani hišni stil, enotna r^fika, prezentacija, oblikovanje, zajeva. Sedaj pa še mnogi delajo vsak svoje, z bolj ah manj dobrim oku-z večjo ali manjšo domiselnostjo. Jtito smo še daleč od tistega dne, ko vsak prospekt razumljivo vsebinsko Qrugačen, pač glede na namen, toda
hkrati bo pa vendar izpričeval neko oblikovno enotnost, Iskrino značilnost in samobitnost. Končno ima IC marketing tudi svojo službo oblikovanja, ki je tudi v svetu dobila lepa priznanja.
Vsega tega midva žal ne bova mogla rešiti, saj še drugi ne morejo. Gotovo vam še kaj drugega tudi leži na srcu, ah ne?
Da, to so recimo stroji. Kako lepo bi bilo, če bi lahko imeli vse fotokopirne aparate samo od enega proizvajalca, en servis, eno vrsto rezervnih delov. Ob današnji situaciji na jugo -slovanskem tržišču moraš pa kupiti ravno tistega, ki ga ravno lahko v trenutku potrebe dobiš, enkrat morda japonskega, drugič angleškega, tretjič morda nemškega.
Tako se je zgodilo, da smo imeli devizna sredstva za nakup Cannona, pa nismo dobili uvoznega dovoljenja in tako smo ga morah kupiti pri pooblaščenem podjetju in plačati še enkrat več. Si lahko samo mislite, kakšne težave prinaša tolikšna raznolikost v opremi in ko moraš kdaj kupiti stroj, za katerega v tistem trenutku niti servis ni zagotovljen.
Za oblaki sije sonce, kaj ne?
Vsaj žarki. Imamo že kupljen nov offset tiskarski stroj, na katerem bomo lahko tiskali tudi večje formate, približne velikosti 42 x 60 cm. Izdelki bodo še boljši in dopuščal bo možnost večbarvnega tiska. Tako bomo lahko tiskali plakate, kataloge, prospekte v zaželeni kakovosti in izvedbi. Za prihodnje leto imamo v načrtu tudi prehod na fotostavek, ob katerem bomo lahko poljubno povečevali ah zmanjševah vehkost črk.
Tiskarstvu so včasih rekli čma umetnost in res je bilo nekoč pri njih vse črno, le plače so imeli zelo „bele“. Pred vojno so bih grafiki sindikalno najbolje organizirani, pohtično zelo živahni. Na uro so dobivah po 15 din, drugi kvalificirani delavci le po pet. Današnje tiskarne pa tudi niso več tiskarne v nekdanjem smislu. Delo je večinoma čisto, prostori sveth. Ni več nekdanjega mučnega stavljenja, črke za črko. (Tiskarna IIS ima stavca, lahko bi rekli kar strojepisca), ki uspe postaviti po 450 čistih grafičnih znakov na minuto. (Na tekmovanjih za vsako pomoto odšteje po 25 znakov). Vsak udarec na stroju se v trenutku spremeni v električni impulz in sproti prenaša na trak. In ko ta trak potem spustijo z vajeti, zdrdra besedilo s tako hitrostjo, da človeku jemlje sapo. Človeka se polaščajo občutki začudenja in občudovanja. Rusi so izračunah, da človek v vsem življenju spregovori toliko besed, da bi z njimi lahko natisnih 600 knjig po 900 strani. Verjemite, če hočete. Toda lahko se pa prepričate, da tisti stavni strojček v tiskarni IIS precej hitreje piše, kot lahko človek govori.
-M. H,-
potrebna precejšnja mera strpnosti in razumevanja položaja, ki je nastal — nasprotno ravnanje bi lahko pripeljalo do še večjih zastojev.
Eden izmed ukrepov je tudi poostrena kontrola nad izdelavo polizdelkov in stimulacija tistih članov kolektiva, ki skrbijo za zmanjševanje izmeta in boljšo kakovost izdelkov. Potrebno pa bo seveda bolje nagraditi in spodbuditi delavce, ki se trudijo in dosegajo najboljše rezultate.
KADROVANJE
Fluktuacija.
To je eden izmed problemov, ki mu še vedno niso kos, izrazita pa je predvsem v proizvodnem sektorju. Hkrati se na ta problem navezuje še zelo otežkočeno pridobivanje nove delovne sile, prav tako pa načrtnemu vodenju kadrovske pohtike posvečajo veliko premalo pozornosti — mnogo manj kot, npr., gospodarskemu položaju, čeprav je vsem jasno, da je prav človek najbolj problematičen faktor v proizvodnji — in najpotrebnejši seveda. Premalo skrbi je posvečene delavcu in njegovim težavam. Zaposlujejo precejšnje število ljudi iz drugih republik, po njihovih lastnih besedah pa se delo z njimi konča „za vrati splošnega sektorja." To so v večini mladi ljudje brez delovnih navad in izkušenj, povrhu vsega pa še daleč od svojega domačega kraja.
Pohvaliti velja prizadevanja v zvezi z uvajanjem pripravnikov, ki jim resnično posvečajo precejšnjo pozornost Ob prihodu v kolektiv namreč vsakemu določijo mentorja, ga uvajajo v kolektiv, imajo celo pravilnik o delu s pripravniki. Zal pa pri tem morda ne gre izpustiti dejstva, da je resnični, neposredni proizvajalec pri tem morda malo zanemarjen.
V	zvezi z ugotovljenimi dejstvi bo v bodoče potrebno posvetiti več časa in pozornosti skrbi za družbeni standard, dobro počutje, razumevanje problemov, reševanje stanovanjskih težav in prehrane. Teme so še zlasti aktualne zaradi dejstva, da je pred nami srednjeročno plansko obdobje, čas torej, da tem problemom posvetijo več pozornosti. Zavedati se je treba, daje v celotni občini deficit delovne sile velik in, da bo morala proizvodnja v bodoče v večji meri sloneti na večji produktivnosti — in ne na povečevanju števila zaposlenih v nedogled. Takšna usmeritev pa seveda narekuje strokovne in stimulirane kadre.
OSEBNI DOHODKI
V	primerjavi z ostalimi OZD v občini in v regiji, je v Tovarni gospodinjskih aparatov moč opaziti neko-likšno zaostajanje. Ugotovitev sicer sloni na podatkih za prvo polletje, toda iz njih je moč sklepati, da se splošno stanje tudi v trenem trimesečju ni bistveno spremenilo.
Povečanje dohodka v primerjavi z lanskim letom je 58 %, osebni dohodki in skupna poraba pa so narasti za okroglih 50 %. Dohodek v primerjavi z gospodarskim planom za leto 1979 so dosegli z indeksom 108, osebni dohodki pa so se v primerjavi s planom dvigniti z indeksom 94.
V	primerjavi z načrtom se je ustvarjena akumulacija dvignila za 4%, izplačani osebni dohodki pa le 94-od-stotno. Iz navedenih pokazateljev je razvidno, da so rezultati boljši od osebnih dohodkov, to pa hkrati pomeni, da so se tudi v Retečah vključili v prizadevanja za večjo proizvodnjo in manjšo porabo. Pri tem velja poudariti, da so ena izmed redkih temeljnih organizacij v občini, ki se tega dogovora drži.
V	poprečju gledano so bili osebni dohodki delavcev v Retečah približno 8 % manjši od občinskega poprečja, 3 % nižji kot v celotni Iskri itd. Takšni osebni prejemki jih v občinskem merilu postavljajo na devetinšestdese-to mesto od devetinsedemdesetih OZD v občini Škofja Loka.
GOSPODARJENJE Z MATERIALOM IN MATERIALNA PRESKRBA
Zlasti v zadnjem trimesečju je bila preskrbljenost na domačem in tujem trgu precej otežkočena, saj so težave veljale tudi za dobavitelje potrebnih polizdelkov. Občutno je povečanje cen doma in v tujini — predvsem zaradi devalvacije dinarja v primerjavi s tujimi valutami.
V	skladiščih Tovarne gospodinjskih aparatov je precej negibljivih zalog, ki vrednostno že predstavljajo delež 11 % vseh zalog. Precej zaležanih zalog je tudi v skladišču tehničnega materiala, saj le-te predstavljajo kar 46 % vseh zalog teh materialov. Vzrok
za to je v pričenjanju preventivnega vzdrževanja nekaterih orodij in strojev, takšen sistem vzdrževanja pa zahteva večje zaloge rezervnih delov.
KVAUTETA DELA
S kvaliteto gotovih izdelkov v Ratečah niso zadovoljni, saj število posegov v servisih stalno raste. Te storitve sicer ne presegajo planirane vrednosti, vendar pa so kljub temu odraz dgstva, da je to posledica manjših napak, M jih povzroča nenatančno in nevestno delo. Občutne so tudi težave s kontrolo orodij, saj sami spoznavajo, da kontrolor v večji meri opravlja dela skladiščnika kot pa kontroloija.
PRODAJA
V prvih devetih mesecih letos so na domačem trgu prodati 10 % več kot so planirali. Zaloge gotovih izdelkov so kar 50% manjše od planiranih tako, da že prihaja do asortimanske neizpolnjenosti. V prvi vrsti primanjkuje ogrevalnih naprav, ki bi jih prav
zdaj, v sezoni prodaje teh artiklov, najlaže prodati. Ta ugotovitev pa je seveda samo posledica dejstva, da fizična proizvodnja ni bila dosežena v načrtovanem obsegu.
Prodaja na tujem trgu je za dvajsetino nižja od načrtovane, vendar pa
vanja izvoza , z izvozom, ki je bilo v obravnavanem obdobju le 80%, bo treba v prihodnje največ pozornosti posvetiti doslednemu izvajanju izvoz-nega načrta, uvozu najpotrebnejšega repromateriala in planiranju tistih izdelkov, ki se trenutno najbolje prodajajo.
Na osnovi vseh ugotovitev je na dlani zaključek - in njihova predvidevanja — da proizvodni plan ne bo uresničen v celoti, temveč približno 6 % nižje. Dosežena — morebiti pa celo presežena — bo proizvodnja izvoznih artiklov. Verjetno ne bo dosežen tudi plan prodaje na domačem trgu, za izvoz pa menijo, da bo dosežen v načrtovani višini.
Fleischman
TOZD PRODAJA
Srečanje s predstavniki trgovske mreže
V zagrebškem hotelu Interconti-nental so propagandisti temeljne organizacije Prodaja od 6. do 8. novembra pripravili srečanje s predstavniki trgovske mreže s področja zagrebške filiale.
Namen srečanja, ki se uvršča v vrsto podobnih seminarjev, o katerih
bomo v eni izmed prihodnjih števil1 obšimeje pisati, je bil dvojen — st znaniti prodajno osebje trgovsk, mreže z novimi izdelki in njihovim uporabnimi vrednostmi in zbiranj informacij s tržišča.
Zlasti to zadnje je za proizvodnjo zelo zanimivo, saj se v prodajo praktično neposredno stekajo podatki, ki kasneje vplivajo na samo proizvodno plat izdelkov. Med vsakim takim srečanjem — to seveda velja tudi za zagrebškega — prisotni izpolnijo anketo, Id kasneje v dobršni meri vpliva na obliko, lastnosti izdelkov in seveda na proizvodnjo novih aparatov.
Seminarja v Zagrebu se je udeležilo 250 ljudi.
Stane Fleischman
S seminarja v Zagrebu.
TOZD ELEKTROMOTORJI, ŽELEZNIKI
Čim manj ročnega dela!
V	krajih, kjer primanjkuje delovne sile — eden tajrih je v Železnikih — je težnja po čim manjši potrebi po novi delovni sili navkljub povečanju proizvodnje stalno prisotna. Od tovarne do tovarne si pomagajo različno — nekateri kupujejo opremo doma, drugi naročajo stroje iz tujine, nekateri pa skušajo poleg kombinacije enega in drugega kar največ storiti doma, s svojim znanjem, s svojimi ljudmi.
V	Železnikih se lahko pohvalijo z močno orodjarno — že od nekdaj je slovela celo kot nosilec izdelave potrebnih orodij za celotno Delovno organizacijo. Prav zaradi opisanih okoliščin pa so v to orodjarno stalno vlagali in ji namenjali precejšnjo pozornost.
Celotna proizvodnja v Železnikih je v precejšnji meri usmerjena na proizvodnjo polizdelkov, ki jih v končni fazi montirajo v Idriji in na Vrhniki.
Takšna proizvodnja pa zahteva zelo veliko število orodij — in seveda orodjarno, ki je takim zahtevam kos. Povečevanje udeležbe strojnega dela, ki je v Tovarni elektromotorjev trenutno 1 : 3 v korist strojnega in težnja, da se ta premoč še poveča, je pripeljala do tega, da bo orodjarna v bližnji bodočnosti že lahko odprla svoja vrata tudi zunanjim uporabnikom.
Solidna zasedba tega dela tovarne je [ned nedavnim pripeljala do zelo spodbudnega dosežka — popolnoma sami so izdelali stiskalnico za rotorski in statorski list iz karbidnih trdin. To je prvi takšen izdelek v Jugoslaviji, prvi rezultati pa že kažejo, da ni nič slabši od enakih uvoženih, v nekaterih pogledih pa je celo boljši.
Tudi material za izdelavo je v celoti z domačega tržišča — karbidno trdino jim je dobavil zagrebški Sin tal. Uspeh,
V -v».
Tehnični vodja TOZD Janko Jelenc pn stiskalnici iz karbidnih trdin za izdelavo statorskOi in rotorskih listov za sesalno enoto.
ki pa je samo eden iz dolge vrste delovnih zmag orodjarjev, spodbuden prispevek k usmeritvi naših tovarn k manjšemu uvozu.
Omeniti velja, da imajo v pripravi že vrsto norih orodij in pripomočkov, o katerih bomo kmalu Mrko pisati.
Stane Fleischman
ISKfiA — glasilo delovnega kolektiva SOZD Iskra — Industrija za elek-tronikd, telekomunikacije, elektro-mehaniko, avtomatiko in elemente — Ljubljana.
—V. d. glavni urednik Mitja Tavčar, odgovorni urednik: Dušan Želje-znov, tehnični urednik: Janko Čolnar — Ureja uredniški odbor: Alojz Boc (Elektromehanika), Špela Dittrich (Avtomatika), Lado Drobež (Iskra Commerce), Boris Čerin DO (Široka potrošnja), Franc Kotar (IEZE) in Marko Rakušček (Avto-elektrika) — Izhaja tedensko — Rokopisov ne vračamo — Naslov:', Ljubljana, Prešernova 27, telefon: 24-905, int 48 - Tisk: Časo-pisno-tiskarsko podjetje PRAVICA-DNEVNIK, Ljubljana.
Po mnenju sekretariata za informacije SRS je glasilo oproščeno pla-> čila temeljnega davka od prometa proizvodov.	_________J

Odločitev in sprejem
Na 10. zasedanju delavskega sveta delovne organizacije Iskra—Avtomatika je bila- na dnevnem redu tudi uskladitev pripomb iz javne razprave ter določitev predloga samoupravnega sporazuma o začasnem urejanju medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti.
Osnutek omerijenega sporazuma je bil določen na 9. zasedanju delavskega sveta Avtomatike in do 21. 10. dan v javno obravnavo. Glede na pomembnost sporazuma so bile obravnave na zborih delavcev in po sindikalnih skupinah podrobne, iz česar izhaja tudi število in tehtnost pripomb na določila, katera je pravno-splošna služba uskladila in posredovala delega-, tom delavskega sveta.
Od vseh posredovanih pripomb so bile naslednje tri utemeljene in upoštevane:
1.	spremeni se 5. člen in pravilno glasi:
..Delavci temeljnih organizacij skupnega pomena in delavci delovnih skupnoti brez soglasja temeljnih organizacij, za katere opravljajo dela skupnega pomena, ne morejo spreminjati svojega statusa oz. dejavnosti in se organizacijsko izločiti iz delovne organizacije."
2.	spremeni se 7. člen in pravilno glasi:
..Delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti so sporazumni, da se v delovnih skupnostih in temeljnih organizacijah skupnega pomena izvršujejo dela in naloge na naslednjih področjih:
—	tržne dejavnosti,
—	razvojne in raziskovalne dejavnosti, dejavnosti projektiranja in gradnje sistemov, dejavnost kontrole kakovosti,
—	dejavnost financiranja,
—	računovodska dejavnost,
—	dejavnost planiranja,
—	kadrovska funkcija,
—	splošno delo in obveščanje,
—	p ravna dela,
—	strokovna opravila zavarovanja, ljudske obrambe in družbene samozaščite,
—	organizacija in informatika,
—	na drugih področjih."
3. spremeni se 26. člen in se pravilno glasi:
..Delavci delovnih skupnosti, z namenom, da zagotovijo učinkovito opravljanje dejavnosti iz 12. člena tega samoupravnega sporazuma samostojno odločajo o svoji notranji organizaciji oz. njenih spremembah. V soglasju s TOZD, za katere opravljajo dela, delavci delovnih skupnosti lahko organizirajo nove delovne skupnosti ali obstoječe združijo v eno delovno skupnost."
Po končani razpravi so delegati sprejeli sklep: Delavski svet določa predlog samoupravnega sporazuma o začasnem urejanju medsebojnih pravic, obveznosti in odgovornosti. Predlog sestavlja osnutek citiranega samoupravnega sporazuma ter usklajene pripombe, ki so jih delavci temeljnih organizacij in delovnih skupnosti podali v javni razpravi, ki je potekala od 12. do 26. 10. 1979.
Delavski sveti temeljnih organizacij in delovnih skupnosti naj v skladu z 2. odstavkom 466. člena ZZD predlog obravnavajo in do njega zavzamejo stališče ter ga posredujejo delavcem temeljnih organizacij oz. delovnih skupnosti, ki naj o sprejemu citiranega samoupravnega sporazuma odločajo na svojih zborih do 2. 11. 1979.
Š.D.
ČASOPISNE NOVICE
Delo je pripravilo anketo na temo. ali je tečaj dinarja realen, oz. z glavnim naslovom: „Kje je zdravilo za našo plačilno bilanco?" V celostranskem članku je Delo objavilo na prvem mestu mnenje vršilca dolžnosti kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Antona Stipaniča, ki je povedal naslednje: ..Izvozne spodbude so neučinkovite, čeprav pri nekaterih izdelkih dosegajo že skoraj polovico vrednosti, namreč, izvozne spodbude iz carin, notranje spodbude izvoznikov v delovnih organizacijah in možnosti nakupa deviz med delovnimi organizacijami in med republikami. Doma je namreč mogoče toliko dražiti, da se kljub temu bolj splača prodajati doma, kot pa izvažati.
V	Iskri menimo, da bi morala tista proizvodnja, ki je konkurenčna doma, tudi na tujem s ceno pokrivati vsaj glavne stroške. Vendar je v zadnjih dveh letih možnosti za to čedalje manj. Naša inflacijska stopnja je dosti večja do svetovne inflacije in z zdajšnjim drsenjem dinarja te razlike ni mogoče pokrivati. V zdajšnjih razmerah v svetu, ko se pogoji mednarodne trgovine tako naglo spreminjajo, je težko reči, kolikšen bi bil realni tečaj dinarja. Morda bi kazalo pogledati, po koliko dinar' prodajajo in kupujejo v razvitih zahodnih državah. Iskra je izvozno usmerjena organizacija. Veliko lažje pa bi uresničevali svoje cilje, če bi nam izvoz tudi v denarju več prinesel. Prepričan sem, da zdaj v Jugoslaviji ne delamo nobenega izdelka, ki bi ga na tujem ne mogli kupiti ceneje kot pri nas.
Devalvacija? Nisem za devalvacijo, ki bi prinesla le spremembo valutnih tečajev. Na tak ukrep se je treba dobro pripraviti. Hkrati je treba ukrepati najmanj še na področju cen.'	-
Član kolegijskega poslovodnega organa SOZD Iskra Edi Delopst se je pogovarjal z republiškim urednikom Privrednega pregleda Ljubomirom Krasojevičem. Tema razgovora je bila devetmesečno poslovanje Iskre. Vzlic neugodnim razmeram predvideva Iskra visoko stopnjo razvoja v naslednjem letu in skupni prihodek 28 milijard dinarjev, to je po obsegu za 23 % več kot letos. Še naprej bo poglavitna naloga SOZD izvoz. Letošnji gospodarski načrt bo, kot kaže, uspešno realiziran.
Glasilo jugoslovanskih inženirjev in tehnikov beograjske IT novine so objavile izvleček iz govora predsednika Elektrotehnične zveze Slovenije in enega izmed vodilnih delavcev Iskre dipl. inž. Vladimira Klavsa glede dopolnilnega šolanja tehničnih strokovnjakov. Po njegovem mnenju so dolžni vsi inženirji in tehniki vsakih pet let obnoviti znanje na raznih tečajih in seminarjih, ki jih prirejajo fakultete in visoke šole, podobno kot je to stalna praksa v Ameriki. V Iskri je zaposlenih približno 2.000 inženirjev, ki obvezno dopolnjujejo svoje znanje, zlasti s področja elektronike.
V	Jakopičevem pavilijonu v Ljubljani je potekal v oktobru 8. bienale jugoslovanskega industrijskega oblikovanja. Na ogled so postavili 185 oblikovnih izdelkov s področja industrijske proizvodnje in vizualne komunikacije, ki jih je pripravilo 90 avtorjev. Žirija 8. bienala je podelila 15 častnih nagrad BIO 8. Za oblikovanje na področju vizualne komunikacije so dobili častne nagrade tudi naši sodelavci iz Marketinga.
V	Pragi so podpisali dogovor o izmenjavi blaga in storitev med Jugoslavijo in CSSR za naslednje leto. Vrednost gospodarskega sodelovanja na temelju blagovnih list bo v naslednjem letu narasla za 15 % v primerjavi z letošnjim letom in se bo tako povzpela na milijardo 200 milijonov dolarjev. V jugoslovanskem izvozu bodo naslednje leto na prvem mestu izdelki elektroindustrije, zelo pomembno mesto pa bo zavzela tudi dolgoročna proizvodna kooperacija in specializacija.
Elektronska industrija Niš, Iskra in banjaluški Rudi Čajevec so podpisniki dogovora o stališčih in nadaljnjih akcijah na področju domače proizvodnje računalniških sistemov, je zapisalo več jugoslovanskih časopisov — in tudi IT novine, ki so dale obsežnemu članku naslov ..Vrata so odprta ali nihče.ne vstopi".
Na zadnji seji skupščine občine Kranj je zbor združenega dela obravnaval „spor" med delovno organizacijo Iskra-Elektromehanika in njeno TOZD Električna ročna orodja, ki se vleče že od 12. decembra lani. Gre za nespoštovanje sprejetih samoupravnih sporazumov in družbenih dogovorov — piše Igor Slavec v gorenjskem Glasu.
Na Gorenjskem v Podnartu bo združilo interese in sredstva več delovnih organizacij za gradnjo nove galvanizacije. Obrat galvanizacije bo imel čistilno napravo, ki bo investicijo podražila za 30 %. Načrt še ni dokončen, ker manjka še finančna konstrukcija.
TOZD Mehanizmi v Lipnici pri Kropi se uvršča med najpomembnejše organizacije radovljiške občine. Letno izvozi izdelkov v vrednosti dva milijona dolarjev. Več ko 40% izdelkov je namenjenih na konvertibilna tržišča. Pred nedavnim so podpisali šestletno pogodbo s firmo SCI iz Mehike o medsebojnem sodelovanju in proizvodnji števcev pogovorov. Na to tržišče bodo izvozili v naslednjih štirih letih 200 tisoč števcev v vrednosti en milijon 800 tisoč dolarjev.
DeiavsKa enotnost se je ob bienalu jugoslovanskega industrijskega oblikovanja pogovarjala z enim od vodilnih industrijskih oblikovalcev v državi in sicer dipl. inž. arh. Marjanom Gnamušem iz Iskre. Iz obširne problematike o tej dejavnosti je pomembna zlasti zamisel o ustanovitvi katedre za oblikovanje pri Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani.
Zbral in uredil Marjan Kralj
TOZD TELA
Ob letu otroka
Dober mesec je minil, kar so bili v TOZD TELA'na obisku predstavniki Vzgojnega zavoda Janez Levec za duševno prizadete otroke in mladino od 7. do 18. leta starosti. V okviru takratnega razgovora je bila med pregledom rezultatov dosedanjega sodelovanja omenjene šolske ustanove s TOZD TELA izrečena tudi pobuda, da bi gojenci zavoda priredili v prostorih obrata tovarniške menze razstavo svojih izdelkov.
Od besed so hitro prešli k dejanju. Izdelki iz rafije, vabljive stenske tapiserije, skrbno izdelani namizni prti in prisrčne igrače iz najpreprostejših materialov, so v tednu od 5. do 9. tm. privabili marsikateri pogled in kimajoč znak odobravajanja nad izbranimi razstavnimi predmeti. Še en dokaz torej, da si z dosti volje, potrpljenja in zaupanja v vsakega posameznika tudi otroci z manjšimi intelektualnimi sposobnostmi izpolnjujejo svoj delovni vsakdan. Š. D.
Pogled m razstavljena dela.
Prebrali smo za vas
V letošnji redni zbirki Kurirčkove knjižnice so izšla tri originalna slovenska dela, namenjena mladini in otrokom. Med njimi je tudi delo Marjete Dajčman „Maijetka ve, kaj je vojna".
Težko bi bilo opredeliti to pisanje, saj predstavlja na eni strani dekliški, otroški dnevnik desetletnega dekleta, ki je doživljalo vojno in partizanščino nekje na naši deželi, kasneje pa na osvobojenem ozemlju in je vsa svoja doživetja, dogodke in srečanja hote popisala skozi otroške oči. Na drugi strani pa je moč opaziti avtoričino prizadevanje, da bi svoje spomine napisala čim bolj literarno, pri tem pa ji je šlo tudi za čim večjo avtentičnost, saj v njenem pisanju nastopajo s polnimi imeni nekateri naši znani partizani kot Vida Tomšič, komandant Stane, Boris Kidrič, Mile Klopčič, Božidar Jakac in drugi.
Kljub dvojnosti tega pisanja, tako dnevniškemu kot poskusom avtentičnosti besedila, moramo vsekakor priznati Dajčmanovi, da je to svoje ..partizansko" in vojno otroštvo popisala dokaj živo, prepričljivo in preprosto, saj branje njenega besedila ni nič manj zanimivo tudi za odrasle kot seveda za mlade, ki jim je prvenstveno namenjena njena knjiga.
Sicer pa avtorica sama v uvodu najlepše in najbolj nazorno popisuje vzrok, nastanek in namen njenega pisanja pod naslovom ..Marjetka ve, kaj je vojna":
„Jaz vem, kaj je vojna. Ko se je začela, sem bila stara sedem let. Od takrat je minilo mnogo časa in vse se je zelo spremenilo. Nisem več majhna. Mama sem. Otroke imam: Božidarja, Cirila in Marjetko. Rada imam otroke in ne samo svojih. Učila sem jih v šoli. Zdaj pa se pogovarjam z njimi, kadar prihajajo v knjižnico. Knjižničarka sem, vsak dan imam pred seboj več kot deset tisoč knjig. Rada jih berem. Nekoč sem pomislila: Zakaj ne bi tudi sama napisala knjigo? Učenci so me pogosto spraševali, kako je bilo med vojno. Tudi moji otroci me sprašujejo. Sklenila sem, da bom napisala knjigo o vojnih čarih, pa naj jo berejo!
Da, te zgodbe so se dogajale, ko sem bila še otrok. Pa sem bila zares otrok? Ne, v resnici nisem bila nikoli otrok. Bila sem majhna, kot ste danes vi, toda nikoli nisem bila tako brezskrbna in razigrana, kakršni ste današnji otroci. Vedno sem bila resna in zamišljena. „Le o čem toliko razmišljaš? “ so me spraševali. „0 delu, o hrani, o, vojni... tako, kot ti, mama, tako kot vi odrasli," sem jim odgovarjala. Namesto igrač sem imela motiko. Nisem se bala čarovnic in divjih mož, bala sem se fašistov. Skorja starega kruha je bila zame slaščica.
Morda ravno zato teže razumemo svoje otroke, ker sami nismo nikoli bili otroci, ker nikoli nismo bili mladi...“
Tako pravi naša avtorica in razumeti jo moramo, hkrati pa ji moramo biti hvaležni, da je kljub vsem tegobam in grenkobam lepo in preprosto popisala svoja otroška vojna leta, ki jih je z ustrezno inventivnostjo ilustrirala in opremila Ančka Gošnik Godec.
Knjigo Marjete Dajčman ..Marjetka ve, kaj je vojna" je izdala založba Borec v Ljubljani.	*
Gla:

K

ŠAH ISTI ZA DAN REPUBLIKE
3. TRADICIONALNI MOŠTVENI ODPRTI ŠAHOVSKI TURNIR Iskre Elektromehanike KRANJ
V počastitev dneva republike sindikalna konferenca Iskre Elektromehanike Kranj razpisuje 3. tradicionalni moštveni odprti turnir. Pokrovitelj turnirja je predsednik kolegijskega poslovodnega organa Aleksander Mihev. Turnir bo v Delavski restavraciji Iskre Telekomunikacije na Labo-rah v Kranju, 25. novembra 1979, s pričetkom ob 9. uri.
Moške 4-članske in ženske 3-član-ske ekipe bodo razporejene v jakostne igralne skupine, v katerih bo po 10 ekip. Igralo se bo po splošnih pravilih hitropoteznega šaha s tem, da ima vsak igralec po 10 minut časa za razmišljanje med partijo. Vsa zmagovalna moštva po skupinah bodo dobila pokale, ostala boljše plasirana pa tudi nagrade.
Poleg prijavnine mora vsako moštvo s seboj prinesti tudi dve šahovski garnituri in dve brezhibni šahovski uri. Zadnji rok prijave (za zamudnike) je na dan turnirja do 9. ure.
Ostale informacije dobite po telefonu: (064) 22-221, int. 23-95.
VABIMO LIKOVNIKE ISKRE
Kot vsako leto želi DRUŠTVO LIKOVNIKOV ISKRE tudi letos pripraviti KATALOG o delu svojih članov. Zaradi tega prosimo vse dosedanje člane in tudi druge Iskraše, ki se ukvarjajo z likovno dejavnostjo (kiparstvo, slikarstvo), da pošljejo naslednje podatke:
1.	osnovne podatke o sebi,
2.	o izobrazbi, zaposlitvi,
3.	podatke o likovni dejavnosti:
a)	tehniko in čas likovnega ustvarjanja
b)	razstave (samostojne in skupinske)
c)	likovne kolonije
d)	priznanja za likovno dejavnost.
Veseli bomo in hvaležni tudi za druge prispevke, s katerimi bi želeli pospeševati delo društva.
Vse, prosimo, pošljite do 28. 11. 1979 na naslov: JOŽE VOLARIČ, Šolski center ISKRA, 64000 KRANJ, Savska loka 2.
OBVESTILO TEKAČEM
ŠPORTNO DRUŠTVO KOKRA, sekcija za smučarske teke bo organizirala vsak TOREK rekreativno vadbo za pripravo na smučarske teke. Zbirališčebo na jasi pred vrtnarijo od 15.45 do 16.00 ure. Vadba pod vostvom vaditeljev obsega tek in hojo po gozdu z ustreznimi vajami. .Glede na> na vzdržljivost boste lahko vadili v eni od treh skupin. Lahko se boste včlanili v smučarsko zvezo Slovenije, s čimer vam pripada 10 % popust pri nakupu celotne smučarske opreme.
Vabljeni (brez predsodkov) v čim večjem številu!

Tudi letos trije smučarski tečaji
Zima se nam je, letos dokaj zgodaj, že predstavila, čeprav prva ..pošiljka" snega res še ni bila kdo ve kako obetavna, A vendar je bil to prvi resnejši trenutek srečanja z njo.
Te vrstice namenjamo vsem tistim, ki bi se radi naučih'smučanja, tega lepega zimskega športa, ki iz sezone v sezono dobiva več vnetih pristašev.
Pozanimali smo se in izvedeli, da bodo v Iskra' Invest servisu, Dejavnosti za rekreacijo, tudi v prihajajoči zimi organizirali smučarske tečaje za vse, ki bi se radi naučili smučarskih veščin.
Kot vsako leto so predvideni trije smučarski tečaji, v katerih bo lahko po 30 tečajnikov. Tečaji bodo kot navadno v Gozd Martuljku in sicer predvidoma v naslednjih terminih: L tečaj v dneh od 12. do 19. januarja, II. tečaj od 19. do 26. in tretji od 26. januarja do 2. februarja 1980.
VESTI IZ RADOVLJICE
Letošnji program sindikalnih šPor^ rekreacijskih iger občine Radovljica o*356^ skupno dvanajst športnih zvrsti, od katt ,
so jih doslej končali že enajst. Prav te
dni j« 1
Tečajniki bodo stanovali in se branih v penzionu „Špik“.
Vse interesente bomo o podrobnostih pravočasno seznanih, ker so priprave na tečaje še v teku.
-J.C.-
USPESNI kegljači elektromehanike
V	okviru XIII. letnih sindikalnih športnih iger občine Kranj je bilo te dni končano tekmovanje v kegljanju. Na tekmovanju je nastopilo skupno 68 ekip in sicer 24 ženskih in 44 moških s skupno 269 sodelujočimi.
V	tem sindikalnem prvenstvu so se izredno dobro odrezali tekmovalci in tekmovalke iz Elektromehanike.
V	ženski konkurenci sta nastopili dve Iskrini ekipi in sicer Iskra I, ki je s 566 podrtimi keglji zasedla drugo mesto ter Iskra II, ki se je uvrstila na 6. mesto s 546 podrtimi keglji.
V moški konkurenci je sodelovalo kar šest Iskrinih ekip. Najbolje, na Z mesto se je uvrstila ekipa Iskra I, ki je podrla 1.849 kegljev, ostale moške ekipe Elektromehanike pa so se uvrstile takole: 3. Iskra II s 1.747,.. .5. Iskra III s 1.706,... .14. Iskra V s 1.622, ...17. Iskra IV s 1.574 in 2Z Iskra VI s 1.555 podrtimi keglji.
Izmed Iskrašev sta se med posamezniki in posameznicami najbolj odrezala Jože Zevnik in Marija Cej, ki ju je število podrtih kegljev uvrstilo na 3. mesti.
-C-
bilo, kot enajsta panoga, končano prven vo v namiznem tenisu.
Kot v ostalih športnih disciplinah so . v namiznem tenisu sodelovali športnik] M j TOZD Mehanizmi in TOZD Instrument11 dosegli dobre rezultate. Poglejmo jih!
Ženske do 27 let: .. .2. Nada Ravnlg'
3. Mojca Matjašič (obe Instrumenti), • ’' J Stanka Pogačnik (Mehanizmi); ženske 27 do 40 let:	.... 5. Rezika
(Instrumenti), 6. Marjeta Vengust nizmi); moški do 27 let: ... . 6. Tomo B razin,... 10. Marjan Fister (oba menti); moški od 27 do 40 let: 1- Lad Eržen (Instrumenti): moški nad 40 let:
8. Damijan Hafner(Mehanizml).	J
V	namiznem tenisu so bile igralk®
TOZD Instrumenti z 38 točkami ekiPn druge, igralke iz TOZD Mehanizmi p3 ^ z 10. točkami. Moška ekipa iz TOZD ^ strumenti se je s 37 točkami uvrstila na ^ mesto, ekipa iz TOZD mehanizmi P3 sl osvojenimi 5 točkami deli 10,in 11. rnes j U z ekipo Vezenine.	. ev h
V	skupni uvrstitvi v namiznem ten^, Pope,
(ženska in moška ekipa) so bili 5Portn!|(j Iskre iz Otoč s 75 točkami tretji, šport111 Iskre iz Lipnice pa sedmi s 15 točkami-
P°
In končno še skupna uvrstitev enajstih že opravljenih športnih Športniki iz TOZD Instrumenti v Oto so zbrali 680 točk in so na odličnern mestu, medtem ko so športniki iz Mehanizmi v Lipnici z osvojenim' točkami na 6. mestu.