Zvonček in vijolica |OjO|)ilo je zgodaj vzpomladi. Priroda jo že sojala zelono listjo po clrevji Ivilb in popki so sc jeli polagoma otljiirati. Zvonček jo ponosno vzdigal ^^ svojo snežnobeio glavico na vrti. (>ho!o se je posinehaval vijolipi, ki je polpg njega jedva pokukavalit h zemlje, ozirajofc so, je-]i že ditvolj topln, je-li že izkdpnel sneg. nHej, sosoda!" nagovori jo oholi zvon&ek, ,.kako si vcnder Ippa! Šc zdaj tičiS v zrmlji! Pogloj mene, kako sem risoko in lepo vzrastcl. in kako lepA som žp razvit!" Pohlevna vijolica mirno poslnša pre- zirljivega soseda in mnlLi. Druzega dnc pokrijejo megle nebo in sneg začne noviS naletiivati. Skoi-aj pobeli »rt in mra?, opari rvotje, kar sc ga jo bilo že razvilo. . . Np dolgo potem se zopet prikaže ljubo solnee in prijazno ogreva zemljo; sneg se skoraj stoje. Zdaj se vijolica vzpne k višku. lepa se razvije in prijetno zadiši. Ozre se po zvonckn, ali ni ga bilo ve5. Sncg je pokonfal in zamoril ošabno evetieo, ker je biJa že previsoko vzrastJa. a vijolici ni mogel do živega, km je bila še prpgloboko v zcralji. J. Rosa .