Zvonček in vijolica
|OjO|)ilo je zgodaj vzpomladi.    Priroda jo  že sojala zelono  listjo  po clrevji
Ivilb in popki  so  sc jeli  polagoma otljiirati.   Zvonček jo ponosno vzdigal
^^  svojo  snežnobeio  glavico na vrti.    (>ho!o se je posinehaval vijolipi, ki
je polpg njega jedva  pokukavalit h zemlje,  ozirajofc so, je-]i že ditvolj topln,
je-li že izkdpnel  sneg.    nHej,  sosoda!"   nagovori jo oholi  zvon&ek,  ,.kako si
vcnder Ippa!  Šc zdaj tičiS v zrmlji!  Pogloj  mene,  kako sem risoko in lepo
vzrastcl.  in kako lepA som žp razvit!"   Pohlevna vijolica  mirno poslnša  pre-
zirljivega soseda in mnlLi.
Druzega dnc pokrijejo megle nebo in sneg začne noviS naletiivati. Skoi-aj pobeli »rt in mra?, opari rvotje,  kar sc ga jo bilo že razvilo. . .
Np dolgo potem se zopet prikaže ljubo solnee in prijazno ogreva zemljo; sneg se skoraj stoje. Zdaj se vijolica vzpne k višku. lepa se razvije in prijetno zadiši. Ozre se po zvonckn, ali ni ga bilo ve5. Sncg je pokonfal in zamoril ošabno evetieo, ker je biJa že previsoko vzrastJa. a vijolici ni mogel do živega, km je bila še prpgloboko v zcralji.                                                        J. Rosa   .