Izhaja
vsak drugi in četrti četrtek v mesecu.
Naročnina
stane
80 kr. na leto.
Posamezne Sievilke se dobivajo po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu > Glasnik«
Poljanska cesta 58.
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delo-dajavcev, ki iščejo delavcev, se vspreje-majo zastonj!
Štev. 19.	V Ljubljani, 13. avgusta 1896.	Letnik 11.
Našemu dnevu.
Dnč 15. in 16. t. m. snidejo se v beli Ljubljani zastopniki krščanskih delavskih stanov iz vseh slovenskih pokrajin k skupnemu posvetovanju.
Za delavske stanove so taka posvetovanja vele-važnega pomena. Delo, vkovano v verige krutega kapitalizma, je zgubilo svojo čast in veljavo. Nekdaj srečni in zadovoljni delavski stanovi, ki so bili ponos in Skit preteklih časov, propadajo od dne do dne. Ako pojde tako Se nekaj časa, govorila bo jedino le se povestnica o našem samostojnem kmetijstvu in obrlu. Delavci vzdihujejo pod težo butare, katero jim naklada brezsrčni moderni moloh — kapitalizem. Velikanske žrtve delavskih pohabljencev, zapuščene vdove in sirote ponesrečenih delavcev, armada za »delavskimi boleznimi« obolelih in v prezgodnji grob padlih tovarniških delavcev, trope onemoglih neoskrbljenib, od milosti drugih životarečih delavskih starcev, naposled pa milijoni vkljub varčnosti, pridnosti in težkemu delu — stradajočih delavcev in njih družin, — so jasno govoreče priče današnjega soci-jalnega nereda. Osebno delo se ne spoštuje po vrednosti, za delavca se nihče ne briga. To ne sme več tako dalje iti I Toda kdo pa nam bode pomagal spraviti socijalni voz v pravi tir? Morda mogotci sedanje d6be? Nikdar! Pomoč nosimo mi delavski stanovi sami v sebi! Mi smo tista sila, ob kateri se mora razbiti ne-krSčanska, kapitalistična krutost sedanje dobe! Mi sami si moramo pomagati, mi sami moramo možato, po gotovem načrtu, na podlagi krščanske pravičnosti, vstopati složno in vzajemno za naSa prava!
Kakor so svojedobno pretkani špekulantje računali z nevednostjo delavskih stanov ter tako vstvarili svoji pohlepnosti ugodna tla, tako moramo tudi mi prevar-jeni, ki nosimo zaprašene srajce in žuljave roke, računati sedaj s svojo zavednostjo in solidarnostjo, katera bo in mora prodreti zidovje krutega kapitalističnega na-silstva.
V dosego splošne krščansko socijalne zavesti potrebujemo dobre organizacije, katera bo zmožna poučiti in pripraviti delavske stanove v samoobrambo.
V	ta namen snide se tudi splošni slov. krščanskosocialni shod zaupnih mož dne 15. in 16. t. m v Ljubljani h skupnemu posvetovanju.
Možje dela, prijatelji delavskih stanov 1 Časi so resni ter potrebujejo za delo resnih mož! Združite se vsi, ki vam bije v prsih pošteno, nesebično srce za trpečega delavca 1 Združite se v plodonosno delo na temelju večne krščanske resnice, ki veleva, da se da vsakemu svoje 1 Budimo delavske stanove k zavesti in vstrajnosti v boju za njihove pravice! Ako bode vsak poštenjak storil svojo dolžnost, potem bode gotovo zatrtim delavskim stanovom prisijalo zlato solnce boljših časov!
V	to pomagaj Bogi
Naša organizacija.
Slovensko katoliško delavsko društvo je
izdalo v 30., 31. in 32. tednu 79 gld. 50 kr. za podporo obolelim članom. — Dne 23 t. m. priredi društvo javen shod v prostorih gostilne gosp. Jerneja Kavčiča, po domače Bojta v Medvodah. — Umrl je 8. t. m. redni član Belič Lovro. N. v m. p.!
Shod slov. katol. delavskega društva v Cirknici dne 2. t m. Društveni odbornik Rakovec otvori shod ob 4. uri popoludne s primernim pozdravom ter predstavi g. Parma kot vladnega zastopnika.
Nato pozdravlja v iskrenih vezanih besedah č. g. Fr. Pešec slovensko katoliško delavsko društvo, ki je priredilo shod.
Gostinčar razvija potem krščansko socijalni program, pripomni, da je vsemu zlu kriv kapitalizem, ki razjeda vse delavske stanove. Kritikuje neki govor dr. Adlerja, ki je dejal, da so ženske preveč pridne, ker šivajo možem morda perilo, vezejo nogavice, perejo itd. Kam bo prišel delavec, ako bo moral pri slabem zaslužku najemati si za razna dela, ali pa po dovršenem delu sam opravljati še gospodinjska dela. Govori dalje o volitvah ter pripomni, da naj delavno ljudstvo pazi, komu da bode o prihodnjih volitvah zaupalo.
čast. g, Jager, duhovnik iz Amerike, pojasnuje delavske razmere v Ameriki, ki so vsekako bolje od našib. Svetuje potem tudi tistim, ki imajo veselje iti v Ameriko, kako da jim je ravnati, da ne pridejo v škodo.
C. g. dr. Krek razpravlja, zakaj imamo take razmere. Kritikuje državni zbor, ki ne le neče, ampak je tudi nezmožen, storiti kaj koristnega za ljudstvo. Kako more kak advokat ali bogataš soditi o kmetski h in delavskih razmerah, ko jih ne pozna ? Kako more n. pr. dr. Bloch soditi o krščanstvu, ko je študiral samo »Tal mud« itd. Zato naš državni zbor ni zmožen storili kaj res koristnega, ker določujejo poslanci o razmerah in težnjah, katerih sami ne poznajo. Pripominja, da se mora ljudstvo družiti na podlagi krščanske vere in pravičnosti ter združeno zakonitim potom zahtevati temeljitih pre-osnov.
Nato je shodu predsednik Rakovec pripomnil, ako kdo želi besede. To opombo je predsednik ponavljal za vsakim govornikom ter se nihče oglasil, dasi je bilo več nasprotnikov navzočih. Na shodu je bilo gotovo nad 800 ljudij ter se je vršil v najlepšem redu. Pripomniti moramo še požarne brambe iz Dolenje Vasi, ki je vzdržavala na shodu red ter dala shodu tudi veličastno lice. 81ava jej! Okoli V?'?* ure je Rakovec z »živijo« in »slava« klici na papeža in cesarja zaključil shod.
Blagoslovljenje zastave v Mariboru. Mariborsko katoliško delavsko društvo je praznovalo v nedeljo dnč 2. t. m. izredno slovesnost blagoslovljenja društvene zastave. Ob 9. uri zjutraj zbrali so se slavnostni gostje v društvenih prostorih. Ob 1/210. uri pričel se je pomikati veličasten sprevod proti cerkvi. Spredaj so šle belo oblečene deklice, za njimi odlični gostje v vozeh, za temi godba, potem zavita zastava s spremstvom. Za zastavo so šle deputacije iz Ljubljane, Gradca, Do-navice — Leobna. Sprevod pričakovali so mil. g. knezo-škof v svoji palači, od koder so potem vodili sprevod v cerkev. Pri službi božji imeli so prevzvišeni uro trajajoč govor, v katerem so razlagali pomen katoliškega društva in zastave. Pri tej slovesnosti so prevzv. zabili prvi žebelj v zastavo. V imenu krščanskih delavcev je zabil jednega tovariš Zalesjak iz Ljubljane. Po cerkveni slovesosti se je pričel pomikati slavnostni sprevod v istem redu z razvito zastavo nazaj v društvene prostore. Popoludne ob 5. uri pričela se je slavnostna veselica, pri kateri je igrala, kakor dopoludne pri sprevodu, slavna železniška godba. Veselica sponesla se je vsestransko res izvrstno. Godba, pevci, igralci in govorniki kazali so, da jim gre iz srca, zato izvršili so pa tudi svojo nalogo najbolje. Po predstavi je prebral predsednik telegralične in pismene pozdrave iz Kranjskega. Prevzvišeni knezo-škof vstrajali so pri veselici nad jednajsto uro. Vsem navzočim ostala bode slovesnost v trajnem prijetnem spominu. Društvu pa, ki stopa pod to zastavo, kličemo: Bog te ohrani v boju za našo sveto stvar 1
Od nekje. Ustanovili so v nekem mestu na Kranjskem, kjer je 1200 delavcev rudarjev, podružnico
občnega rudarskega driišlva za planinske dežele. Prišlo pilo je takoj iz početka precej mož, ker so mislili, da je podporno društvo. Zlasti v bolezni potrebujejo rudarji v onem kraju podpore, ker ne dobč na dan nad jedno krono. Ko so prebirali pravila natančneje, izpo-znali so, da od krajcarjev (8 kr. na teden = 4 gld. 10 kr. na leto) ne dobč sami ničesar, marveč bode potovalo vse za socijalno-demokratično »organizacijo« in v žepe potujočih agitatorjev socijalno-demokralskih. Zakaj podpore dobivajo po pravilih razven imenovanih le brezposelni delavci, člani društveni, ako niso sami krivi, da nimajo službe. — V bolezni pa delč tudi nekaj — če tudi le beraške plače. — Ko je na shodu izvoljeni predsednik iz pravil to spoznal, naznanil jo Grabloviču (prej Grabloyic) v Kbflach, naj pojasni namen rud. društva, ker brat bratu težko zaupa v takih stvareh, ako ni pojasnila. Ako tega ne vč, odstopi. — Dobil je v odgovor naslednje »olikano pismo« od soc. dem. Grablovica:
V K o f 1 a c h u, 4. avg. 1896.
Gosp. I I.
v I.
Vi bi storili bolje, da bi bili pustili pero in črnilo v miru, boljo bi bilo, kajti pričakovali smo od Vas več pojma o organizaciji, s pismom ste pa pokazali, da v abecedniku organizacije niti začetnih črk ne poznate, toliko manj o socijalizmu in socijalni demokraciji. — Posel, odkloniti naCelništvo, bil je popolnoma odveč, kajti pri podružnicah rudarskega društva voliti je načelnika v shodu, po čemu tedaj Vaša odpoved? — Vi pišete o bolniški podpori, naše društvo vender ni bolniška blagajna, tega hiti jaz, niti drugi ni vstanu trditi, in ni nihče trdil. Tu se morate tedaj jeziti nad onem, ki Vam je to obesil. V § 2. pravil občnega društva pa je namen in smoter društva jasno dovolj narisan, ako potrebujete za to očala —- potem Vam ni pomagati. — O podpori, katero daje društvo, ni nič dvomljivega, občni zbor jo določi, ravno tako doneske in pristopnino. Oglejte si §§ 6. in 7. — Iz koga pa sestoji občni zbor ? Iz zastopnikov podružnic. Tu ne odločujejo tujci — temveč Člani, zastopniki poddruštev. — Kar se tiče podpiranja agitatorjev z Vašimi —?! krvavimi žulji, o zaupanju do tujcev, socijalizmu, framasonskih ložah in jednakih fraz, pa sodim milostno, kjer vem, da je Vaših nazorov kriv lokalni patrijotizem, kateri ne dopušča širšega vgleda. — Ravno tako stoji glede odvisnosti podružnic. Ce ste vi mnenja, da se še bratu ne sme zaupati, potem bi se pa morali I . . . . ravno tako tudi drugi krajani obdati s kitajskim zidom. Vi sploh nimate pojma o večji organizaciji, to je faktum, zato je škoda papirja za daljne besede.
Z spoštovanjem
Anton Grablovič m. p.«
Pripomilja. Kako milostno se norčuje bivši ljubljanski čevljar iz krvavih žuljev rudarskih! Sedaj vsaj vemo, kam romajo težko prisluženi krajcarčki. Ko bi nam Grablovič pojasnil še, kakšno organizacijo mćni.
1z Idrije. Nedelja, dne 26. julija t. 1. je bila ve-levažnega pomena za tukajšno kat. del. družbo. Prevzvišeni gospod knezoškof delil je isti dan v Idriji zakrament sv. birme. Po dokončanih cerkvenih opravilih, poklonila se je Prevzvišenemu v župnišču deputacija kat. del. družbe, obstoječa iz 5 udov, namreč : podpredsednika J. Mavrina, tajnika Iv. Brusa, staroste I. Kolarja, knjiž. nam. Fr. Golita in reditelja L. Jazbarja. — Prevzvišeni je vsprejel deputacijo naj prijazneje. Po kratkem pozdravu in poklonu podpredsednika J. Mavrina, izrazil je knezoškof zahvalo za poklon ter navzoče spodbujal, naj vztrajajo v njihovem boju za kršč. vzore, naj povspešujejo v svojih družinah katoliško življenje in mišljenje, naj bodo v lepi jedinosti združeni med seboj, ter je h koncu želel vsem odbornikom in družbenikom in njih družinam vse dobro in božjega blagoslova. Med tem, ko je deputacija predložila še nekatere prošnje, prosil je tajnik Iv. Brus za blagohotni obisk tukajšne katol. del. družbe, kar je Prevzvišeni milostljivo obljubil. Avdijenca trajala je skoro pol ure.
—	Popoludne po službi božji se je bilo zbralo v okrašenih družbinih prostorih precejšno število družbenikov obojega spola, kolikor sploh je bilo mogoče povabiti jih v tem kratkem času. — Ob šesti uri prišel je knezoškof v družbino hišo. Pri vhodnih vratih pozdravil ga je hišni lastnik, c. kr. kancelist, gosp. I. Tušar, ter izrazil veliko čast in srečo, ki je danes njegovi hiši došla. Prevzvišeni je na to izrazil gosp. Tušarju svoje zadovoljstvo, da je kat. del. družbi pod svojo streho dal stanovanje, in mu želel sreče in blagoslova božjega.
—	V družbinih prostorih je pozdravil Prevzvišenega v imenu kat. del. družbe tajnik v kratkem, jedrnatem govoru, izrazujoč zahvalo za časten obisk ter zatrjevajoč neomahljivo udanost kat. del. družbe Prevzvišenemu in vedno pospeševanje katoliške zavesti med družbeniki. Potem spregovori v krasnih besedah pozdrav Prevzvišenemu v imenu ženskih udov gdč. A. Treven. — Prevzvišeni je na to v več kakor četrt ure trajajočem govoru vspodbujal družbenike k vstrajnosti, k lepi kršč. izreji otrok, k nravnostnemu življenju in vedenju, k zmernosti, jedinosti in sporazumljenju med zakonskimi in med seboj, k natančnemu izpolnjevanju svojih verskih in družbenih dolžnostij, ter je nadalje v prilikah iz vsakdanjega življenja pokazal, da ni še tisti srečen, ki ima mnogo imetja, ampak tisti, ki ima čisto vest in mirno srce, naj si nima vsega, kar bi želel. Glede soci-jalnih razmer omenil je Prevzvišeni, da se' bodo iste v marsičem zboljšale, a vender nikdar ne tako, da ne bi obveljale na vekomaj Kristusove besede: »Reveže bodete imeli vedno med seboj.« Prevzvišeni je se na to podpisal v spominsko knjigo. Na to se je zahvalil Prevzvišenemu v imenu kat. del. družbe knjižničar in katehet Fr. Oswald za vspodbudni govor ter prosil za podeljenje višjepastirskega blagoslova. — Potem, ko je Prevzvišeni podelil navzočim sv. blagoslov, pregledal je družbino knjižnico, časnike in prostore, poslušal petje družbenih pevcev ter jih vnemal, naj privabijo vedno več svojih tovarišev v družbo in naj ostanejo
zvesti katoličani in zvesti Slovenci; na to je govoril Prevzvišeni nekoliko z družbinim pevovodjo Fr. Bajcem in citrašem J. Pavšičem ter na odpustu bivajočim družbenikom , bosniškim vojakom M. Trevnom in na to, deleč sv. blagoslov iz družbinih prostorov odšel v c. kr. rudniško ljudsko šolo, iz te k cerkvi sv. Trojice in od tod v župnišče, spremljan od načelništva katol. del. družbe. Prevzvišeni gospod knezoškof pokazal jo tako očitno, da spoštuje in ljubi revni delavski stan.
Razvedrilo.
TJt>cžiiik.
Prvi grenadirski kompaniji se je naznanilo, da grenadirja Groma, skoro najboljšega vojaka v vsem polku, že dva dni manjka j slutijo pa, da je vsled do-motožnosti pobegnil.
Oberst zmaje z glavo : »Hm, hm! Ta prebita do-motožnost! Pa da celo najboljši dečaki brijejo take burke! Sramota! Kakor da bi vojak mogel in sinel imeti še kako drugo domovino, kakor svojo zastavo!«
Kar vstopi stotnik in naznani, da so pripeljali ubežnika.
»Gospod oberst,« pravi stotnik, »na svojo odgovornost ga nisem dal precej v ječo, ampak samo v stražnico.«
Stari oberst ga osupnjen pogleda in vpraša: »Tako ? Hm! in zakaj ste to storili?«
»Gospod oberst, mislil sem, da tega, sicer vrlega grenadirja ne izročite vojnemu sodišču.«	•
»Tako ste mislili? Hm! ali veste, gospod stotnik, da sem jaz ravno isto mislil in da sem vam hvaležen? Pripeljite mi no tega našega domotožca, pa nikar uklonjenega!«
čez nekaj hipov je že stal ubežnik pred oberstom. Krepek, planinski dečko je in oberstu odkritosrčno gleda brez strahu v oči.
»Hm! domov si hotel iti? Kaj?« vpraša oberst strogo.
»Da, gospod oberst, — nisem se mogel vzdržati.«
»Tako? In zakaj ne?«
»Oh, gospod oberst, dve leti sem stanovitno vse prenašal, služil sem brez kazni pošteno in zvesto, čeravno mi je srce koprnelo po mojih preljubih gorah, kakor hrepeni otrok po materi ... In vselej, kadar se je oglasilo domotožje z vsemi bolečinami, vselej sem je hrabro premagal in sc tolažil s lem, da bodem kmalu prost. Tako je prišla že tretja pomlad in zopet sem mislil noč in dan na svoje gore, kjer zdaj tički pojo in se fantje in dekleta vesele, — oh, gospod, druge misli nisem imel več kot svojo domovino, in moral sem tja, tja, — naj bi šel tudi v smrt!«
Molče in pazno je gledal stari oberst postavnega mladeniča, ki se je vedno bolj ogreval in naposled stal pred njim že z žarečimi očmi.
-»♦£3 148 £3K-
•Taki so ti planinci!* zamrmra proti stotniku, »čudni ljudje! Na bojišču se bore kakor levi, in v vojašnici — samo golo domotožje — sramota!« In k ubežniku obrnjen reče strogo: »Ali si pa tudi pomislil, kaj se pravi pobegniti od zastave, — kaj ?«
»Oh, gospod oberst, tisto uro nisem mislil na nič druzega, kakor na svoj dom!« odvrne Grom dobrosrčno.
»Saj to je ravno, ti strahopetec!« se jezi starec, a vender se mu na obrazu pozna, kako zelo mu dečko ugaja. »Kako moreš zapustiti zastavo, katero moraš braniti do poslednjega vzdiha, ker tako si prisegel ?«
»O, branit bi jo že sam prišel, to mi smete verjeti, gospod oberst!«
Obrst se obrne potem k stotniku in mu reče: »Kaznoval bodem tega otročjega planinca le zaradi svojevoljne odsotnosti; — za telesne kazni ga smatram nesposobnega ; — ali ne tudi Vi ?«
»Tako je, gospod oberst,« odgovori stotnik vesel in pogleda radostno orjaškega mladeniča.
»Da je sposoben, bi gotovo dobil svojih »štirideset« : tako naj bo pet dnij »v samoti« in premišljuje, da ni prava domovina vojakova po bolj ali manj zelenih planinah, temveč pod črno-žolto zastavo, in da vojaški red ne v6 nobenega domotožja. — Ali si umelo, nespametno otroče ti ?“
»Da, gospod oberst,« odgovori grenadir, ki je kar ostrmel, ko je tako majhno kazen zaslišal.
»In hočeš še uiti?«
»Dokler imam takega obersta, — nikoli več.«
»No prav! Obrni se! — Pojdi!«
✓WW'WW'
Leto pozneje vidimo grenadirski polk v hudem boju s Francozi. Na čelu stoji nam znani oberst. Z zadovoljstvom posluša, kako kriče njegovi grenadirji po francoskih hišah »hur&«, ko mečejo skozi okna premagane Francoze. — Glej, ravno je priletelo zopet ogromno truplo francoskega vojaka skozi okno, —- in oberst ugleda pri eknu junaka Groma, ki je še jedenkrat pogledal na svojo žrtev, potem pa izginil v poslopju.
»Prebito!« zamrmra starec, »grozno moč ima ta gorjanec!«
Zmračilo se je. Polk grenadirski je dobil povelje, naj ostavi zasedeni kraj, ker sovražnikom je došla od druge strani pomoč. Stari oberst je povsod; s svojim gromečim glasom vspodbuja za smrt trudne vojake, da odbijajo z ostrimi bajoneti naraščajoče trume sovražnikov. Ko so se za streljaj od kraja oddaljili, se zopet ustavijo in napadejo z vso silo nasprotnike. Pri tej priložnosti pa pride zastava v veliko nevarnost. Truma Francozov je zastavonošo obkrožila; krvaveč pade na tla; več sovražnikov plane nanj, da bi mu vzeli prapor iz rok. — Kar skoči med nje, kakor besen, orjašk grenadir in vname se silen boj za strgano in okrvavljeno zastavo, katero še vedno krepko drže krvave roke na tleh ležečega praporščaka. Niso se mogli Francozi
več dolgo ustavljati močnim udarcem junaških grenadirjev. Veliko jih je bilo že pobitih in ranjenih, drugi so pa divje preklinjajoči zbežali. Poleg mrtvega praporščaka pa sloni, skoro nezavesten, hudo ranjeni grenadir Grom in drži z jedno roko oteto zastavo, z drugo pa že mrtvega Francoza za vrat. Tako ležečega ga je ugledal oberst.
»Gospod poročnik,« zakliče bližnjemu častniku, »pojdite sem in poglejte, če se d& še rešiti.« Potem pa skoro nežno pristavi sicer tako zelo resni gospod: »Vzdignite mi krvavega Herkula in skrbite zanj, kakor za svojega sina.«
»Ali nisem dejal, gospod oberst.a zavpije ponosno in veselo ranjenec, »da pridem sam, če treba zastavo braniti!«
Besede so resnega starca ganile in tiho zašepeta: »Čudni ti gorjanci! V miru bežč od zastave, — v vojni jo pa ofm6!«
Socijalni pogovori.
Žrebljarski obrt v Kamni Gorici. »Glasnik« je že poročal, kako slabo se godi kamnogoriškim žrebljarjem. Da se naši bralci tem natančnejše poučč o celi stvari, hočemo jim podati nekaj spominov iz prošlih let in ž njimi primerjati sedanje razmere. Pred kakimi 25 leti je bilo v Kamni Gorici 37 do 39 ješ ali ognjev, ki so bile večinoma delavska last. Jedna ježa je bila vredna 600 do 800 gld.; nekatere celo 1000 gld. Kupcev zanje ni manjkalo. Če je kak žrebljar umrl in ni imel svojih sposobnih naslednikov, se je brž oglasil kak delavec, ki si je s pridnostjo in marljivostjo privarčeval nekaj denarja in jo je kupil. Ješa je bil delavčev kapital, privarčevani zaslužek njegovih lastnih žuljev. Svoje premoženje, svoje moči in svoje upanje je vlagal vanjo. A vse je splavalo po vodi. Dandanes je sam ne more rabiti, ker ne speča svojih izdelkov, prodati je pa tudi ne more. Ješe so izgubile popolnoma svojo vrednost. Leto za letom jih nekaj ostane neporabljenih; samo letos jih je dozdaj že pet ostalo brez ognja, brez dela, brez vrednosti. Koliko delavskega premoženja se je pri tem izgubilo, ni mogoče opisati. Hujšega poloma si pač ne moremo misliti, kakor je ta, ki je zadel uboge žrebljarje. Žalostno se ozirajo v svoje mrzle ješe in mraz, ki se je zalezel vanje, je prevzel tudi njihovo srce. Brez upanja gledajo v mračno pri-hodnjest. Pri imenovanih ješah je bilo pred 25 leti do 200 panjev (Stokov, nakoval). Vsi so se rabili; še manjkalo jih je. Danes se pa rabi vsega skupaj še 75 panjev in še to število ?e od dne do dne znižijje. Od kladvic (Bahnnagel) je bilo plače 2 gld. za metrični cent; danes dobiš komaj 90 kr. za ravno tisto delo; če so pa nekoliko večji, dobiš zanje samo 80 kr. Na to, da se pri večjih več trpi, se sploh ne gleda. Za debeljune so dobivali kovači po 1 gid. do 1 gld. 10 kr., danes je pa srečen, kdor dobi zanje 60 kr. Tako gre cena pri
HKO 149 cm-
vseh vrstah žrebljev navzdol. Življenje je pa vedno dražje. Slep mora biti, kdor ne vidi, kako propada lepa Kamna Gorica in kako ji grozi gotov pogin. Vrhu vsega tega se pa Se delodajalci kroparski in kamnogoriški kosajo v divji konkurenci in delavci kakor izgubljene ovce tavajo vsak zase brez kake zveze, brez vzajemnosti, brez ljubezni. Kdor hoče videti posledice kapitalističnega gospodarstva, pojdi v Kamno Gorico in tam mu bodo bledi, upali obrazi, vedno večji revščina, pogasle ješe in zapuščeni panji govorili jasneje, nego moremo mil
Zdravje.
Žganje.
Žganje poživlja človeka, pravijo, a to poživljanje ne prinaša pravega dobička. Odjenjanim močem in utrujenosti najbolje pomaga narava sama s počitkom. Po umetnem poživljenju sledi Se večja utrujenost in pri tem se zgubi, kar smo pridobili vsled umetnega razdra-ženja. A v življenju se mnogokrat prigodi, da ni časa, po naravnem potu svoje moči okrepčati, zategadel je potrebno, da začeto delo brez prenehljeja dovršimo in potem dalj časa počivamo. V tacih slučajih ni čudno, če sežemo po umetnih budilih in včasih tacih sredstev tudi ne moremo zametavati.
Popotnik na cesti, vojak na bojišču mnogokrat nimata časa ali prilike, poživiti se z jedjo in počitkom, ko je utrujen. Tu gre za to, najprej namen doseči, a potem Se le privoščiti si počitka. V tacih slučaj h — v katere večkrat pride tudi delavec pri svojih opravilih — pomaga malo žganja, ki budi življenja moč m pogum; zato tudi ni napačno, ako vojaške gosposke ne branijo vojakom zmerno zavživati žganje.
Kava ima jednake lastnosti in v zadnji nemški vojski so delili med vojake mesto navadnega žganja črne kave z istim dobrim vspehom. A kava ne deluje tako močno in tako hitro, kakor žganje; tudi ni vsak hip na razpolaganje, treba jo je pripravljati, kar pa ni vselej lahko mogoče; kadar je treba okrepčanja z žganjem, se to potem ložje in pripravnejSe stori in zaradi tega ni lahko biti brez njega.
•
Nevarnosti žganja.
Razložili smo sedaj vrednost žganja v zdravilnem oziru, čujmo tudi, kako nevarno da je in razjasnimo vzroke, zakaj je vžitek tako zapeljiv, da postane celo človeška strast.
Ako malo žganja zajuterkovamo, precej čutimo, da smo bolj oživljeni. Žila hitrejše bije, duh se oživi, prebava se bolj zvršuje, pa jedi se še niso spremenile v kri, da bi nas redile, a čutimo so okrepčani, že smo bolj gibčni in sposobnejši za delo. Žganje tedaj pripomore, da se ne zgubi čas, ki mine med tem, ko se jedi sned6 in spremene v kri. Komur so telesne moči odrekle in zavžije kaj hrane, ta si najprej želodec uto-laži, a na krvi s tem Se ni ničesar pridobil, vselej mine
nekaj časa, večkrat 5 do 6 ur, da si kri zopet opomore. Po jedi tedaj nismo se poživljeni, temveč nasprotno, čutimo se lene in potrebne počitka. Kdor po jedi ne utegne počivati in mora precej prijeti za delo, ta čuti, da ga požirek žganja hitreje poživi, kakor jed. Po žganju se pride v okom izgubi časa, ki ga je treba, da se zavžita hrana spremeni v kri.
Se li moremo čuditi, da je ravno delavcem žganje priljubljena pijača? Temu se ni čuditi, a obžalovati moramo, da se ljudstvo namesto resno in resnično pouči, le straši s peklom in vragom. Boljše bi bilo, da bi se seznanili z natoro, prevarami in nevarnostmi.
Da je žganje nevarno, ima v tem svoj vzrok, ker se njegove dobre lastnosti in dobrodejni vpliv hitro pokažejo, a njegovo zlo pa Se le kasneje. Žganje je podobno človeku, ki očitno kaže svoje čednosti, a svojo grešnost pa skriva in je zaradi tega zapeljiv in nevaren. Ako hočemo pred tem svariti, ne smemo skrivati in tajiti njegovih prednosti; raje povejmo očitno, kar je dobrega na njem; potem tudi svarjenje več izda, v katerem razkrijemo vse napačnosti.
Res je, da je žganje zdravilo, a konečno postane truplu to, kar vsako zdravilo, namreč strup, ako se silimo v tak stan, da se ga moramo poslužiti.
Človek, ki si hoče zdravje ohraniti, ne sme svoji natori neprenehoma pomagati z umetnimi sredstvi, naravo svojo s tem le oslabi.
Drobtine.
Vspored duhovnih vaj za delavke ljubljanskih tovarn, ki se bodo vršile v mestno-župni cerkvi sv. Jakoba. Petek, dne 14. avgusta ob l/t7. uri zvečer: Pridi sv. Duh. — Pripravljalni govor. — Litanije. Sobota, dne 15. avgusta ob 7. uri zjutraj: I. Premišljevanje. — Sv. maša pred izpostavljenim presv. R. T. — Ob 11. uri dopoludne: Sv. Križev pot. — Ob */45. uri popo-Iudne: Sv. Rožni venec. — Ob 6. uri zvečer: II. premišljevanje. — Litanije. — Nedelja, dne 16. avgusta: Vse kakor poprejšnji dan. — III. in IV. Premišljevanje. Ponedeljek, dne 17. avgusta ob */45. uri zjutraj: Sklepni govor. — Slovesna sv. maSa. — Skupno sv. obhajilo.
—	Molitve za popolni odpustek in »Zahvalna pesem.«
—	K obilni udeležbi vabi
odbor katol. društva za delavke.
V ljubljanski predilnici dela nek človek pod imenom Kocmur. Tovarniški fantički ga poznajo v tem smislu kakor nekdanjega »kurjega želodčka«. Zadnji prirepek »Delavca« Svoboda ima neko notico, v kateri se piše, da sem jaz temu človečetu pretil, da ga bodem zaklal. Pač ne vem čemu bi bil zaklan, ko Se živ ni za nobeno posebno rabo. — Stvar je ta le: Neko jutro sem Sel iz tovarne po zajutrek. Kocmur, ki je slonel na oknu prvega nadstropja, me je napadel z besedami: »zunaj te čakajo trije socijalni dcmokratje, da te bodo nabili.« Jaz sem mu iz dvorišča odgovoril: »tebe čaka pa teh-le pet,« pokazavSi mu svojo roko. Da je to tako
~9*E3 150 Od-
bilo, imam jaz zanesljive priče. Dalje piše Svoboda, da je Kocmur obrnil hrbet krščanskim socijalistom. Pri tem je toliko res, da so ga iz društva izključili radi njegovega obnašanja. To po »kurjem želodčku« dišeče človeče ne d& krščanskim socijalistom miru. V tovarni, kakor na cesti če le more vedno zabavlja. Ker ga ljudje poznajo, da je malo prismuknjen, zato Se tudi ni iz-teknil, kar tako vstrajno iSče. Socijalni demokratje se morajo ž njim res posebno postavljati, ker ga imajo kakor se sam nevede izrazi, zato, da bi nas iz shodov metal. Sicer naj d& Kocmur mir in nihče ga ne bode pogledal.	Anton Apfel.
Na ljubljanskem južnem kolodvoru se nahaja neki strojevodja, ki je posebne vrste delavskih prijateljev. — Ker je tudi načelnik strokovnega društva železničarjev, ima posebno piko na tiste kurjače, ki ne pripadajo k strokovnemu društvu. Muči in šikanira jih tako, da jim ni obstati poleg njega. Temu delavskemu prijatelju bi pač svetovali, da bi včasih bral tudi »Eisenbahnerja«, v katerem so pogosto navajane pritožbe proti onim, ki hočejo z brutalnostjo preprečiti soc. demokracijo. Šikanirati koga radi njegovega prepričanja je brutalno. — Žalostno in tudi značilno je, da možje, ki so na glasu, da delujejo za delavstvo, isto na vse načine mučijo nalašč. Ako bo socijalna demokracija hodila to pot, potem jej mora še tako v njo zateleban delavec pokazati hrbet. Naše somišljenike pri železnicah pa prosimo, da nam vse take slučaje objavijo, da pokažemo soc. demokracijo javno tako, kakoršna je. Da se posebno med strojevodji nahaja mnogo tacih, je sploSno znano. — Le tako naprej!
Z Idrije. Človekoljubno, vrlo lepo, posnemanja vredno dejanje so storili pred kratkim idrijski rudniški pazniki. Dobili so nagrado 16 gld. za sodelovanje pri pogrebu umrlega nadsvetnika Ad. Plamineka in sklenili so, da dado isto nagrado kot podporo v rudniku težko poškodovanemu sekaču Fr. Svetličiču, ki še vedno bolan leži v tukajšni bratovski bolnišnici. Le dva paznika sta se proti vila tej nameri in j eden izmed teh dveh izrazil se je celo: »delavci naj delavca podpirajo«! Fej te bodi! — Gg. paznika Fr. Vončina in Fr. Šinkovec nesla sta omenjeno svoto v bolnišnico in jo oddala bolnemu Svetličiču ! Đog Vas živi!
Sad in vspehi socijalne demokracije. Odkar je začel smradljivi list, ki se zove »Delavec«, preplavljati našo deželo s svojim ostudnim pisarenjem, se je že mnogo »zgag« poprijelo njegovih pogubnih nazorov. Od kar so se pa še overili, da je ljubljanska policija na njihovo stran,jim je še bolj zrasel demokrališki greben; mislijo si, naj izzivljem, naj zabavljam in psujem, kolikor hočem, saj če me slučajno sliši kak redar, bom pa jel kričati, da me je napadel kršč. socijalist, saj z lažjo se vse doseže, tudi simpatije pri ljubljanski policiji. Da je temu res tako, nam skušnja potrjuje nebrojnokrat, kajti socijalni demokrati in pristaši že tudi posameznim osebam ne dajo miru. Kakor hitro te zavoha, da hodiš v cerkev, da greš k pridigam ali krščanskemu nauku, že je pripravljen le smešiti, če pa to ničesar ne izda,
pa napne drugo struno, jame te obkladati s hinavcem, s farskim petoliznikom in kar imajo Se nebrojno takih psovk v svoji zalogi. Začno si izmišljevati takih stvarij, katerih se v »Delavca« ne upajo spraviti, ker jim ga državno pravdništvo večkrat pristriže; svoje dovoljene umazanosti in psovke pa so že vse porabili in nagro-madili v svoje cunjarsko glasilo. Kar se pa uradnikom na Dunaju vender pregorostasno zdi, da bi natisnjeno poslali v deželo, to skušajo pa njihovi pristaši ustmeno raztrositi med posameznike, če te naleti, da si, ako tudi priprost, vender pa neustrašen zagovornik sv. katoliške vere načel, koj je pripravljen ti dokazati, da so to le duhovniške sleparije, da s tem duhovniki ljudstvo le »farbajo,« zato da pri tem prav dobro žive, da duhovniki sami tega ne spolnujejo in ne verjamejo, kar druge uče itd. Da, toliko so nesramni, zlasti zdaj, od kar je bil pri Virantu v Ljubljani soc. demokratični shod, da se drznejo trditi, da je bil Kristus tudi soc. demokrat, da je vse tako učil in tako delal, kakor sedaj soc. demokrati. Li ni to naravnost bogokletstvo? če pa kje zasledijo, da je kakšnemu duhovniku jedna stopinja zašla pod pot, že na vsa usta kričijo in s prstom kažejo na vso duhovščino in vse katoliško gibanje. Ravno sedaj nestrpno pričakujejo socijal. demokrati in liberalci, da bodo porabili neko sodno obravnavo v Novem Mestu za orožje proti duhovščini in proti vsi katoliški stranki. »Slovenski Narod« in njegov izrodek »Delavec« že kar hlastno pričakujeta, da si bosta zbrusila nad tem svoje strupene jezike. — Toda kakor je začetek pokazal, ne bo nič zanje.	Hrabroslav.
Iz Vrhnike. V nedeljo, dne 19. m. m. je prišel na Vrhniko dobro Vam znani rudeči brat Železnikar s svojimi sodrugi in tudi z vrhniškim rojakom Mihevcem. Ti junaki se niso upali priti po cesti od Ljubljane do Vrhnike, temveč so se peljali iz Ljubljane do Logatca in potem so morali poldrugo uro peš iti po samotni cesti, pa tudi na Vrhniko se niso upali priti, temveč vrhniški demokrati so jim prišli na dolgi cesti naproti in se ustavili v neki gostilni »pri Mrvi« čisto v samotnem kraju. Seveda demokratom je zrak pretežak na Vrhniki, zato so šli bolj visoko v hribe na Raskovec. V gostilni so otvorili shod in ustanovili podružnico svojega društva. To se je vršilo med deseto mašo. Da so bili bolj brez skrbi, so postavili ti junaki nekega strojarskega učenca na neko češnjevo drevo; ta jo imel nalogo paziti in jim sporočiti, če bi kakšen krščanski socijalist prišel in jim kaj ne nagajal ali ugovarjal. Lahko se vidi, koliko poguma imajo. Prvi demokrat na Vrhniki jo neki Franc Gr., strojar in njegov zvesti pomočnik je neki Strn. — Jeden izmej njiju je svoj čas rekel, da še veliko let pozneje bodo njega slavili. Nobeden ni vedel za ta shod do nedelje jutra, kot samo ta dva glavna socijalista, šele v nedeljo sta povedala svojim somišljenikom, kam naj gredo. V kratkem, tako som slišal, bodo naredili shod, pa samo za svoje somišljenike. Kaj več o tem hočem že še sporočiti.
Iz Zagorja. (Raznoterosti.) Naša družba je napravila v nedeljo, dne 2. avgusta dramatično predstavo v
151 Q-e-
korist društvenim bolnikom. Predstavljala se je slika, vzeta iz ljudskega življenja : Marijana. Težka igra je, ki kaže jasno in določno strašno nasprotje mej višjimi in nižjimi slojevi ljudstva. Marijana, pridno in varčno dekle vzame v zakon pijanca Luko, katerega je imel na vrvici Tone, njegov »hudobni duh,« ki ga je vedno in vedno zapeljaval k pijančevanju. Luka, navzel, hudobnega duha Tonetovega, zapravi vse, tudi tiste krajcarje, katere je Marijana z delom svojih rok prislužila. Čez leto in dan se jima rodi dete. Kdo naj skrbi za to ? Marijana nima nič, Luka zapravlja in zapravlja — naj gre otrok v najdonišnico, si misli Marijana. Tako se tudi zgodi. Marijana, malo da ne znori. Luka spozna svoječasno svoje napake, spozml tudi Toneta, spo-znč. pa tudi krivico, ki jo je napravljal svoji Marijani. Po raznih spletkah dobita otroka nazaj — srečno in zadovoljno življenje se pričenja. Igralci so izvrstno zadostili svojim ulogam. Častno priznanje zasluži gdč. Izabela Pitakova, ki se je vsa umislila v svojo ulogo, branila sebe in svoje dete in zagovarjala večno veljavne zakone božje in zakone pravičnosti nasproti goljufivim in zapeljivim naukom višjih. — Veselje, obup, žalost, spremljevalce zatiranih slojev si jej tako rekoč bral iz obraza. Poslušalci so strmeč občudovali ubogo Marijano in marsikatero oko se je porosilo, videč toliko žalost in obupnost, a slednjič vender le gorečo zaupnost v Božjo previdnost. Splošna sodba je ta, da je gospodična Pitakova Izabela talent in kat. del. družba v Zagorju si šteje v čast, imeti jo v svoji sredi. Naprej za tista načela, ki je je zagovarjala v svoji ulogi uboga Marijana 1 Pohvaliti nam je nadalje sploh vse gospodične in g. igralce. G. Luka Habat ml. nam je že tako znan kot izvrsten igralec, ravno tako g. Rems, ki je imel to nedeljo posebno srečen večer in g. Mecilov-šek in g. Bauer, ki je svojo ulogo kot zdravnik izvrstno pogodil, dasi je bil prvikrat na deskah, ki pomenjajo svet. G. Tone Zabovnik, naš prvi humorist in šaljivec, kateremu se vse smeje, če le odpre svoja humoristična usta, je seveda v popolno zadovoljnost in »gaudium« poslušalcev zapeljeval s svojimi buteljkami moža uboge Marijane. Njegov brat, Franc Zabovnik se je izkazal izvrstnega »kamerdinerja« gospe pl. Bisernice, gdč. M. Pitakove, ki je prav dobro s svojim bogatim zakladom v škatljici pomagala reševati socijalno vprašanje na odru. Njenega moža, g. Mecilovška smo zbog njegove nesreče seveda vsi pomilovali. Vsa čast tudi drugim gg. igralcem, svatom in gdč. igralkam! Da je to igro spravila na oder, gre vsa čast tudi g. Milačevi, ki se zares nesebično trudi za prospeh naše katoliške delavske družbe. Bog jo živi! — Nekaj žalostnega! Umrl je mož, ne mož, pač pa mladenič možkega značaja, ki je biljeden prvih nasprotnikov naših rudečkarjev, mladenič, ki se je, sam priprost delavec in delavnih starišev sin, potegoval za pravice zatiranih delavcev na podlagi krščanske pravičnosti, Miha Sirak. Našega Mihaela ni več! Previden s sv. zakramenti umrl je dragi mladenič v žalost njegovim starišem, katerim je bil krepka podpora, v žalost 80cijalnim demokratom, v žalost naše kat. delavske
družbe. Kako priljubljen je bil dragi pokojnik, pričal nam je njegov pogreb, katerega se je udeležilo čez 200 ljudij. Spavaj mirno, dragi Miha in večna luč naj Ti sveti 1 — Sedaj pa nekaj »de bello gallico.« V »Do-lavcu,« tej židovski cunji, sloji črno na belem, da uče samo soc. demokratjo šo pravi Kristusov nauk, ali po naše, Jezusovo sv. vero. Glavni zastopnik soc. demokracije pri nas je neki Cobal, ki dobiva za svoj pravi Kristusov nauk gladkih 30 gld. na mesec, četudi je bil v Trbovljah — odpustite nam g. Cobal — štirikrat » a b I e g a n « 1 Ta vam je pravi apostol! Nič drugega ne dela, ko pri »Erjavcu« časnike prebira »Reichspost«, »Delavca«, »Slov. Narod« in seveda tudi naš »Glasnik« in potem — dolce far niente — postopa in poseda po Toplicah in za vse to dobi on 30 gld. na mesec! Seve plača že zagorski knap, ker ta ima dosti denarja, kaj ne g. Brozovič 1 ? Ko dobi ta »ferajnar« svoje ovčice pred se, tedaj se jim nalaže tako hudo, kar more iti v soc. demokratična ušesa. Ali hočete dokazov, g. Cobal? Vam prav radi postrežemo I In če je vera res privatna reč, zakaj pa je silil Grablovic svoje ljudi ob svojem času in jih podil v cerkev k službi božji in h litani-nijam ? 1 Ali se to pravi, da je vera privatna reč ? In če je treba na skrivnem moliti, zakaj pa rtvno vaši ljudje pridero iz svojih stanovanj, ko nese kaplan sv. popotnico umirajočemu revežu, da očitno — pred svetom počastč sveto R. Telo ? — Vi učite pravi Kristusov nauk ? Zakaj se pa ne ravnate po »zapovedi« (1?) Kristusovi: Pojdi in prodaj vse kar imaš in razdeli med uboge ? Zakaj ne razdelite tistih 4000 gld. med zagorske reveže, katerim ste to ogromno premoženje iztisnili iz žepov ? Zakaj ne razdelite svojih 30 gld. mesečnih med zagorske reveže? Le ravnajte so po tej »zapovedi«, bo prav in dobro hodilo 1 In Vi pravite, da je »baje« ali menda Jezus Kristus čudeže delal. Dandanes se pa tem čudežem lahko verjame. No, Vi učite pravi Kristusov nauk. No, ker tega učite, učite gotovo tudi, da je bil Jezus Kristus Bog, Sin Božji. Pa nam dokažite, toda brez čudežev, katere Vi pobijate v svoji židovski podgani, da je bil Jezus Bog — pa bomo mi, zagorska kaplana, gosp. župnik in vsi zagorski bogatini razdelili svoje »ogromno« premoženje in »mastne plače« med zagorske reveže 1 Tu je nekaj za Vas, gosp. Cobal. Torej le na dan z Vašimi »dokazi« ! Ako ste »pravi prijatelj« ljudstva, bote to tudi storili! Ce tega ne storite, ste sami jedna izmej tistih psovk, katere ob vsaki priliki in nepriliki mečete krščanskim socijalistom na glavo ! Ste razumeli ? Vi ste apostol, vi učite pravi Kristusov nauk? Zakaj pa ne hodite Vi svoje ljudi obhajat in v sv. olje devat? Zakaj kličete zagorske kaplane, te fanatike, te postopače, te ljudske izkoriščevalce, ki se žive ob ljudskih žuljih, te farje, te črne klerikalce, ki imajo 24 ur časa na dan, te ljudi, ki pijejo ljudstvu mozeg in kri (1), ki drugega ne delajo, kot jedo, pijo in spe spanje lenuhov, zakaj kličete t e na pomoč ? I Pojdite in poskusite sami jedenkrat, kako je to »fletno« I — Saj Vi učite pravi Kristusov nauk II Mi pa smo samo sleparji, ki ljudstvo v temi
-»•O J 52 €3h€-
držimo, ki je hočemo obdržati y »srednjeveški temi* ! Seveda, če je v VaSi glavi tako grozna in strahovita tema, potem mislite, da mora biti tema egiptovska povsod ! Kaj ne, gosp. Cobal, če premaga VaSa stranka in VaS »pravi« Kristusov nauk, potem bodo knapje, na-mestu mlačne vode, pomešane s pelinom pili vino v jami ? Velikansk sod bo to, ki bo vedno poln. Na vrhu pri vehi bodo krSč. socijalisti s slamico srkali vino iz soda, Vi in soc. demokratje pa pod pipo! To je misel svobodna! In na vsakem vlaku bo na prvem »huntu« jeden pečen vol in zraven noži in vilice! Vi bote jedli in se mastili ob mesu, ki tako lepo diši, kršč. socijalisti pa bodo dobivali kosti! To je V a S a misel »svobodna* 1 Bog nas varuj takih mislij in takih misliteljev! — Vsem dobro mislečim Zagorjanom pa rečem : Ako ste prepričani, da samo soc. dem. uče pravi Kristusov nauk, pojdite k maši in k pridigi »pod hruško«, kjer bere svoj evangelij gosp. čobal; pojte se k njemu spovedovat, kličite njega za sv. obhajilo in sv. poslednje olje, pojte se k njemu poročevat in on naj Vas od sedaj zanaprej pokopava. On bo storil vse — z a s t o n j! Mi pa ostajamo v strahu božjem berači, ki smo bili poprej ljudski sleparji in njega izkoriščevalci, ki smo pili vaš mozeg in vašo kri! Vi glejte! 1
Josip Švigelj, kaplan zagorski.
Koliko pride na jednega človeka opojljive pijače? »Wochen8chrift liir Brauerei« prinaša na to vprašanje po posamnih državah sestavljen odgovor. Na posameznika pride: v Belgiji 3 7 litrov vina, 169 2 litrov piva, 141 litrov žganja in 1168 litrov alkohola sploh; na Francoskem 103 litre vina, 22 4 litrov piva, 12 4 litrov žganja in 1H2 litrov alkohola sploh; na Danskem 11. vina, 33 3 litrov piva, 26 7 litrov žganja in 10'30 litrov alkohola sploh; na Nemškem 57 litrov vina, 1068 1. piva, 13 2 litrov žganja in 901 litrov alkohola sploh; na Angleškem 17 litrov vina, 145 litrov piva, 8 4 litrov žganja in 873 litrov alkohola sploh; v Švici 55 litrov vina, 37 5 litrov piva, 9 3 litrov žganja in 7 90 litrov alkohola sploh; na Avstro-Ogerskem 22T litrov vina, 35 litrov piva, 12 5 litrov žganja in 7 09 litrov alkohola sploh; v Holandiji 26 litrov vina, 29 1. piva, 14'1 litrov žganja in 6 14 litrov alkohola sploh; na Ruskem 3 3 litrov vina, 4 7 litrov piva, 141 1. žganja in 5-15 1. alkohola sploh ; na Norveškem 1 liter vina, 15 3 litrov piva, 12 litrov žganja in 4 68 litrov alkohola sploh; v Zjedinjenih državah 1 8 litrov vina, 47 litrov piva, 7-7 litrov žganja in 4 60 litrov alkohola sploh; na Švedskem 04 litrov vina, 11 litrov piva, 4 8 1. žganja in 2 07 litrov alkohola sploh.
Službe išče
vdova srednjih let, izučena kuharica; v službo želi vstopiti v Ljubljani ali v bližnji okolici. — Ponudbe naj se pošljejo »Glasniku.«
f Hi'*	^i'r V*	irr	’V-* 'V'* 'V'* "V? T-- V-	,
urar
LUKA VILHAR
Vodnikove ulice št. 4
priporoča veliko zalogo trpežnega, ličnega blaga po najnižjih cenah.

\ JANEZ ŽELEZNIKAR \
C	Ljubljana, Medene ulico št. 1	n
Ljubljana, Medene ulico št. 1	\
priporoča svojo zalogo mnogovrstnega blaga za do- )
24- -13	)
mače obleke za moške in ženske.
P&lči®©
H h in galanterijsko blago priporoča po izredno *** nizkih cenah
FR. STAMPFEL
„ „	v Ljubljani, Kongresni trg (Tonhalle.)
Prihodnja številka Glasnika izide 27. avgusta.