Avstrijsko šolstvo v 1.1890. s posebnim ozirom na Kranjsko. (Dalje.) e glede števila javnih ljudskih šol raestne in tržne občine moono nadkriljujejo kmetske občine. Se močnejša sc pokaže razlika pri številu razredov teh šol. a) Mesta in trgi. CSJ Kronovinie Relativno število jedno- dvo- tri-.l-" štiri- inveč razrednic 1. 1890. Nizja Avstrija . Zgornja Avstrija Solnograska. . Stajerska . . . Koroska .... Eranjska . . . Primorska . . . TirolskasPred- arlsko .... 4-2 7-6 171 8-8 20 — 49 17*7 22*- 12— 16*4 23-8 20*- 15-2 175 195 123 17- 17*2 22*9 21*- 15*- 171 17*8 18-6 67*4 51*4 i 40- 55*— 47*5 585 522 424 Kronovine Relativno število jed- dvo- tri- štiriinveč ra^rednic 1. 1.890. Češka .... Moravska . . Šlezija .... Galicija . . . Bukovina . . Dalmacija . . Povprek 2-6 7-9 11*8 18-5 7*5 53*2 10*8 46 15*3 9-8 20-4 22*5 32*4 13*5 10-6 14*4 3-9 136 125 — 13*9 82-2 62 4 745 47-5 57-5 5*4 61*8 b) Kmetske občine. Relativno število Kronovine jed- dvo- tri- štin- razrednic 1. 1890. N Kronovino Relativno število jedI no- dvo- tri- štiriinveč razrednic 1. 1890. Nižja Avstrija . 41*4 Zgornja Avstrija 42' — Solnograška . . ;636 Štajerska . . . 45*9 Koroška .... 51-1 Kranjska . . . 711 Piimorska . . . 77-3 Tirolskas Pred- 1 arlsko .... 713 27-— 34  29-8 29-2 386 203 166 136 156 5" — 162 7-4 61 34 24 5 3 1 18-8-4 1-6 87 29 25 27 11 Češka .... Moravska . . Šlezija .... Galicija . . . Bukovina . . Dalmacija . . Povprek 33.1 556 61-2 90- 88-5 96-8 58-6 37-6 315 27-8 8-4 9-9 27 25-9 177 96 6 — 1-2 1-2 05 9 5 11-6 33 5.  04 0-4 «•— Po mestih in trgih je več kot tri pet.ine javnih šol štiri- in vecrazrednih; sedmina trirazrednic, še nekoliko manj dvorazrednic in le dobra desetina jednorazrednic. Najvecji je razloček v Ceški, kjer je nad štiri petine javnih šol })o mestih in trgih štiri- in večrazrednib in samo 2'6°/o jednorazrednic. Še celo v Dahnaciji, kjer so v tem pogledu razmere najslabše, je komaj polovica javnib šol po mestili int.rgih jednorazrednih. Nasprotno je pa po kraetskih občinab le 6°/o javnih šol štiri- in večrazrednih, še ne prav desetina trirazrednih, četrtina dvorazrednih in skoro tri petine jednorazrednih. Najboljše so v tern pogledu razmere v Nizji Avstriji, kjer je vender skoro petina javnih šol po kinetskib oboinah štiri- in večrazrednic in le dobri dve petini jednorazrednic; nasprotno pa dalmatinske kmetske občine štiri- in večrazrednih javnih šol sploh nimajo; le pol stotinke je trirazrednih, le 2'7°/o dvorarednih, vse druge so jednorazrednice. V obče pada torej tudi pri privatnih ljudskih šolah število šol zt^lo dosledno z naraščanjem razredov. Privatnih šol je v obce dobri dve petini jednorazrednic, šestina dvorazrednic, sedmina trirazrednic, dobra desetina . štirazrednic, kornaj štirinajsti del petrazrednid, še ne dvajseti del šestrazrednic. Le sedemrazrednic je raanj kot osemrazrednic, to pa zategadelj, ker po norraalnih učnih črtežih prav za prav sedemrazrednic sploh ni in so to le bivše šestrazrednice, iz kterih imajo postati sukcesivno osemrazrednice. y Le Nižja Avstrija, Ceška, Moravska in Galicija imajo vse vrste teh šol in le gališka razdelitev se še približno vjema s splošno avstrijsko razdelitvijo šol te vrste. Kaksna je razdelitev JO ed. stev: por N ~f 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 Kronovine N. Avstrija Zg. Avstr. Solnogras. Stajerska Koroska Kranj ska Primorska Tirolska s Predarlsko Ceska Mpravska Slezija Galicija Bukovina Dalmacija Sploh in povprek jedno- dvo- Drivatn stiri- s a r . ih t € sest- l Z ljudskih i V sedem- r e il -UI9SO d absolutno 14 13 7 4 2 3 16 24 159 31 21 104 13 9 420 10 9 9 9 3 5 6 21 47 14 7 17 2 2 161 27 5 1 11 1 1 6 4 29 12 12 25 1 3 138 10 2 — 7 2 4 4 7 17 7 6 27 4 4 101 21 1 1 4 1 2 2 3 11 5 10 10 — — 71 10 3 — 6 — 1 3 2 5 3 1 10 1 45 2 2 1 — — — 1   6 1 — 2 — — 15 13 — — 1 1 2 — 1 2 1 2 5 — — 28 sol po stevilu razredov? o p r i v a t jedno- dvo- n i c leta n i h stiri- a, rr. O) >cn 1890. sedem- oseni- 1 relativno 131 37-1 36-8 9-5 20-0 16-7 42-0 38-8 57-6 41-9 35-6 520 65-0 47-4 42«9 9-4 25-2 25-7 47-3 21-4 143 5-3 26-1 3O-O|1O-O 27*8 15-8 33-9 17-0 18-9 5-6 15-8 6-4 10-5 16-2 11-9 20-3 93 J969-3 5-7! 2-9 16-7 5-3 9-5 2o-o;io-o 22*2 11-1 10-5 11-3 6-2 9-5 10-2 8-5;12-5il3-5 10-0 10-5 16*4 5-0 15-8 14-1 20-0 210 10-3 5-3 4-8 8-6 — 143 — 5*5 7-9 3-2 4-0; 1-8 6-8 16-9 5-0 — — 7-3 4-1 1-7 5-0 — 5-3 4-6 1-9 5-7 53 — — •—• 2-7 — 2-2 1-3 — 1-0 — — 1-5 12-2! — — 2-4 10-0 IM — 1-6 0-7 1-3! 3-4! 2-5; — — 2-9 Ako primerjamo javne ljudske šole sploh po trajanji šolskega pouka se nara pokažejo sledeče razmere: •> N Kronovine Število javnih ljudskih šol, na kterih se je poučevalo v vseh razred. •a> i-ss. 111 go~ N c ° O.-3 absolutno v vseh razred. tn _ -4) *> r2 C3 III 7) ¦_- ^__-g "s ^ S-.-3 j e 1 a t i v n o Nižja Avstrija . . . Višja Avstrija . . . Solnograška .... Štajerska  Koroška  Kranjska  Priraorska  Tirolska s Predarlsko Ceška  Moravska  Šlezija  Galicija  Bukovina  Dalmacija  Sploh in povprek . 1194 218 128 680 331 69 151 1186 4442 1704 193 1827 90 229 12487 226 155 19 104 17 231 235 31 223 400 221 1380 177 67 3486 1 47 123 9 27 3 21 24 135 i 318 82 113 24 191 17 816 31 3 30 3 1 388 81-3 43-9 82-0 838 94-3 21»5 36-8 71-0 93-0 76-8 41-3 54-3 31-7 77-1 72*7 15-4 313 122 12-8 4-8 72*0 57-3 1-8 4-7 18-0 47-2 401 62-3 22-6 20-3 3-2 24-8 5-8 3-3 0-9 6'5 5-9 8-1 1-7 5-1 5-1 5-5 6-0 — 4-7 o-i 01 19-1 0-6 0-1 6-4 0-1 0-3 2-3 Na Kranjskem se privatne ljudske šole po razredih tako porazdele, da pripada od treh jednorazrednic dvoje ljubljanski okolici, jedna črnomaljskeniu glavarstvu; od 5 dvorazrednic dvoje Ljubljani, po jedna postojinskemu, novomeškemu in kamniškemu glavarstvu; jedina trirazrednica se nahaja v Ljubljani; od 4 štirirazrednic tri v Ljubljani, 1 v Novem Mestu; od 2 petrazrednic po jedna v Ljubljani in v Škofji Ijoki; šestrazrednica v Skofji Loki; obe osemrazrednici v Ljubljani. Po šolskih zakonih je sicer v prvi vrsti povsod vpeljan vesdnevni pouk, vender ima večina šol po deželi z dovoljenjem politične gosposke poldnevni pouk. Zopet druge šole imajo deloma vesdnevni, deloma poldnevni pouk; končno so v Avstriji tudi take šole, na kterih se po zimi poučuje ves dan, po leti samo pol dne. Najveoje je torej število onih šol, na kterih se pououje ves dan, nainreč skoro tri eetrtine; dobra petina je šol s poldnevnim poukom; še manj kot dvajseti del je tacih šol, ki imajo deloma vesdnevni in deloma poldnevni pouk; neznatno je število onih šol, pri kterih se ravna šolski pouk po letnera času; pride v poštev posebno le v Galiciji. Splošnim avstrijskim razmerara najbolj nasprotne so ravno kranjske razmere, kjer je primeroraa veliko preveč šol s poldnevnim poukora. Trditev, da vsled krajevnih razmer, ne velja, ker imajo kronovine s podobnimi krajevnimi razmerami relativno veliko lnanj šol s poldnevnim poukom. Jedina Bukovina in Primorska se nekoliko približujeta Kranjski, vse druge jo pa v tem pogledu močno nadkriljujejo. V Kranjski posebej je s šolskim poukom po posameznih šolah tako-le: Število lj. šol s poukom N Glavarstva Črnomelj  Kamnik  Kočevje  Kranj  Krško  Litija  Ljubljana (mesto) . Ljubljana (okolica) Logatec*  Novo Mesto .... Postojina absolutno & co > o relativno 821 12 23 Radovljica | 2 22 11 5-3 3-0 3 457 — 8-8 125 13-0 87-5 3 6-9 1145-8 25-8 33-3 1 8-0 10-6 94-0 45-7 91-2 70-8 74-0 12-5 82-8 50-0 67-8 63-9 88-0 84-i 30 8-6 16-7 13-0 10-3 4-2 64 2-8 4'0 V primeri s splošnimi avstrijskimi so torej kranjske razmere sanio v Ljubljani še ugodnejše, povsod drugod veliko slabše; precej ugodne v kočevskern, logaskem in postojinskem glavarstvu, zelo neugodne v kainniškem, črnomaljskem , okoliškeni in radovljiskern glavarstvu. Glcde šolskega pouka jo zopet velika razlika nied šolami ])o mestih in trgih na jedni in po dežoli na drugi strani, o teni nas prepricia sledeča tabela: Absolutno število javnih lj. šol s poukoin , C cS O) > C __, O bCl * > o c rj} CX —, ^ "^ —' (3 v mestili in trgih C T3 "o co _: c ~3 a. 1! Nižja Avstrija . . . ! 402, 2 Zgornja Avstrija . : 75 31 Solnograška . . . . ' 33; 4j Štajerska 166 j 5| Koroška i 4()| 6| Kranjska ! 26: 7 Primorska 101: 8 Tirolska s Predarlsko 103! 9 Češka 852; 10 Moravska 354 11 Šlezija ! 43i Galicija 301! Bukovina Dalmacija 24 104 Sploh . j2624 12 7; 3| 8 23 1 7 23 4 53 6 7 154 12 23 2 2 7 10 7 16 40 2 73 10 — 792 143 95 514 291 43 50 10 1 2 204 | 13 1083 3590 1350 150 1571 66 125 1 po deželi 148 100 ! — 19 101! 223| 212| 25 3 14 14 30; 128 216! 377 217 1327 171 60 9863 3332 66 73 22 118 7 612 308 31 2 28 3 1 375 Po mestih in trgih iraa 87'6°/o vseh javnih šol ves dan pouk, 5'2°/o pol dne, 6*8 °/o deloma ves dan deloma pol dne, O#4°/o po zimi ves, po leti pol dne; po deželi pa le 69'6°/o ves dan, pač pa 23*5 °/o pol dne, in le 4'3°/o deloraa ves dan, deloma pol dne, in zopet cela 2-6 °/o po zimi-cel dan, po leti pol dne. Na Krahjskem posebej se po niestih in trgih močno približujejo razmere splošnim avstrijskim, zategadelj se pa po deželi še tem bolj oddale; po mestih in trgih iraa narareč ves dan pouk 63'4°/o javnih ljudskih šol, po deželi pa le 15-4°/o. Z ozirorn na to, da je min. novela z dni 2. maja 1883. 1. poldnevni pouk inočrio olajšala, so se jele šole po deželi, kterim se je poprej poldnevni pouk le izjemoma od dež. šolskih svetov dovoljeval, močneje zanj oglašati. V resnici so se razmere v teku petih let že zategadelj mocno spreraenile. L. 1885. je bil na 78'O°/o javnih obcnih ljudskih šol vesdnevni pouk, na 18*O°/o poldnevni, na 4°/o deloma vesdnevni, deloma poldnevni; leta 1890. pa na 72*7°/o vesdnevni, na 20*3 °/o poldnevni, na 7 °/o deloma vesdnevni, deloma poldnevni. (Dalje prih.) . E. Lali.