Leto V., štev. 75 LlubHana, četrtek, 27. marca 1924 Cena 2 Din Izhaja ob 4 »futraf. £tar.e mesečno 20-— Din n inozemstvo 30-— , neobvezno Oglasi po tarlfu. Uredništvo: IHltiošiSeva cesta št. 16/L Telefon 51.72. Dnevnik za go*-: ibdarstvo, prosveto in politiko Upravništvo: L|nbl|ana, Prešernova ul. št 54. Telef. št. 36. Podružnici i Maribor, Barvarska ul. 1 Celje, Aleksandrova c. Račun pri poštn. čekov, zavodu Stev. 11,812. Ljubljana, 26. marca, rolltika je nepreračunijiva umetnost. Kar izgleda sigurno kakor računska raloga, v praksi izpade čisto drugače. Io se jc zgodilo gg. Rallču in KoroS-m, ki sta s svojimi pogrežkami zvcdla opozicijski blok v strašno zagato. 8e te dni je glasilo SLS slavilo goni-iilno vodstvo dr. Korošca. V resnici » lepo idejo opozieijonalnega koncepta izvedel tako. da ga je neprestano tobil. Večno kolebanjo, ali pride Ranil1 ali ne. je vplivalo silno nesimpa-tično. Končno ie prisnelo 20 Radičevih povorilnic, a ko se jih jo verificiralo, rudičevoev ni bilo. Če bi Radič dal Hi 00 poob'nstil naenkrat, bi bila da-res situacija čisto drunračna. Opozieii-•k! blok osltiževaIa zdaj t« zdaj one politične skupino. Celo popolni rojalisti priznavajo. da bo sedaj politično življenje v Grčiji mirnejše. Splošno so pričakuje, da gre Grčija srečnejšim časom nasproti. Rusija in Kitajska Nepričakovano so prišle vesti o sporu med Kitajsko in Rusijo. Sovjetska vlada jo sicer nastopala naipram samostojnim državam v Aziji z veliko nesebičnostjo; odpovedala se je n. pr. napram Perziji in Afganistanu vsem pri-vilogijem, pridobljenim od carske vlade, istotako gledo Turčije, kateri je celo odstopila obmejni predel s trdnja vo Karson. Toda morda je iskati glav. ni nagib za to nesebično, izredno kon-cilijantnost v okolnosti, da je bila Rusija v vseh navedenih državah tekmec Anglije in da je resignirala le na tiste podedovane interese, katerih ne bi mogla braniti, v slučaju, da bi se jih otresli narodi sami, in drugič, kar je še važnejše: da je hotela s svojim de-sln-tereskanjem indirektno prisiliti do enako politike tudi Anglijo, ali pa naščuvati narodo zoper njo in si s svojo la navide7.no prostovoljno velikodušnostjo pridobiti v njih —-zaveznike. In reči je treba-, da se je boljževikom ta politika v nemajhni meri posrečila. Najnovejši konflikt s Kitajsko pa kaže, da sovjetska politika ni bila tako velikodušna tamkaj, kjer se je obetal uspeh tudi v starih smernicah. Pravzaprav je dokaz takemu postopanju že boljševiška politika v Kavkaziji, kjor so kratkomalo z vojačlto silo »sovjet.i-zirnli» vse tri kavkaške republike., ki so pokazale namero, načelo o narodni samoodločbi realizirati v dobesednem, za Rusijo ne simpatičnem smislu. Prav tako vidimo tedaj, kako stopa Rusija pod sovjetsko zastavo popolnoma po sledeh svoje carske prednice. Med Kitajsko in Rusijo sta obstojala pred revolucijo dva večja teritorija!na problema. Prvič jc bila tu Mandžurija, na katero jo Rusija že pred desetletji položila svojo roko; bila je zanjo velike važnosti, ker je preko nje vodila o New.York 70 935 do 71185i Pariz 3955 Udeležba je bila . „r „ p . _ ... „„ . Iz demokratske stranke JDS v mariborski oblasti. Minuli torek snici tik severno meje zelo številna. O političnem položaju sta govorila ravnatelj Voglnr in dr. Koder* man. Enak shod se je vršil ob udeležbi nad 140 ljudi v St. Petru pod Sv. gorami. V Konjicah, Šmarju pri Jelšah in Lju« tomeru pa so se vršile seje tamošnjih srezkih odborov JDS. — Dosedanje reparacijske dajatve Nemčije. Fo ugotovitvah reparacijske komisije, je plačala Nemčija zaveznikom dosloj'8,,411,389.000 zlatih mark na reparacijah. — Preiskava proti Kahru ustavljena. Kakor smo poročali, jo bila vsled razkritij na monakovekem procesu uvedena preiskava zaradi veleizdaje tudi proti bivšemu državnemu komisarju v, Kahru in generalu Lossomi. Proti Kahru jo bila preiskava »vsled pomanjkanja dokazov. v pondeljek ustavljena, proti Los-sowu pa so še nadaljnje. — Odgoditev strankinega kongresa nemške socialne demokracije. Kongres nemške socialno - demokratično stranko, ki bi se moral vršiti dne 13. aprila, je bil odgoden in se bo vršil po državno-zborekih volitvah. — Macdonald za sklicanje razorožitve-ne konferenco tv> Ameriki. V angloški spodnji zbornici je bila vložona na vlado interpelacija, ali jc ameriška ropro-zentančna zbornica v resnici naprosila predsednika Ooolldgea, da naj skliče novo konferenco, ki se bo bavila * vpra^ šanjem razorožitve. Ministrski predied-nik Macdonald je odgovoril na interpelacijo, da mu sicor še ni znano, kaj na-m»r»va ukreniti predsednik Coolldge, U- do 3868, Praga 231 do 271, Sofija 503 do 507, Curih 12.255 do 12.305; valuto: do-larji 70.860 do 71.260, nemške marke 15.10 do 15.70, funti 302.700 do 304.300 francoski franki 3835 do 8865, lire 80« do 8080, dinarji 867 do 873, švicarsk: iranki 12.140 do 12.220, češke krone 204' do 2060; efekti (v tisočih): Trgobankf 39, Hrv. eskomptna 122, Jugoslnvenslit 100, Sarajevska pivovarna 1600, Jeseni« 1500, Zenica 1500, Gutmann 818, Slavci;; 380, Slavonija 180, Šečerana Osijek 1100 Trbovlje 609, Juli-Sild 417, Anglobanl 293, Bankverein 159, LSnderbank 274 Zivnostenskft 900, Alpine 522, Poldi 630 Skoda 1101, Daimler 30.5. Tendenca ne kaj prijaznejša. PRAGA: Beograd 43.15, Dunaj 4.86 Berlin 7.84, Rim 152.75, Budimpešta 4.871 "ariz 191, London 150.175, New-Yorl 34.80, Curih 605.50. BERLIN: Beograd 5.58, Dunaj 6.08, Ml lan 18.05, Praga 12.21, Pariz 23.04, Lot don 18.05, New-York 419, Curih 72.62. LONDON: Beograd 350, Berlin 19.5( Pariz 79.30, Milan 97.50, Švica 24.83, Ncw York 429.48, Dunaj 305.000, Bukareš! 825, Budimpešta 270.000, Praga 147.75. NEW-YORK: Beograd 123.50, Berli 23, London 427.81, Pariz 241.50, Svic 17.30, Milan 482.25, Dunaj 14.12, Budiir pešta 15, Prago 290.50. Zbirajte in darujte, da zgradimo Sokolski dom na Taboru! Naši Proslava obletnice dijaškega štrajka Včeraj zvečer se je vršila v Naprednem dijaškem domu proslava 10-letnlce dijaškega štrajka. Proslave se je udeležilo poleg nekaterih profesorjev lepo število srednje- In višješolskega dljaštva. Kot glavni govornik je nastopil g. Evgen Lovšin, ki je v krasnem govoru ob-jjzložll jugoslovansko gibanje med sred nje- In visokošolskim dljaštvom v let it; 1912 — 1914 z ozirom na dijaško stav ko dne 18. marca 1914 ob priliki 500-Ictnlce ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. Kakšno moč jc imela ideja med takratno omlauino, se vidi po tem, da je štela organizacija v Sloveniji blizu 800 dijakov. Organizacije «Crne roke« in »Narodne Obrane« v Beogradu so po svojih emisarjili vrgle to revolucionarno seme med sonarodnjake preko Drine. Seme je vzklilo takoj v poln, visok klas med srednješolsko in akademsko omla-dlno. Od vseh početkov poznejšega zasipavanja udeležcnccv na policiji, na sodišču In med procesom se je avstrijska oblast trudila dokazati, da je bilo gibanje usmerjeno v kulturno in politično uje-dinje vseli Jugoslovanov. Dasi je bila oblast na pravi poti se ji dokaz vendar nl posrečil. Omladlna se je dobro zavedala, da jc sila temelj revolucionarnemu pravu. Zločin vclcizdaje Avstrilskc države v obliki propagande političnega ujc-dinjenja Jugoslovanov sc je po svetovni vojni izpremell v najvišji zakon nove države — v vldovdansko ustavo. Predavatelj je nadalje natančno opisal potek stavke dne 18. marca 1914. Kmalu po stavki pa je omladinsko gibanje prehitel sarajevski atentat, kl je prerezal z enim mahom vse njeno ofenzivno delo. Mnogo omladincev je moralo v ječe, v internacijo in na krvave poljane. Ideja jc zahtevala tudi žrtve. Toda z isto pravico, s katero je tirjala usoda od njjh za njihovo domovino najdražje, z isto pravico rabtevajo oni od nas, da naprej v nas živi njihov spomin in klije njihova ideja v prospeh osvobojenja naroda od Triglava do Ohridskega jezera. Kot drugI govornik je nastopil g. dr. /. C. Oblak, kl je v inarkantnih besedah opisal zgodovino, politično In kulturno življenje koroških Slovcnccv. Bavil se je obširno z nesrečnim Koroškim plebiscitom, ki slccr za nas nl povoljno izpadel, a vendar dokazal, da biva za Karavankami narod, ki jc oddal nad 15.000 glasov za priključitev k materi domovini. Bodril jc omladino, da sc ob vsaki priliki spominja teh naših rojakov, kaitl baš naloga oinladlne Je, da sc uresničilo ideali onih, ki so se borili za osvobo-jenie vsega jugoslovenskcga naroda. ' Ob sklepu se Je vršilo več dcklamacij, nakar je predsednik Centralnega tajništva napredne omladlne g. Scliauer zaključil lepo uspelo proslavo. O Beogradska drama v Zagrfbu Po gostovanju zagrebškega dramskega ansambla v Beogradu so Beograjčani vr« nili poset Zagrebu, kamor so se pripe« Ijali v začetku tekočega tedna. Sprejem gostov iz prestolice je bil v Zagrebu ze« lo prisrčen. Na kolodvoru sc jc zbralo mnogo občinstva, ki jc dobrohotno pre« zrlo dobršno zamudo beogradskega via« ka i ko so Beograjčani stopili na zagreb« Sl:a tla, so zadoneli viharni živio«kIici. Beograjski igralci so sc nato zbrali na peronu pred čakalnico, kjer Jih je po« zdravil intendant zagrebškega Narodne« ga kazališta g. Julij Bcnešič. Naglašal je bratsko iskrenost, s katero sprejema Za« greb goste iz prestolice ter je voščil Beograjčanom dobrodošlico. ,V imenu beograjskih gostov se je za« grebškemu intendantu zahvalil g. Brani« slav Nušič, kl je v svojem govoru na« glašal, da Beograjčani nc prihajajo v Za« greb kot gosti, ampak kot bratje. Sledilo je še nekoliko pozdravnih in zahvalnih govorov, nakar so se člani beograjske drame odpeljali na stanovanja. Občin« stvo jim je celo na ulicah prirejalo ži» vahne ovacije. Kakor so storili Zagrebčani v Beogra« du, so tudi Beograjčani v Zagrebu izdali na Zagrebčane proglas, v katerem so podčrtali namen svojega gostovanja v glavnem mestu Hrvatske. Značilnejša mesta iz tega proglasa se glase: « Dragi Zagrebčani! Prihajamo k vam veselega srca in polni spoštova« nja do vaše neumorne kulturne eks« tazc, ki pomeni in bo pomenila za ju« goslovanstvo temeljni kamen. Prehaja, joči v to ekstazo čutimo, kako smo skupno močni in nepremagljivi v naših idealih.« Obenem s proklamacijo so Beograjča« ni iznesli svoj program v sledečih vrstah: Izročamo vam: Dušu našeg naroda i njegove intimne »nove (Gjido) Našu veliku i ujedno tragičnu ljubav za otadžbinom (Urošcva ženitba) Plastične naravi našeg malovaroškog života (Narodni poslanik) i I utopijska treperenja modemog čo» veka (Ncverovatui ciiindar). Dalje so izjavili, da prihajajo v Za« greb za to, da bi na večne čase združili duše In čuvstva velike genoraclje, ki jc pozvana, da bdi nad oltarjem kulture in medsebojne ljubezni. O uspehu gostovanja bomo poročali naknadno. govega svaka. Če pa so aretlrancl v resnici v zvezi z umorom, bo dognala sodna preiskava, kl se skrbno nadaljuje. Ljudstvo jc zelo razburjeno radi strašnega dogodka, In to tembolj, ker ni nobenih sledov, zakaj, kako In pri kom se je Izvršil dvojni umor. Poleg Janeza Ra-niuta je ležala samo krvava ročica, s katero sta bila domnevno oba umorjena. Umor v Družinski vasi Novo mesto, 26. marca. Strahoviti dvojni umor v Družinski vasi pri Bdi cerkvi šc vedno ni pojasnjen. Preiskava jc zelo otežkočena, ker na kraju umora radi deževnega vremena, kl je vladalo takrat, niso našli nobenih sledov človeških stopinj. Med ljudstvom se razširja siccr govorica, da sta povzročitelja umora Janeza Ramuta ml. in njegove žene Urše stara dva Raufuta, vendar pa to še nl dokazano. V pondeljek se jc podala na lice mesta sodna 1 komisija ped vodstvom preiskovalnega' sodnika Viktorja Kobcta in avskultarita Štukelja kot zapisnikarja ter zdravnikov dr. Oregoriča ln Ignacija Pavliča. Komisija jc našla pred hišo v Družinski vasi, j ki stoji na samotnem kraju, umorjenega Janeza Ramuta ml. v bližini hleva, ležečega na trebuhu. Na glavi je imel veliko zcvajočo rano in še dve manjši rani. Oblečen Je bil samo v spodnje hlače In srajco, na eni nogi pa Je Imel copato. Zadaj za hlevom, na gornji strani, so našli mlako krvi In potem v nekaj presledkih še nekaj sledov krvi in Ramutovo copato. Iz tega se more sklepati, da je dobil umorjeni na dotičnem kraju prvi udarec in sc je zgrudil na mestu, kjer so ga našli. Sledov človeških stopinj ni bilo nobenih, ker jc ponoči deževalo in je bržčas dež vse Izpral. Sc groznejši pogled pa se je nudil komisiji v Ramutovl hiši, kjer so našli njegovo ženo Uršo ubito. Ležala je v velikanski mlaki krvi. V sobi, kl se je obenem uporabljala kot kuhinja, so bile oškropljene vse stene, štedilnik in tudi vsa kuhinjska posoda. Ubita Urša je ležala v sami srajci in imela na glavi več poškodb. Umorjenka je bila žc osni! mesec v blagoslovljenem stanju In so pri obdukciji izrezali Iz nje popolnoma zno-šen plod moškega spola. Mlada dva ubita sta živela v večnem prepiru z moževimi stariši, kl so sc potem, ko so Izročili sinu posestvo, pred kratkim izselili k hčeri v Dobravo. Nc davno tega sta imela večjo pravdo in gre zato ljudski glas, da sta najbrže stara dva povzročitelja strašnega umora, posebno, ker sta hotela sedaj naperiti tožbo radi neveljavnosti obstoja Izročilne pogodbe. Orožnlštvo je aretiralo dosedaj starlše Janeza Ramuta In nje- LJUBA DAVIDOVIČ kili poljubčkov! Toda sicor vedno prijazna Milka pa ie topot pokazala kremplje ter mlado goste že pri prvem poskusu nasilja neznansko opraskala. Kar Je še manjkalo. Jo pa dodal oče gostilničar. Pravijo, da je vsem navil ure, pardon — ušesa! Nekako čez četrt ure nato so bili žo vsi Irijo spravljeni na zrak in so odšli poskušat svojo srečo drugam. Obrali so zapored kar pel gostiln. V vseli so kazali napram nežnemu spolu precej nerodno naklonjenost, kar se Jim je vse takoj izplačalo. Bili so namreč povsod pometa-ni na costo. Ponekod od gostilničarja in stražnika, drugje zopet od zakonskih mož. Po dolgem tavanju, prerekanju in iskanju za bučnimi dogodljaji se Je naenkrat spomnil Pavle, du bi so morda izplačal obisk' v barakah v Šiški. Brez dolgega premišljevanja so so obrnili in odšli klicat Dragico in Marico, o katerih so bili prepričani, da bosta bolj dostopni za njihove srčno bolečine. Seveda pa fantiči niso računali z nagajivimi vinskimi duhovi. Ti so namreč postali naenkrat vsi enih misli, da jim bodo namreč to pot pošteno zagodli. Pavle, Drejče in Cene so končno obstali pred neko barako, in pričeli trkati na okno. Prav kmalu so sc zaslišali od znotraj prav mili glasovi. Okno pa se vendarle nl hotelo odpreti. Po številnih porazih ccloga dno so imeli mlndeniči sicer ogromno potrpežljivost, ki pa jih jo po polurnem brezuspešnem ; čakanju končno le minilo. Zalo so se ' spravili na vrata. Ropot jo prebivalce lako I prestrašil, da no končno sami odprli in zbežali mimo njih v negližejih nn prosto. Junaki so že videli svoj cilj dosežen, kajti ženski krik je bil popolnoma podoben glasovom Dragice in Marice. Kraval jo privabil iz hišo šo druge ljudi, nakar je pričel na eni strani lov za dekleti, na drugi pa za nočnimi junaki samimi. Na nogah jo bila vsa naselbina, samo Marica in Dragica sta mirno spali v sosedni baraki, no vedoč, kaj se godi zujiaj. Najbolj so javkale prepodenko, za katerimi so skakali Don Juani v prepričanju, da imajo pred seboj mili deklici, čeprav so so prav kmalu prepričali, da so nosilo žo težke križe s seboj. Skoro colo uro so je vršil brezuspešni lov. Končno pa jo Io prišlo do objemanja. Izza ogla se je | namreč prikazalo več stražnikov, ki jih jo privabil jok ili stok iu v kratkih minutah so sprejeli ljubezni željno trojico v širok in neprijeten objem, proti kateremu pa ni več nobene pomoči. Kakor se nam poroča, se je svalovanje nadaljevalo nato na policijski stražnici. Rodbinska tragedija v Nemški vasi Ribnica, 20. marca. V Nemžki vasi St. S/35 sc je zgodil jako tragičon slučaj. Sinček posestnika Franceta Prclcsnika jo imel zadnjo čase vodno precej denarja. Ker so je zdolo to gosp. učitelju sumljivo, jo po- danos odpeljati v bolnišnico. Ko 60 ženo odpeljali in jo mož u videl, kaj jo storil v prenagli jezi. sc ga jo polastil* velika žalost in se je odstranil. Iskali so ga naokrog in nekdo jo šol poglodat tudi v kaš&o, kjor jo nameravaj obenem natresti kokošim vsakdanjo pižo. Ko jo vstopil pa se mu jo nudil strašen prizor. Prelesnik je ložal m rtov, pol na pragu, pol v kašfti — z nožem, zasajenim v vrat. Plakatiranje po vsej Jugoslaviji oskrbi točno ALOMA COMPANY LJUBLJANA. 998/a III Drejče, Pavle m Cene Ljubljana, 26. marca. Dva srčno so ljubeča bratca sla so že ^om listek, da naj se zglasi oče v šoli. nekaj dni strašno dolgočasila. V torek, x"alltok jo menda ukradel očetu okoli na praznik, pa je dejal Pavclček, ravno, ,onf) D;Q jn je od tc vs(vlc žo prccc,j ko se mu je pošleno zazdekalo, An- j zapravil. drejčku, da je že dosti brezmiselnega se- j " yglcd' t so . vnft] y Il|gi jr> denja in ležanja na stanovanju. Zato sla tekom katorC!ra je razburjeni Prelesnik si poiskala še prijatelja Cenola, nakar so.ud„ril svojo ženn s t;i|Co'silo po glavi, jo vsi trije mahnili v gostilno. Kmalu je;da sc orara6il ,lm in s0 j0 moraU pričelo popuščati dolgočasje, čeprav se I----- ni dalo popolnoma prepoditi. Vsi skupaj so nato ugibali, kako in kaj bi ukrenili, da se pozabavajo po vseh notah. Končno so rešili uganko. Vsi trije so namreč občutili silno sladko ugodje, kadar se jim 1 je približala natakarica Milka. Da jim poskoči pogum, so vedno češče klicali litre na mizo. Ona se jim je vabljivo nasme-hovala, gospodar pa je prijazno migal s svojo mastno brado tam od peči. Kmalu je v njih kar kipelo in gorelo. Ni čuda, saj so imeli pred seboj že peti liler! Drejče je bil najbolj korajžen, ler je zato predlagal, da kratkomaio posado Milko na mizo in da mora dali za vsak liter vsakemu po en poljubček. To bi bilo, skupno torej 15 poljubčkov, oh, petnajst slad- Dopisi ROGAŠKA SLATINA. Člani tukajšnjega Sokola to dno 19. marca uprizorili Nušičovo veseloigro »Navaden človek«. Igra jo uspila v splošno zadovoljstvo, za kar gro zasluga pač režiji, ki se ni ustrašila vsestranskih težkoč, kajti ravno ta igra jo za diletante precej težavna, ker zalitova ostro karakterizacijo posameznih lipov. Od igralcev pa jo posebno omeniti gdč. Ivecel ter gg. Rajka in Bratuža, ki so rešili svoje vlogo povsem dobro in naravno. Gdč. Kecel jo nastopila siccr prvič, vendar pa je s svojo kreacijo ter s sigurnimi kretnjami in jasno izgovorjavo dokazala talent, ki bi so v najkrajšem času pod vodstvom sprotnega režiserja razvil v prav dobro igralsko moč. firajevredne pa so bilo splošno slabe maske, ki so vendar za popoln uspeh bistveno važnosti. Steklena dvorana v hotelu •Pri pošti« jc bila polna občinstva, ki so jo izborilo zabavalo in zato tudi ni Sledilo z zasluženim aplavzom. — Obisk jo dokazal splošno zanimanje za lako prireditve. Tu bi bilo poljo, na katerem naj bi Sokol deloval posebno v dolgem zimskem času — v mrtvi seziji — in uspeli sigurno ne bi izostal. —i.— BARJE. V nedeljo dne 23. marca jo gostoval dramatični odsek ižanekoga Sokola na tukajšnjem gledališkem odru s trodejanko in enodejanko. Gledališka soba jo bila nabito polna. Priznati moramo, da so nas Ižanci naravnost pro-scnotili. Hipoma so si pridobili srca vseh gledalcev. Na koncu so napravili šo nekaj kipov, kar je bilo za Barjano nekaj novega. I'o prav prisrčnem slovesu od Ižanoev se nam je zazdelo, kakor do. smo izgubili nokaj dragega. Upamo, d;i ostane medsebojna ljubav stalna. VOJNIK. Ob nabito polni dvorani jo priredila tukajšnja podružnica Jug. Matice dvakrat igro »Rokovnjači«. Radi pri znamo, da jo vsak igralec izklesal svojo vlogo po najboljši moči. Poznalo eo jim jc, da so z ljubeznijo pri stvari iu zato jim jo igra tekla gladko. Pevsk.i točko je spremljal cddelek godb.-noga kluba z gospo Jankovičuvo pri bit- mo; i-ju. Podružnica J. M. jc lah!o ponosna ;>a svojo priroditov. SREDIŠČE. Namesto veni a umrlemu Rudolfu Rakušit, posestniku iu gostilničarju v Obrežu pri Srod.-ou, sta darovala njegova lovska .o arija ir. Strelec in dr. Ban ter njegova soproga vsak po 100 Din za Sokolil.i dom v Središču. Društveni odbor če ;>ni iskreno zahvaljuje. J .iiaiHiimnii Po časnikih povsod se bere, da »Zlaforojj« zamorca pere, ko brata čuk sta to seznala, po milo koj sta se podala. (Nadaljevani« sledi.) Kulturni pregled Gledališki repertoarji Ljubljanska drama: Četrtek, 27.: »Ašantka«. B. Petek, 28.: »Cezar in Kleopatra«. E. Sobota, 29.: »Danes bomo tiči«, delavska predstava. Izv. Nedelja, 30.: »Cezar In Kleopatra«. Izv. Pondeljek, 31.: »Kamela skozi uho ši-vanke«. C. Ljubljanska opera. Četrtek, 27.: »Madame Butterfly». Oostovanje g. Debicke. F. Petek, 28.: »Možlček« in razni plesi. D. Sobota, 29.: »Faust«. Oostovanje gospe Debicke. Izv. Nedelja, 30.: »Faust«. Izv. Mariborsko gledališče. Četrtek, 27.: »Hanlce pot v nebesa«. B. Petek, 28.: Zaprto. Sobota, 29.: »Prodana nevesta«. Slavnostna predstava. Oostuje g. Križaj Iz Zagreba. Trobiš, gdč. Svobodova in Vavpotlčeva, članice baletnega zbora in dve mladi plesalki. V drugem delu se uprizori izvirna slovenska pantomima, dr. Ipavčev «Mo-žlčelc*, ki Je v klavirski obdelavi izšel pred leti v Schwentnerjevem založništvu. Ker se je orkestralna partitura tega dela izgubila, je celo delo nanovo Instrumen-tiral skladatelj Viktor Parma ter se -La Bobeme». Gospa de Deblckn stalno goslujo v Narodnem dt-vadlu v Pragi, v draždansltl in berlinski operi. Nedavno je pola voč arij v berlinskih dveh operah z največjim uspehom. Poljsko mostno gledališče. Opereta cMamzelle Nlltouche* je dosegla v Celju rekord. V torek, dne 25. t. m. so jo domači igralci uprizorili sedmič in zadnji« v, razpiodapein gledališču. .Vsa tast po- NEKAJ ZA MISIJONE. Govori bo, in kakor bo nastopni printer dokazal, tudi potrjuje, da srno in ostanemo navzlic stoterim misijonoin pod kožo vsi krvavi. Poglejmo in povejmo, kaj se je zgodilo. Castitega gospoda župnika neke lepe faro na Dolenjskem jo včeraj zgodaj zarana v uglednem ljubljanskem hotelu zadelo neljubo presenečenje. Na vrata sobe, kjer jo prenočeval, mu jo potrkala nevljudna pest.. Moral je odpreti in tedaj se je razkrilo, da gospodu župniku, kadar pride v Ljubljano, ni dobro samemu biti. Ob sebi je namreč za vso noč gostoljubno postregol nežnemu bitju, ki v ostalem opravlja poštno službo istotako nekje na Dolenjskem . . . Kaj se je nadalje godilo, no povemo, kakor tudi ne, kaj se je prej- To konštatiramo le — radi misijo- nov ... L. * * Promocija. V Pragi je promovirnl za doktorja vsega zdravilstva Član Slovenske dijaške zadruge, g. Božidar Lnvrič iz Nove vasi pri Rakeku. — Na vlsold tehniški šoli v Pragi jo položil inženjerskl izpit g. Franjo Lnkman iz Ormoža. Čestitamo 1 * Iz driavne sluibe. I)r. Karel Dobida, doslej tajnik drugega razreda pri oblastni inšpekciji dela v Splitu, je po potrebi službe v istem svojstvu premeščen k oblastni inšpekciji dela v Ljubljani; Valentin Komavii, doslej pisar tretjega razreda pri krajevni državni borzi dela v Ptuju, pa v istem svojstvu k državni borzi dela v Murski Soboti. * Imenovanje veroiifltoljev t Sloveniji. Za stalne veroučitelje v Sloveniji so imenovani: Ignacij Zaplotnik, Andrej Až-man, Anton Čndež, Fran Bonač, Pavel Zaje in Valentin Tome — vsi v Ljubljani. Martin Petelinšek v Mariboru in Fran Pogoj v St. Vidu nad Ljubljano. * Za ntiteijiee žen«kih ročnih del so imenovane: Knrollna Vrečko v Slovenj-gradcu, Matilda Zrimšek v Narapljah, Marica Pavelšek v Račah, Ivana Brus, Ema Kr.injc in Beatn Sedevčič v Mariboru, Angela Karta v Ljutomeru, Terezija Kunej-Borštner v Trbovljah, Marija Laznik v Hrastniku. Ana Grmovšek v Pilštanju, Marica Trampuž v Homcu, Matilda Vud-ler na Rečici, Marija Pečar v Št. Pavlu pri Preboldu in Josipina Tratnik v Celju. * PrnSt dr. Elliert -[-. Dne 25. t. m. je umrl v Novem mestu v starosti 64 let po daljšem bolebanju prošt novomeškega kapitelja g. dr. Sebastijan Elliert. Pokojnik je bil miren in ljubezniv človek, ki se ni vmešaval v politično življenje. Tudi svojim političnim nasprotnikom je rad storil dobro in je posebno vsled svojih visokih zvez na Dunaju svoječasno marsikomu pomagal. Bil je splošno priljubljen. Pogreb bo v petek ob 10. dopoldne v Novem mestu. * Smrtna kosa. V Kovskem vrhu pri Poljanah je umrla dno 24. t. m. v visoki starosti 86 let gn. Marija Demšar, mati notarja g. Gregorja Demšarja, vrla narodna žena in skrbna gospodinja. Bodi ji blng spomin, žalujočim pa naše iskreno sožalje! * Društvo finančnih koncepinih uradnikov na Slovenskem ima svoj redni občni zlor dne 20. marca 1024. ob pol 20. uri v hotelu «Union» v Ljubljani. * Prvi hrvatski profesor na beograjski univerzi. Nn beograjski univerzi so je prošlo nedeljo vršilo nastopno predavanje profesorja za hrvatsko zgodovino doktor Viktorja Novaka. Predaval je o najstarejšem dalmatinskem rokopisu. Novo-imenovanegn profesorja je predstavil dekan filozofske fakultete dr. Petkovič. * Dan treznosti. V dnevih od 7. do 18. aprila priredi jugoslovanska abstinenčna zveza po naši kraljevini velike antialko-holne manifestacije. V Sarajevu se bo ob tej priliki otvorila antialkobolna razstava. * Novite iz Kranja. V Gorenji vasi Je umrl v nedeljo Franc Sušnik, delavec v Majdičevem mlinu, vnet čian Sokola. Zapušča ženo in več nepreskrbljenih otrok. Blag mu spomin! — Volilen nesreča bi se kmalu pripetila na Savi .Sin davčnega upravitelja Košarja in neki šolarček sta odvezala nad Majdičevini jezom priklenjeni čoln z namenom, da se bosta vozila po Savi. Voda jo čoln zanesla proti jezu tor ga prevrnila v spodnjo strugo. K sreči se pa čoln ni prevrnil, sicer bi jih pokopal pod seboj. Poskakala sta iz čolna ter so s plavanjem rešila na suho. * Dvor bivšega kralja Nikolo — muzej. Na predlog ministrstva prosvete jo bil odobren kredit za primerno ureditev dvora bivšega krnlja Nikolo na Cetinju v narodni muzej, v katerem se bodo čuvali predmeti historično važnosti za Crr.o goro. * Šest Slovenccv ponesrečilo v Aineri-' ki. V Cnstle Gato v drživi Uiah v severni j Ameriki jo dus 8. marca ponesrečilo šest: naših rojakov vsled silne eksplozije. Do-1 slej so znana imena treh slovenskih po-! nesrečencev. So to: Jurij Sluga, Andrej j Kompas in Aleš Petrič. Vsega skupaj jo j ponesrečilo 173 rudarjev, večinoma Itali-j jani, Angleži in Grki. * Krvav z!ufin v zagrebški Nori i Zasliševanje narednika Avgusta Rumpljn | jo končnuo in je bil morilec predvčerajšnjim izročen vojaškemu sodišču. Rumpolj je v celem obsegu priznal zločin in je tu-! di policija mogla priznanje kontrolirali, j Čaka ga smrtna kazen. Pri raztelešen ju; umorjenega Kelkoviča se io ugotovilo, da je Sin krogla skozi glavo in je morala smrt takoj nastopili. * Vsled nesrefno ljubezni jo skočila te dni v Ptuju zasebna uradnico g('č. I'. v Dravo. V mrz'i kepelji pa se jo njeno prevroče srce ohladilo in jo začela milo klicati na pomoč. Iz neprijetnega polo- j žaja jo je rešil Čuvaj, dobri ljudje pa so jo osušili. Pred usodnim trenutkom jo bila v kinu, nato pa jo šla v Dravo. * Maščevanje in sifn-.cmnr z bombo. Na postaji Itoždan pri Nišu je orožnik Vuk Vukovič iz maščevalnosti smrtnouevarno rani! komandanta postnje Vasilja Mihajlo-vičn. Ker je uvide), da mu ni mogoče pobegniti, jo vzel francosko bombo in jo treščil na tla. Bomba je Vukoviča popolnoma raztrgala. ' So o sleparskih igralcih. Pišejo nam: Kol dopoluiio k vašim veslom o sleparskih igrali na tri naprstnike, vam šo sporočamo, da so na isti način sleparili neznani pieparji iz Hrvatske tudi v Metliki iu okoliških gostilnah. Skoro vsak sejem so priklatijo v Metliko. Bili so enkrat žo prijavljeni orožništvu, n so pravočasno ubežali čez mejo na hrvatsko postajo Bub-njarci. Merodajni faktorji naj bi nn vsak način posvetili več pažnje tem sleparjem, posebno na sojmske dneve, da ne bo naše ljudstvo po nepotrebnem oškodovano. * Dricn roparski napad. Kakor javljajo iz Zagreba, jo bil na polu med Konjščino in Velikim Trgoviškem iz zasedo napaden trgovec Fran Kurešič ter smrtnone-varno ranjen in oropan. Kurešič je ob sedmih zjutraj odšel z doma ter nosil seboj znesek 10.850 dinarjev. Na nekem samotnem kraju sta nenadoma planila iz grmovja mnsklrana moža ter s pozivom 'Sloj! Denar ali življenje b napadla z nožem Kurešiča. Eden jo potegnil tudi revolver ter iz neposredne bližine ustrelil na trgovca, ki je nezavesten obležal. Raz- bojnika sta mu vzela gotovino ter potem pobegnila. Kurešlča so pozneje našli kmetje nn potu. Prepeljan je bil v varaž-dinsko bolnico. MBUMB--««" | LJUBLJANA, C ANKAH. NAG. 5. Tel. 407 g predvaia v četiti-k 27, potok 38., soboto 29., in nedeljo 30. t. m. neprekosljivo Eonzacijo zastavama kolosalna drama v G. dejanjih, v glavni vlogi Prlsoilla Dean. Krasni posnetki iz bojev francoskih kolouistov nroti Arabcem. Osveta - Ljubezen - Žrtev PrcdnazoanUo Vavetaa (človek opica) žrtvovalnim igralcem in orkestru, ki je I dosegel s prvo opereto na celjskem odru J tako lep gmotni in moralni uspoh. Pripravlja se Schillerjeva drama cKovarstvo in liubezen», na repertoarju je pa med drugim tudi opereta . Dirigent Lujo šnfranek je uapisal opero po Ogrizoviče-vi «Hasanaginicb. Delo se uprizori v začetku meseca aprila na zagrebškem odru. Večer slovansko glasbo v Zagrebu. Zagrebški akademski moški pevski zbor , Mlndenovičevo ter eno dramo Leonida Andrejeva. Nedbatava petdesetletni™. Oskar Ned-bal, ravnatelj slovaškega gledališča, kl se nahaja sedaj kot dirigent s češkoslovaško opero na turneji v inozemstvu, praznuje JŽ6. t. in. petdesetletnico tvojega roiatva. Iz dunajskega gledališkega življenja. V minulem tednu je doživel Dunaj kar 8 premijer in lo večinoma v operelnih in dramskih gledališčih. V Burgtbeatru kaj radi dajejo priljubljeno Molndrjevo noviteto . Na ljudski operi jo od januarja sem stalno na repertoarju komična opera g. prr.f. Saša Šantcl o grafični umetnosti. Y:top vsem prost. u— Kino «Maticc» r.l jc preskrbel ra | željo p. n. občinstva za nadalje same burke, eno ali večdejanke, v katerih na« stopajo svetovni komiki kakor: Fatty, Chaplin, Fix, Fax i. dr. Starišc opozir« jamo, da bodo predstave tudi zn mln< dino primerne. Kdor se hoče poldrugo uro smejati, naj v nsdnljc poicč.i K>no j .'Matica®, n— Zdravstveno stanje v Ljubljani, j Kakor posnamemo iz uradnega zdrav« i stvenega izkaza, r,c je proi.li teden rodilo i v Ljubljani .13 ot''ok (1-4 moškega m 19 | ženskega spola, umrlo pa 9 moških in J 2 žensk, skupaj torej 21 oseb in sicer 6 oseb za jetiko, 1 za življenjsko slabostjo, 1 za škrlntico, 1 za srčno kapjo, 10 oseb pa vsled drugih naravnih smrtnih vzro« kov; 2 osebi sta izvršili samomor. Nn nalezljivih boleznih jc obolelo 7 oseb: 5 na davici, 1 na griži in 1 nn dušljivcm kaši ju. u— Umrli so v Ljubljani. Zadnja dva dneva so bili prijavljeni sledeči smrtni slučaji: Ciril Peklaj, kočarjev sin, 9 inc« scccv. — Barbara Zupane, gostačka, 65 let. — Fran Skof, delovodja tob. tovarne v p„ gostilničar in posestnik, 73 let. — S. Amalija Vinccncijn Kocjančič, usmi« Ijcnka, 41 let. — Terezija Lu.štck, novo« rojena hči policijskega agenta. — Fran Mcuvcšček, posestnikov sin, 8 dni. — Martin Penčur, rudar, 42 let. — Marija j Tancek, delavčeva žena, 33 let. — Ivana Rubič, služkinja, 30 let. — Marija Kra« mar, posestnikova hči, 19 let. — Kata« rina Dolenc, postveščkova vdova, 80 let. Tomo Blažanin, brivski pomočnik, 40 let. — Frančiška Možinn, žena železni« škega kurjača, 56 let. — Janka Wilfan, samostanska gojenka, odvetnikova hči, v 15. letu. u— Policijske prijave prestopkov. Od torka na sredo so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 3 tatvine, 1 tepež, 5 pre« stopkov cestnega policijskega reda, 1 pre stopek pasjega kontumaca, 1 prekorače« nje policijsko ure, 1 prestopek suma pro stitucijc in 1 neplačan račun. u— Goljufivi tuje-.. Italijanska lesna tvrdka Molino in Merccrelli jc imela v Ljubljani za svojega zastopnika nemške« ffa državljana Alberta Reiserja, ki jc stanoval nazadnje na Gosposvetski cesti št. 5. Pred nekaj dnevi jc iz dozdevno nepojasnjenega vzroka nenadoma izgi« nil. Sele sedaj se jo izkazalo, da jo ogo« ljufal svojo tvrdko za 38 tisoč Jir in jo pobral potem v svojo rodno domovino Nemčijo. u— Nchvalcžnost. Krojaški pomočnik Miha Turnšek, stanujoč na Selu št. 24, je vzel nekoga brezposelnega svojega to« variša iz usmiljenja na stanovanje za toliko ča3, da dobi zopet delo. "i o njo govo človekoljubno dejanje pa je ta grdo izrabi!. Ko se je namreč Turnšek zadnja dva dneva mudil zunaj Ljubljane jc njegov prijatelj vlomil v njegov kov« čeg in mu odnesel vso obleko ter več parov čevljev v skupni vrednosti nekaj tisoč dinarjev, nato pa deznanokam iz> giniL u— Tatvine. Iz skladišča mestnega stavbišča na Prulah so na praznik ponoči neznani tatovi odnesli več desk. — So« ferju Ivanu Koprivniku je bila pred Je« sihovo gostilno na Rudniku ukradena bela odeja, vredna 300 Din. — Ivan Bre« zovar, delavec pri tvrdki Dukič, si je v noči na sredo poželel srebrne ure. Vlomil je zato v delavsko barako v Bohoričevi ulici, kjer spe njegovi znanci ln si pri« svojil uro sodelavca MIlana Simiča. Pri« šli pa so mu r.a sled ter jc bil izročen sodišču. Iz Celja c— Elektrifikacija mesta Celje prav lepo napreduje. Vsa dela pri razširjenju omrežja bodo, kakor jc pričakovati, za« četkom maja že gotova in podvojena električna sila strankam na razpolago. Dravska divizijska oblast je pokazala mestni občini svojo izredno naklonje« nost s tem, da je izposlovala v najkraj« šem času pri vojnem ministrstvu dovo« ljcnjc za zgradbo transformatorske sta« niče na dvorišču Kralja Petra vojašnice. V nasprotnem slučaju bi jo morala me« stna občina postaviti na Dečkovem trgu, kar bi pa zelo kazllo lepi prostor pred Narodnim domom. c— Akadcmična družina Balkan v Ce« Iju. Kakor smo žc poročali, priredi nka« demična družina «Balkan>i iz Zagreba na svoji turneji po Sloveniji dne 31. t. m. v Narodnem domu svoj vokalni konccrt na katerem ne sme manjkati nobenega zavednega celjskega Jugoslovana. Aka« demično društvo Balkan jo v težki dobi našega suženjstva gojilo med svojimi člani in izven društva ono zdravo naci« onalno gibanje, ki nam je pripravilo pot do ujedinjenja in iskrenega sodelovanja vseh treh iugoslovcuskih plemen za enotno, trdno in nerazdružijivo jugosio« vansko državo. Pravoslavna občina v Cc« lju je povabila drage goste Iz Zagreba tudi v Celje, da poleg umetniškega u« žitka, ki ga bo nudil večer, manifestirajo vsa tri plemena za kulturno in narodno skupnost, ki so jo nam priborili v poto« kih krvi naši hrabri jugoslovenskl ju« naki na bojnem polju, Celje je na lep in dostojen način ogrevalo že razne dra« ge goste z juga, tudi to pot prihaja aka« demična družina Balkan med Celjane kot svoje najboljše brate. Marshora a— Pivi restanck čebelarjev lz Mari« bora in okolice bo v nedeljo 30. t. m. ob 10. pri čebelnjaku III. deške osnovne šo« le v Mariboru. a— Kulturen dar mariborske posojil« niče. Nafcistvo mariborske posojilnice je i? letošnjega čistega dobička poklo« rilo raznim mariborskim kulturnim, na« cijonalnim in humanitarnim društvom ter dijaštvu .'elikc denarne vsote v zne« sk'J 80.0C0 Din. Razen tc^a so darovali posnrocr.nl člnni načelstva iz dobljenih nagrad večje vsoic raznim društvom. a— Krizo Protitubcrkulozne lige. V odboru Protitubcrkulozne lige v Mari« boru ic prišlo te dni pri odborovl seji do znatnih diferenc med dosedanjim pred« sodnikom dr. Lajnšičcm in docentom dr. Matkom, radi česar ic dr. Lainšič odložil predsedstvo. Lisa ic dobila svoj čas od dr. Lainšič: znatno denarno podporo, tako da ii jc bilo takoj od začetka orno« počeno u?pešno delovanje in ustanovitev ambulatorija. ZagoEetno truplo v Krasni i Žrtev slovenskega Razputlna. Jezica pri ihiiiljunl, 26. marca. 2c v torek smo poročali, da so našli v gozdu nad vasjo Sp. Loke pri KraSnji domačini truplo okoli 40 let stare neznane umorjene ženske, kl je ležalo tamkaj že kake tri dni. Umorjcilka jc bila Jcra Stvor, vulgo Katcrnica, posestuica v Spodnjih Savljah pri Jezici pri Ljubljani St. 24. O zagonetnem umoru smo prejeli sedaj sledeče obširno poročilo: Samotni gozd pod Llntbarsko goro jc bil v soboto zjutraj priča težkega zločina. Skrit v temino gostegn grmovja in črne noči je starček-berač v gozdu ubil družinsko inater-vdovo. Pobožni berač Jurče i/. ,Jezice. Po Ježicl, zlasti pa v Klečali in Savijali je zadnje mesece beračil pobožen berač. Poklckal je v blato, na tla, na prag, na sredo hiše iu svetniško zamaknjen, z obrazom obrnjenim v nebo, visoko v molitev dvignjenih rok na Klas In z izrazom pretirane gorečnosti molil po 20 In več očenašov in drugih molitvic. Na zunaj častitljivo visok, naprej nagnjene glave, lepe brode, osivel, jc nosil temno kuto, metliški prevezano čez pas. Misleči, da Imajo pred seboj »berača«, kakršni bl morali biti berači, so ga ljudje neobičajno obdarjali. Nesrečna Severleva hiša. Ustavil so jc tudi v Spodnjih Savljah št. 24 pri posestnici Jeri Severjcvi, vulgo Katcrnici. Njen mož je prvi dan po povratku iz italijanskega ujetništva umrl na posledicah vojne. In vdova je sama s štirimi sinovi (9 — 15 let) od pričetka vojne pa do sedaj vodila obširno posestvo, a s premajhno srečo, čeprav se je sama do Izčrpnosti žrtvovala dan in noč svojemu delu in je na škodo šole in dobre vzgoje vpregla v to delo tudi mladoletne sinove. Kljub veliki njeni marljivosti je posestvo propadalo, poginil je konj, voliček, krava, a Katernica nl vedela, kdo napravi konec propadanju In kdaj in zakaj je legla nesreča na njeno gospodarstvo. Naivno verna je v zaupanju na nevidno moč, ki vodi vse, verjela pobožnemu beraču Jurčetu, «da ima živino zaooprano«. V dobri veri, da bo svetniški berač odpravil zlo od hiše, ga je sprejela v hišo med domače in mu z vnemo stregla, Kadar je prišla Juha na mizo, je dobil berač največji kos mesa, A berač, kateremu je žena vse zaupala! je večkraten zločinec. Tudi na tej žen! je sedaj začel zločinsko dejanje ln na dovršil daleč tam v sozdu pod Liinbar-sko goro. Domači niso smeli raznaJatl vesti o svetem možu, soseda Matjaka pa je označil Katernlcl za krivca njene ne-sreče ln ga ji s tem osovražll. Beračevi nasveti za odvrnite v nesreče. Zacopranost je pa poskušal odcopratl. »Ce hočeš biti za 20 let rešena nesreč pri živini, kupi v soboto 1 kilo mesa in ga dal 2 psoma, kl potem pogineta. Oba psa pa pokopljl, enega 1 m, drugega 2 m globoko.« Žena jc to izvršila v odvr-nltev nesreče. «Daj ml 10.000 K denarja, da Jih oddam v naše namene.« In izposo-dila si jc reva v Savljah in na Ježicl po 10.000 K, da jih na nasvet pobožnega berača žrtvuje za zdravje živine. «Daj mi poročno obleko rajnega moža, da jo pre žcgna župnik v Moravčah.« Še poročno obleko je odnesel berač blagoslovit, vrnil pa se Je brez me. Zcnl, v skrbeh za to obleko, pove, da lo dobi pri županu v Moravčah. Satanski beračev načrt. A Katernica ni dobila v Moravčah bla-goslovljene poročne obleke. »Obleka nI pri županu, saj jo Ima župnik v Morav-čah. Ker pa Je nisi dobila, pojdeva po. njo oba, ln obenem nakopljeva opolnoči na pokopališču v Krašnjl mrtvaških kosti ..» Med tem Jc pa zlobni berač za-; kopal pod kravji žleb v hlevu Katernlco kup kosti In pod hlevil prag steklenico blagoslovljene vode. Oboje je ob prisotnosti žene Izkopal in trdil, da je s tenr odstranjen velik vzrek njene nesreče^ ozlr., da ie zacopranost s tem jasno dokazana. Revno ženo je dobil s tem popolnoma v oblast In je prosto razpolagal z njo. in imetjem. Treba Je bilo Iti še po oble ko v Moravče in v Krašnjo po nove ko^ stl. Tudi na to strašno pot le žena odšla, brez odpora... Tisto noč, v Četrtek, se ie 60-lctnl pobožni berač nahajal pri njej v spalnici, vso noč Je sedel ob sveči, molil in bral knjige. Na potu v smrt. Na njegov ukaz lepo oblečena v črno obleko z ogrinjnlko in dežnikom, založena baje s 30.000 K denarja, jc odšla v< petek ob pol 8. zjutraj z beračem cd doma. Domače je obvestila, da gre v Krašnjo »krave kupovat«. Šla sla v Ljubljano se v sedla baje v Zalogu na vlak in preko Kresnic in Vač prišla v moravško dolino, kjer je bila umorjena. Kako se je zgodil umor pa še ni pojasnjeno. V soboto je v gozdu pod Liinbarsko goro nabiral nekdo protje In srobot, da napletc košar, in našel v šumi ženo z razbito glavo. Drugi dan išče starejši sin po Krašnjl svojo mater, na poti mu pove orožnik, da leži neka žena v mrtvašnici. Sin je v mrliču spoznal svojo mater, za-peljanko berača ... 0 mladem advokatu Beograjska »Politika« beleži nastopno sličico: Mlad odvetnik otvarja svojo prakso. Razkošno je že uredil svojo pisarno. Kupil jc odličen telefonski aparat in ga postavil na svojo pisalne mizo, četudi telefon še ni instaliran. (Tudi p. t. klijenteli sc ne žuri.) Vendar naslednji dan prijavi sluga prvega klljenta. Iz principa ga mladi advokat pusti čakati dvalset minut. Hoteč še bolj imponiratl, vzame slu-šallco svojega še mrtvega telefona in imitira važen razgovor — seveda ravno v momentu, ko sluga uvede klijenta: «.... toda, gospod minister, čas Izgubljamo, I vi i jaz... Ne pomaga nič.. 900.000 Din, kakor sem dejal... Da, in niti besede več... Do svidenja!« Nato položi slušallco nazai na telefon. Klijent skromne zunanjosti je ves presenečen. »Želite, gospod?« važno vpraša advokat. «Prišel sem instalirat telefon...« Od danes naprej v Kinu TIVOLI 3., S., 7. 8r» 9. uri. — Elegantna in pikantna komedija po znanem gledališkem delu od Scribeja. V glavni vlogi krasotica MA* DY CHRISTIANS — Telefon št. 208. — Predstave ob Rezervirajte si vstopnice Ljubljana 26. marca 1824. a—u . - j___ Kraj opazovanja Ljubljana 806 nad morjem Ljubljana . Ljubljana . Ljubljana . Zagrob . . Beograd . Dunaj . . 1'raga . . Inomost , V Ljubljani barometer nižji, temper. višja Dunajsko vremensko poročilo: Od velikega ozemlja, zračnega pritiska nad J'v-ropo so ja izločil manjši zračni pritisk nad pomerskim zalivom. Na njegovi južno - zapadni strani se pri severoznpad-nih vetrovih opaža ohlajanje, V, Ffaftk- ob Zračni tlak Zračna temperatura Veter Oblačno 0--10 Padavine J mm 7. 751 6 8-4 sev. vzh več obl. 1-7 14. 7498 14-4 jug. vzh več. jasno — 21. 748 4 7-4 brezvetra oblačno — 7. 7518 110 vzhod »t 1-0 7. 750-3 110 brezvetra n 10 7. 7495 60 z&pad megla — 7. 7463 90 jug. zap. pol obl. SO 7. 748 4 50 brezvetra oblačno Solnco vzhaja ob 5'50, zahaja ob 18.22 furtu ob Meni je deževalo. V severnih Alpah je bilo opoldne precej jasno in gorko, v južnih Alpah pa nejasno in deževno. Napoved za čotrtek: Nejasno, deževno. milo. , , ■ * = « JUTRO» št. 75 o ^ o »veta Usoda Miramara Trst, 23. marca. Kdor nadaljuje pot iz Trsta preko Bar-kovelj ob morski obali, dospe v poldrugi url do parka in gradiča Miramar, prekrasnega letovišča bivšega mehlkan-skega cesarja Makslmiljana, ki jc bil ustreljen v Ouerctaru. Gradič Miramar je nastal v letih 1854 — 1856 In sicer ga je zgradil arhitekt Kari Junker v normanskem slogu. Tu je 10 aprila 1864. avstrijski nadvojvoda sprejel meljikan-sko krono, katero je pozneje plačal s svojo glavo. Po Makslmiljanovl smrti jo bil Miramar vočinoma zapuščen. Od časa do časa so prihajali tja člani avstrijske vladarske hiše, kadar pa ni bilo nobenega takega gosta, sta bila park ln gradič dostopna občinstvu, kl ic posebno ob prazničnih dneh rado vrelo na sprehod v Miramar. V gradiču samem je bilo dovolj znamenitosti, katere je bilo vredno ogledati. Med nje je v prvi vrsti spadalo stanovanje Makslmiljana in Charlotte, ki je vsled okrutne smrti svojega moža zblaznela in živi sedaj žc zelo stara v nekem sanatoriju za umobolne. Tržaški izletniki so si kaj radi ogledovali spalnico nesrečne mcliikanske kraljeve dvojice, sprejemnico In bogato knjižnico. V gradiču je bilo nakopičeno pravcato bogastvo. Park je bil zelo razkošno urejen In ie služIl občinstvu za prijetno počivališče. Po vojni je prešel Miramar v last Italijanskega erarja. Vlada je nastavila posebnega upravitelja ter mu dala v pomoč ln oporo kakih dvajset služabnikov. Dolžnost teh je bila skrbeti za gradič In park, da ne bosta zanemarjena. Toda upravitelj je bil komoden človek In mu ni bilo mnogo mari za red. Najrajši Je polegal v postelji, kadar pa je zlezel na prosto, se ni skoraj nič zanimal za to, kaj počenja služinčad. Ni čuda, da Je go spodarstvo v takih razmerah začelo propadati. Oblastem so te reči kmalu prišle na uho In so odredile preiskavo, pri kateri se je Izkazalo, da jc upravitelj res nemaren človek: mož Je spal v Maksiini-Ijanovi postelji in je uporabljal vse pred mete, ki imajo zgodovinsko vrednost. Mnogo reči je na ta način upropastll. Svoj stan je opremil z dragocenimi preprogami in sploh je ravnal z gradičem tako, kakor da Je njegova last. Zato je proti možu sedaj uvedena preiskava radi škode, ki jo je napravil na premičninah iu nepremičninah, katere so mu bile izročene v varstvo. Amerika kupuje Evropo Pariški »Journal des D6bat«» poroča o neki iuteresantni publikaciji ameriškega pisatelja Horvorda Pricea, v kateri imenovani pisce govori o znanstvenem, kulturnem, literarnem in umetnostnem napredku Ameriko v zadnjih dvajsetih letih. Amerika, pravi Prioe, ki je pred dvema desetletjema ftala še precej v ozadju in katero jo človeštvo poznalo samo po njenih tehničnih sredstvih in progresih, 6topa dane« na čelo kulturnega človečaustva. Tega dejstva se nikakor ne da utajiti. Vzrok vsemu temu je neizmerno bogastvo Amerike, ki je danes najbogatejša država na celem svetu. Ce se obnese prepoved zauživanja alkohola in čo Američani izgube zmisel za opojne pijačo, postane Amerika naravnost idealen svet, v katorean bo lahko vsak tovarniški delavec imel avtomobil in vsak farmer palačo. Nikomur ne bo treba zdihovati po letovišču, po zabavnih morskih vožnjah in po kapitalu v hranilnici. Poglejmo samo, kako živijo Američani že dandanes. Najlepšo slike, kipij knjige, risbarije, umetnostni predmeti, starinske dragocenosti, posebnosti, staro pohištvo, vse to se kakor na povelje seli iz Evrope v Ameriko in ne bo dolgo, ko bo Amerika čisto pojedla Evropo, t. j. pokupila vse kar je v Evropi vrednega. Vilko Mazl: Stara dama Pol ure od mesta je stalo še nekaj ?.idov razpadle graščine ali samostana. Ne vem, kako se je reklo tisti samoti, čeprav som hodil tja vsak dan im mi je čudovito ugajala vsa tista okolica. Pot so je vila med samimi vinogradi, globoko pod zidovi pa je pljuskalo morje ob ogromne skale. Morje! Deset let ga nisem že poslušal. Ali je sploh mogoče dopovedati, kaj govori morje v svoji vekovečnt pesmi? Stojiš tam na bregu, pohleven drobec vesoljstva, in dihaš to pesem daljav in čarov. Misli hite na vse krajo kakor bele ptice. Lopo jim je in dobro "a perotih svobode. O, da bi se nikdar ne izteklo te blagoslovljene ure! Takrat je bilo šele po svotem Gre-porju. Pri nas je še ležal sneg, ko som odhajal. Komaj da so Ščinkavci klicali v jutranje medlo solnco. Tu je že prepevala pomlad. Trte so poganjale in "led njimi so stali sključeni dolavci z golimi, opaljenimi komolci. Gruče zelenih oljk so se razgovarjalc s pritlikav vimi, razčoperjenimi smokvami, lei so nastavljale prvi sad. Široko so se bohotile mosnate agave, pile solnce ln "ai in porabljale skopo zemljo pod «abo. Najboljši dokaz, da brez denarja nI kulturo, jo dejstvo, da so pred svetovno vojno bili na višku narodi, ki niso trpeli na pomanjkanju finančnih sredstev. Nemci, Angleži in Skamlinavci so imoli takorekoč v zakupu vbo tehniko in napredek. Danes jo drugače. Telini-ka so jo razprostranila in slavi svoje triumfo v Ameriki, odkoder prihajajo najznamenitejša odkritja. To pa zato, ker ima Amerika najboljše laboratorije in ker plača znanstvenike delu primerno. Pisatelj prihaja do zaključka, da se ho polagoma vsa denarna, tehnična ln kulturna premoč prenesla na politično polje in tedaj so bo v Ameriki stvorilo novo rimsko cesarstvo angleškega jezika, ki bo obsegalo največji del ljudskega rodu na zemlji. Črni sneg na Aliaški Iz nekcca kraja na Sibirskem Arhl-polu sporočajo interesant.no vest., da je na hribovitih krajih Aljaško sneg v zadnjih tednih nenadoma premeni! barvo. Snežni kosmi niso bili več beli kakor navadno, temveč popolnoma črni. Ljudje, ki so se za ta nenavaden In izredno zanimiv prirodni pojav zanimali, so se podali na gore, da se sami prepričajo o stvari. Ko so zagledali pred seboj črna polja, so v prvem tre-notkn mi,»lili, rla so žrtve optično prevare. Naposled so prišli stvari na sled. Na stezo spoznanja jim je pomagal meteorološki nrar v ameriškem nvMtu Los Angolos, ki je utemelj!l svoja iz vaiania v obširnem buletinu. Črn sneg, pravi to poročilo, ni nekaj tako nenavadnega, kakor so običajno mislili. Titdi po vršacih Severne Amerike se včasih vidi ta prikazen. Tekom zadnjih desetletij so je večkrat pripetilo, da so bili hribolazc-i presenečeni, ko so prišli v pokrajine, ki so pokrite s črnim snegom. Pojav jo čisto naraven. V kraljestvu živali se nahaja na milijono in biljone majhnih drobnih čr-vičkov, ki so so nastanili v snegu. Teh drobnih živalic jo toliko, da jih nihče ne more prešteli. Videti jih je mogoče samo pod najprecfonejSimi mikroskopi; kadar zra«pjo. pa morijo ncka.trro po 2 cm. Te živa.lce žive sa.mo po 24 ur. Kadar ogrejojo solnčni žarki sneženo poljane, teilaj lezejo ti črvički iz jajčjih lupin na dan in se zvijajo po snegu. Ko ztiido solnce. pa se zakopljejo globoko pod sneženo skorjo, in anog postane nenadoma zopot bel do solnčnega vzhoda. Tudi vprašanje, zakaj žive ti drobni stvori v snegu, je pojasnjeno. Strokovnjaki so dokazali, da sc v snegu ta-mošnjih krajev nahajajo mikroskopič-no drobne alge, katere popolnoma zadostujejo za prehrano opisanih črvlči-kov. Take alge uspevajo samo na Aljaski ter popolnoma pojasnjujejo problem »črnega snoga». ki se zdi na prvi mali neverjetna izmišljotina. Senzacija v vsemirju Skoraj istodobno prihaja iz Rima in iz Arizone v Severni Ameriki poročilo, da se kakor so astronomi na tamkajšnjih zvezdamah ugotovili, od kozmične megle obdana orjaška zvezda, ozč ozvezdje An-dromeda s hitrostjo 30.000 kilometrov v sekundi približuje naši Zemlji. Moderna astronomija označuje Andro-medo kot kompleks množine zvezd, kl jih z našimi nezadostnimi sredstvi le težko razločujemo. V ogromni daljavi od naše majhne Zemlje se nam zvezde Andro-mede dozdevajo kot neizmerna in nepro-dirna meglena kepa. Astronom Sllepher ie bil prvi, ki se Je s posebno vnemo posvetil proučevanju Andromede. Ugotovil je predvsem, da je skupina Andromede 400krat večja kakor ves solnčnl sistem. Domneval je, da se ta meglena kepa približuje našemu solnčncmu sistemu; znanstveno pa to domnevo ni mogel dokazati. Našim modernim astronomom pa se je Najrajši sem hodil tja v dopoldanskih urah. Takrat ni bilo nikogar k bregu in si tudi nisem želel nikogar. Hotel som biti sam z morjem, solncem in Bogom. Zoprno kričanje mesta ni seglo več, tja. Tiho so ždele temne cipreso med zidovjem. Morda, so rastle iz tal nekdanjih dvoran, polnih razkošja vzhoda in zahoda? Morda so pre-grinjale mesto nemih celic in mračnih koridorjev, napolnjenih 6 spok ornimi molitvami hlodih devic? — Kaj bi solza nad minljivostjo! Zdaj jo bil tu hlad in tišina. Morje je pljuskalo ob breg, morje, ki je bilo in bo. Solnco je potovalo čez nebo kakor nekoč in kakor bo do konca dni. Iz prostranstva je govorilo: Človek, tvoja jo samo ura, ki jo živig. Vrgel sem raz sebo obleko in legel na skalo. Prijetno mo je grelo. V naših krajih je komaj o kresu takšno solnoe. Morje jo bilo št hladno, nihče so ni še kopal. Naše v-Me so komaj med Mašami tako tople. Planil sem med valove in zaplaval daleč od bre. ga. Skoro me je neslo. Ostal sem na bregu do poldneva. Nabiral sem včasih školjko in jih razposajeno metal v valove, dražil sem morske ježe, ki so so tiščali skal in preganjal čebele na opojno duhtečih tamariskah. Nekoč, ko sem se vrača.L sem aar posrečilo, da so to domnevo tudi znast-veno dokazali ter izračunal! hitrost, s katero sc fantastična daljava med ozvezd icm ogromne Andromede In atmosfero naše Zemlje zmanjša vsako sekundo. Kakor neizmerno velika pa se nam tudi dozdevna hitrost 30.000 kilometrov v sekundi, s katero se meglena kepa Andromede približuje našemu solnčncmu sistemu, jc v primeri z nepojmljivimi distan-cami svetovja izven našega solnčnega sistema pravzaprav lc polževa hitrost. Astronomi ne računajo hitrost planetov in trajanje kozmičnih dogodkov po miljah ' In kilometrih, marveč po svetlobnih letih, j Svetlobno leto je ona neizmerna distan-ca, ki Jo svetloba preleti v enem letu. Ker znaša hitrost žarka, kakor znano, v eni sami sekundi 300.000 kilometrov, pač več bilijonov kilometrov enega svetlobnega leta z mnogimi ničlami lahko zapišemo na košček papirja, nikdar pa z našo človeško fantazijo ne bomo zapopadli neskončnost te daliave. Hitrost meglene kepe Andromede znaša komaj eno tisočinko svetlobne sekunde, kakor so to soglasno ugotovila spek-troskopična raziskovanja Italijanskih iu ameriških astronomov. Zaenkrat se torej ni bati, da bi orjaška Andromcda zadela v naš solnčnl sistem, ker jc kepa Andromede oddaljena od naše Zemlje 32.000 svetlobnih let. Svetlobni žarek, kl z Andromede prihaja sedaj v teleskop astronomov, sc jc utrnil z Andromede pred 32 tisoč leti, torej« v dobi, ko so bili mamuti morebiti edina živa bitja na Zemlji. Minilo bo torej v najslabšem slučaju več milijonov let do one katastrole, ko utegne Andromeda zadeti ob naš solnčnl sistem ter ga uničiti. Ljubljanski velesejem. Senzacija! i«i/» 11. Id U. aprila Modna revija v operi. X Dražba pohištva bivšega nemškega krotipriiica, Prošli teden se jc vršila v VVIcringenu na Iiolandskem javna dražba pohištva in drobnarij nemškega kronprinca, ki jih jc ta pustil ua svojem prejšnjem bivališču in jih velel razprodati. Interesentov se jc javilo Izredno malo in cclokupna kronprinčeva osta-lina se je prodala za tisoč holandskih goldinarjev. Srebrnih doz s cesarsko kro no in krotiprinčevlm mnnogramom baje sploh ni hotel nihče kupiti. X Mikado zblaznel. Nedavno sc cj poročalo, da leži mikado, bivši japonski cesar, na smrtni postelji in da jc vsak čas pričakovati njegovega konca. Sedaj pa doznavajo ameriški listi, da Jc mikado, ki jc žc več časa duševno bolan, popolnoma zblaznel. X Kako Jo Churchill sprejel vesti o svojem volilnem porazu. Angleški politik Wlnston Churchill je kakor znano, pri zadnjih naknadnih volitvah v angleški parlament propadel. Vest o porazu mu je prišla docela nepričakovano. Do zadnjega trenotka Je namreč upal na svojo zmago. Ko je prejel vest, da jc propadel, je prebledel, se zamajaj in začel prepaden buljiti predse. Nato si je začei griztl ustnice in ko se jc s težavo zbral, se ie odpeljal domov lečit težki udarec. Churchlllova žena pa je dozna-la o moževem porazu na volišču, kjer Je bruhnila v krčevit plač. Manjkalo jemalo, da se nI onesvestila. Nato so Jo znanci spremili v stanovanje. X Žene kot veroučifeliice na Češkoslovaškem. Pravkar se jc ženam v češkoslovaški republiki odprlo novo polje Javnega udejstvovanja. V Kraljevem Gradcu je bila nameščena radi pomanjkanja veroučiteljev neka ženska za kateheta. Seveda Je pred tem napravila pred konzistorijem predpisano skušnjo. Nato je dobila službo, in pravijo, da se v nji Izredno dobro obnaša. X Vladar, kl živi od razprodaje svojih dragocenosti. V milanskem listu »Corriera della Sera« opisuje nekdo nenavadno življenje bivšega cesarja Si- šel nad bregom staro elamo. Sodela jo na belem zidu in gledala z daljnogledom po morju. Oblečena je bila v črnino, lasje pa so ji bili docela sivi. šel sem potihoina mimo nje, da bi so ne ozrla vame. In res so ni ozrla. Ali mo ni opazila, ko sem letal tam »podaj broz obleko in se prevračal med valovi? Ko sem uganjal burko kakor prešeren otrok? Ni dvoma, da mo je videla; morala mo je videti. In zakaj me ni opozorila na svojo prisotnost? Naslednjega dno sem jo zopet našel na tistem mostu. Ko sem šol mimo nje, me je pogledala z očmi, ki so bilo za štirideset lot mlajše od nje. Oči se nikdar ne postarajo, je dejal Shakespeare . i . Kaj jc mislila ta starka s tistim pogledom? — Vos dan mi je stala, prod očmi kakor velika uganka. In tako sem jo srečal vsak opoldan. Nikdar nisom vorlel, kdaj je prišla. Ali jo jo nosila sem želja po oddihu v samoti? Ali soomini iz davnih časov? Ali kaj? — Zmerom me je pobožal mir mogrede njen širok, skoro razbrzdan pogled in preko razoranega obraaa ji jo tekla tančica nasmeha, ki greje in vabi samo z dekliških lio . . . Kaj je živelo v starki? Ali sem se le jaz tako motil in sem iskal vulkan pod skorjo strjene lave? — Nekoč sa mije. »Mflk da me Je kn. rangtonga, katerega so Kitajci vrgli s pre stola. Bivši vladar ne dobiva nobene pokojnine. Vlada mu je priznala samo njegov bivši cesarski dvor. V dvoru se nahaja toliko dragocenih predmetov, da Izgleda kot pravi muzej. Dragocenosti, katere so tekom dolgih stoletij nabrali kitajski cesarji, so prešle v last Slrangton-ga, kl jc sedaj prišel na svoje vrste idejo. Začel je prodajati ostallno svojih prednikov, ker drugače ne zmore stroškov, katere ima s svojim razkošnim življenjem. Bivšega vladarja pa je posnemalo tudi lepo število evnuhov, kl sta nujojo ž njim pod isto streho. Slrangtong je radi tega odredil preiskavo, toda šc isto noč je v najbogatejšem delu palače nastal ogenj, ki jc upepcill velik del imetja bivšega vladarja. X Revizija procesa Hanika? Iz Brna prihaja poročilo, da jc Hilda Hanika, ki je bila radi umora svojega moža kapetana Hanike obsojena na smrt, predložila preiskovalnim oblastim novo pismeno priznanje, v katerem izjavlja, da jc ona sama zakrivila, zamislila In izvedla umor svojega moža in da je .lan -S Vesely nedolžen. Listi pišejo, da vsled tc izjave nI Izključena revizija procesa^ X Najeiierglčnejša ženska na svetil umrla. V Londonu |e te dni umrla' 89 let stara gospa Sclfriedge, ki je veljala za svojega življenja za najcnergiČJ nejšo žensko na svetu. Stala je na čelii velctvrdke Oordon Selfriedge In je tri* krat podvzcla potovanje okolu sveta na da bi se bala največjih opasnostl, kl sol ji pretile. Pred dvema letoma si Je vbU la v glavo, da hoče leteti z aeroplanom! na Švedsko. To je tudi izvedla. Se lani je odpotovala v Ncwyork, od koder js z avtomobilom nadaljevala pot v Satv Praticisco. Kmalu po tem potovanju jai zbolela. V bolezni jc bolj In bolj propadala, dokler nI prišla telesno na nlčlo^ Duševno pa jc do zadnjega trenutka ostala čila in zdrava in še pol ure pred; svojo smrtjo jc imela toliko poguma, ter naročila vozni listek za pot Iz Londonu v Newyork, odkoder je trmasto hotela premeriti pot od Atlantika do Paclilka s avtomobilom. Smrt pa il jc prekrižala ta račun. Domače ognjišče Snažnost v kuhinji Kuhinja ob različnem dnevnem času jo zrcalo, ki odsevajo Iz njoga vse vrlino in vso/ slabe lastnosti kuharico. Velike važnosti so v kuhinji voda, milo, brisačo ter razne kuhinjsko cunje. Pravilno uporabe teh kuhinjskih pripomočkov ni nikdar mogoče dovolj toplo priporočati služkinjam. Posebno jih je treba strogo navajati, da natančno ločijo brisače za roko od cunj za kozarec, za posodo, za lonoc itd. Vsaka cunja ima svojo in le eno uporabo. Preden začneš kuhati sc vsakokrat umij ter si prodpasaj čeden predpasnik. Ako hočeš delati testo, se iznova umij z gorko vodo, milom in ščetko. Delaj kolikor možno malo z rokami, pomagaj si povsod z vilicami ali žlico. Ilodi čista in natančna ter ravnaj tako, da bo vsaka jed snažna in okusna. Ni dovolj, da potakneš kako stvar samo v vodo in jo vržeš nato v lonec; pregledati moraš dobro, ali je čedna in ali so jo kaj no drži. Sicer jc res, da beremo v novejšem času po vseh mesnicah napise: »Meso otipavati je Btrogo prepovedano«, toda niti kupovalke niti mesarji se ne brigajo dovolj za ta ukaz tržnega nadzorstva. Pravijo, da izgubi meso nekaj svojih hranilnih snovi, ako ga peremo, toda raje imam nekoliko slabšo juho ter dobro operem meso, ko vidim, koliko rok ga pretiplje in koliko muh ga oblezc. Prav posebno jo treba umiti v gorki vodi in s čisto cunjo pro-kajeno meso. Tudi vsako sadje operem ali vsaj dobro obrišem, preden ga dam uživati družini. Koliko služkinj, pa tudi gospodinj in otrok brezskrbno jč na trgu sadje, vse umazano in nečedno. Ne pomislijo, koliko je lahko na sadju prahu, blata, črvičkov. Kmetice ga imajo čestokrat pokritega z umazanimi cunjami, mede ga v nosnažnih posteljah ali pod streho in v kleti, kjer Bkačejo podgane, miši in mačke. Tudi potuje tn sadje skozi marsikatero roko, preden pride na trg. Prav mogoče je, da so imeli lastniki teh rok kako nalezljivo bolezen ali pa so bili zelo umazani. Zato jo toplo priporočati, da ao vsako sadje opero in zbriše, preden ga uživamo. Istotako operem krompir, preden ga lupim. Seveda je treba olupljcni krompir iznova oprati. Če kuham krompir v oblicah, peso ali zeleno, operem vso prav dobro in izrežem oglodana mesta. Pra? tako spiram tudi fižol, grah, lečo, ješ-prenček, kašo, riž i. dr. Vse to se inora prej tudi še skrbno izbrati, ker jo vmes čestokrat dosti smetja. Posebno previden mora biti človek pri zelenjavi. Vsak list jo treba pregledati zaso, ali ni kje kake gosenice ali polža, ki bi zagnusil jed vsej družini. Tu ni kuharica nikdar dovolj vestna, natančna in čista. Poleg čistosti mora gospodinja tudi gledati na zunanjo obliko jedi ter na ' ' 1 tela ogovoriti. Vstavil sem sc bil žo, a mo jo nekaj noslutnega neslo dalje. Kaj bi mi mogla povedati neznana stara dama? — Ali jo naposled samo zaradi meno prihajala som? — Sram mo jo bilo tc misli, kakor da se je posili vkradla vame. Ta žonska bi mi mogla biti že stara mati . . . Potekli so mi dnevi. Okoli poldnova sem stopit na parniik. Mesto se .je umikalo. Belo vrste hi« so so zgoščale v en Bam sijaj. Visoko je rastel iz njih marmornat zvotiik katedralo kakor vrat ogromnega laboda. Parnik jc plul mimo pokopališča na visokem polotoku in krenil potom napošev proti otočju. Prikazalo se je tisto zidovje med cipresami. Soinco jili je oblivalo kakor druge dni, kakor vsako pomlad i,n kakor jih bo oblivalo tja v poletje in- šo v je.sen in v daljno čase, ki jim morda nikoli voč ne bom priča. Tam je zopet, sedela stara dama. Natančno sem jo razločil po črni obleki od belega kamenja. Spremljala jo parnik z daljnogledom. Stopil sem k ograji na krovni in zamahnil z robcem proti bregu. Spoznala me je takoj in začela odzdravljatt, Zdelo še mi je celo, da mi daje znamenja z robcem. Nisem je razumel ne prej ne zdaj . . . posodo, v kateri prinaša jed na mizo. šo tako dobro pripravljena hrana nam 110 diši, ako jo t umazani, počeni, oškrb-, liani posodi in na nesnažnem prtu, ako so na namiznem orodju pozna, kaj smo jedli prejšnjega dno in ako nam strežo umazana in razinršenn gospodinja ali služkinja. Potrebno jo, da kuharica pokusi jed, preden jo nese na mizo, ker se da včasih z malenkostnim dodatkom izdatno zboljšati. Toda žlico, s katoro pokušaš, no smeš dej,'iti nazaj v jed. Takisto grda je tudi navada, da pijemo vodo iz kozarca in ga potem vržemo s preostalo vodo vred nazaj v škaf. Korcc je lo za zajemanje, vodo pijrno iz čase! Živila, ki jih no uporabljaš takoj, hrani na hladu in pokrita vsaj z mrežioo ali redko tkanino. Pazi, di. ne pride kaka žival do njih. Tudi po cesti ne nosi kruha in drugih jedi odkritih ker po ulicah je vedno prah. To velja zlasti za taka živila, ki jih ne moremo umiti. Površnost v kuhinji je vredna vsega obsojanja. Ženska, ki v kuhinji ni natančna tor ni z vsemi mislimi pri svojem delu, nc more napraviti dobrega in okusnega kosila. Ponošena obleka Oblačil, ki jih ne nameravaš več no. siti, ne premetavaj po stanovanju semin-tja. Preglej lakoj vsak del posebej in premisli dobro, čemu bi ga šo mogla porabiti. Ali morda za oblekico, krilce, predpasnik olroka, ali za kak jopič, za copato ali za krpo za prah? — Vsekakor razparaj nerabno obleko takoj, osnaži ali operi in zlikaj še porabljive dele in jih spravi. V madežasto obleko pridejo molji ia jo skleslijo. Tudi dela taka obleka v stanovanju napotje; samo porabile in lepo zganjene kose pa laliko spraviš na majhen prostorček, kjer jih imaš takoj in vsak hip na razpolago. Obleko, ki jo hočeš dati barvati, očedi skrbno madežev, ker se šeasoma tudi preko barve zopet pokažejo. Slabega in po-nošenega blaga ne dajaj v barvo, ker so barva slabega blaga zadostno no prime in ga tudi razje. Troški se torej ne izplačajo. Misliti treba tudi na to, da se blago v barvi vedno vskoči. Najboljša barva je črna, rjava in lemnomodra; svetlo barvano blago pa hitro obledi. Vse ostanke blaga, gumbe, trakove, Bukanec, svilo, šivanke imej na določenem mestu, da najdež hitro vse, kar potrebuješ, ker čas je zlato. Rmcnkasto perilo, ki je ležalo dolgo časa v omari, obeliš takole: Pusti spi-njeno mleko več dni slati, da se popolnoma skisa, potem namakaj v tem mleku perilo pol dne. Izmencaj ga najprej v, spinjenem mleku, potem v mlačnt milnici in končno ga izplakni v tekoči vodi in ga razobesi. Ako perilo še ni popoU nomn belo, ponovi ravnanje. — Poleti tudi lahko beliš perilo na solncu prav tako knkor platno. Pozimi pn ga razgrni po snegu, kndar sijo solnce nanj. Sneg in solnce ga obelila. Ako nimaš prostora zalo, pa napolni škal s snegom in nama-knj v njem porumenelo perilo nekaj ur, potem ga operi in razobesi. Sneg, zlasti spomladanski, ima veliko belilno moč. Porumencla slonova kost dobi zopet svojo prvotno belo barvo, ako jo nama-žemo z vodikovim superoksidom in pustimo neknj čnsa na solncu. .Todovi madeži izginejo, ako jih namočimo s salmljakom. Preprosto sredstvo, kako se uverl-mo o starosti jajc. Znano je, da se v jajcu prostor na topem koncu, kl je napolnjen z zrakom, poveča, čim starejše je jajce. Ako bo položi jajco v raztopino kuhinjske soli, stremi vedno bolj, da bi plavalo pokončno. Sveža jajca leže vodoravno na dnu posode. Tri do pot dni staro jajco vzdigne topi konec, tako, da napravi njega podolžna o« kot 20 stopinj 7. vodoravnim dnom. Ako jo jajco staro osem dni, bc poveča kot na 45 stopinj, pri štirinajst dni starem na 60. pri treh tednih na 75. Čo jo jajce staro mesec oli čez, plava na koničastem koncu. Nepremočljivo lepenko za različna dele. dobimo, ako pomočimo lepenko v toplo raztopino iz 12 delov smole, 9 delov parafina in enega, dela natrijevega silikata. ' " ' " Naš izvoz v Kljub sem in tja pesimističnim giaso« vom se naš izvoz odločno povoljno raz« vija. Statistika generalne direkcije carin izkazuje za mcscc januar t. I. izvoz 220.110 ton blaga v skupni vrednosti (168 milijonov 989.032 Din napram 180.924 to« nam v vrednosti 390,752.120 Din v istem času leta 1923. To pomeni napredek napram januarju leta 1923. za znatno količino 33.186 ton. Napredek po vrednosti pa znaša celo 272,236.912 Din. Iz nastopnega pregleda je razvidno, kateri so bili najvažnejši izvozni pred« meti v januarju t. 1. (v milijonih Din): Vrednost Količina 115.5 ton 63.502 76.6 kom 16.937 2.224 6.976 790 8.529 8.130 491 47S Blago gradbeni les goveda sveže meso 62.7 ton suhe čcšplje 60.2 ton jajca 42.8 ton svinje 28.5 kom turščica 24.0 ton mesni izdelki 22.0 ton sir kaškavalj 17.4 ton izkopinc in rude 16.6 ton 48.577 konji 15.1 kom 3.752 cement 13.7 ton 18.829 drva za kurjavo 9.2 ton 26.112 svinec 8.8 ton 790 hmelj 7.5 tan 83 fižol 6.0 ton 799 drobnica 5.7 kom 22.981 železo 5.5 kaleijev cianamid 5.2 predivo 4.8 zdrav, zelišča 4.8 pšcnica 4.0 kože jagnj. i jarčje 3.6 ekstrakti za kože 3.5 pšenična moka 3.4 ton Ostalo odpade na manjše postavke. Značilno jc, da je izvoz pšenicc in rnoke tako majhen in da tudi izvoz turščice ni velik. Krive so najbrže naše previsoko cene. Najvažnejša naša izvozna predme ta sta tudi v januarju les in živina. — Uvoznih podatkov za mcscc januar še ni. Rilo bi pa želeti, da se tudi pri nas kakor v mnogih drugih državah obenem z izvoznim objavljajo tudi uvozni po« datki. ton ton ton ton ton ton ton 497 2.426 241 191 1.025 65 763 727 prilično nazadovanje, kar pospešuje tudi potreba denarja za pomladne posevke. Za kg žive teže notirajo danes: biki 12.5 do 13, bosanski čokli 8 do 10, krave do« mače I. 12.5 do 13.5, II. 12 do 12.5, III. 9 do 10, bosanske krave III. 9 do 9.5, ju« nicc domače 1. 12.5 do 13.5, II. 12 do 13, bosanske 10 do 12, junci domači I. 13.5 do 14, II. 13 do 13.5, bosanski 11 do 12, teleta 14 do 17, voli domači I. 13.75 do 14.75, II. 13 do 14.5, III. 11.5 do 12, bo« sanski I. 13 do 13.5, II. 11 do 12.5, II. 10 do 11, svinje mršave in frišlingi 20 do 22.5, pitane 22.5 do 23.5 Din. Krma: dc« telja običajna 145 do 175, seno nepre« šano boljše 100 do 120, slabše 75 do 100, slama 100, slabša 75 Din za 100 kg. Konji za komad: težki do 12.500, kmetijski 6250 do 7500, srednji 5000 do 6250, jc« zdni 8000 do 10.000 Din. Konji za klanje so sc tržili po 3 do 4.5 Din za kg žive teže. | Dunajski svinjski sejem (26. t. m.) — ; Dogon 2060 komadov; od tega 486 ju« ! goslovanskih. Notirajo za kg žive teže v tisočih aK: svinjo debele 22 do 22.5, mesnate 23 do 25.5. Debele svinje so na« i pram prošlemu tednu padle v cenah za 50 aK pri kg, dočim so mesnate ostalo nespremenjene. Tržišče z umetnimi gnojili (26. t. m.) Nastop ugodnejšega vremena jc povzro« čil živahno poslovanje. Mnogo sc pov« prašujc po superfosfatu. Precejšnjo zani manjc vlada tudi za kalijevo sol. Zaradi pomanjkanja drugih dušikovih gnojil se v zadnjem času povprašuje tudi več po kampanjo v hranilnih kronah. Med mnogimi delodajalci in delojemalci se vrSe žo pogajanja glede določitve mezd v hranilnih kronah. = Albanske finance. Od zveze narodov dodeljeni finančni konzulent pri albanski vladi, Nizozemec I. D. Humger, je odpotoval. V zadnjem poročilu Zveze narodov je predlagal vrsto ukrepov, ki so ga v uradniških in častniških krogih osovražlli. Njegov načrt o ustanovitvi emisijske banke je s tem padel v vodo. če se bodo prestopki proti tomu opeto-vano izrečenemu nalogu najstrožje kaznovali. — Tajnik II. Sokol Sokolski zlet v Zagrebu Jugoslovansko Sokolslvo se mnrljivo pripravlja na važne sokolske nastope meseca avgusta v Zagrebu. V Zagrebu se sestane takrat sokolski sabor, ki bo združen 7. velikim sokolskim zletom. Velikega pomena za Sokolstvo je zlasti sabor, ki bo položil nove temelje za razvoj našega Sokolstva. Na sabor pa gleda z zanimanjem ne samo naše, temveč tudi vse slovansko Sokolstvo in zato ni izključeno, da pride ua tem sestanku do ustanovitve vseslovanskega sokolskega sabora. Predsedstvo ČOS. je v tem pogledu že izreklo svoje mnenje in naloga češkoslovaško-jugoslovanskega saveza je, da slvori konkretne predloge. Tako bi moglo ob priliki sabora v Zagrebu priti do velike manifestacija slovanske vzajemnosti. Pa tudi sokolski zlet bo brez dvoma veličast-apnenem dušiku. Posebno zanimanje 1 na manifestacija sokolsko misli. Po dose- '.ici^S' lada za čilski soliter, toda sedaj ni bla« i danjih prijavah izgleda, da se bodo zlega na skladiščih. Cene: superfosfat, 16« ; (a udeležile vse župe JSS. Te dni je bilo odstotni, 130 do 135: kalijeva sol 150 do 155: apneni dušik 320 do 330: 12 do 15« odstotni kajnit 70 do 75; 17 do 18«od« stotna Thomasova žlindra 160 do 170 di« narjev. Tržišče z vinogradniškimi potrcbščl« nami (26. t. m.) Nekaj večje zanimanje vlada za modro "ulico. Radi krize vinar« stva sc malo kupuje. Cene zadnjih dni: modra galica 10 do 11; žveplo 3.25 do 4.50; natrijev triosulfat 7; galun 5.50 do 6; rafija 10.50 do 11 Din. Gtavpa skupščina Hrvatske eskonsptne banke v Zagrebu tudi rešeno vprašanje zletišča, ki se bo nahajalo v bližini mesta. V kratkem bo zagrebški Sokol pričel graditi veliko tribuno, na kateri so bo nahajalo okoli 2000 sedežev. Na telovadlšču pa bo prostora za 12.000 gledalcev. V kratkem izide poseben sokolski vestnik, ki bo prinesel obširna navodila za te sokolske dneve. = Kupčija s krompirjem. Dosedaj že nekaj tednov učvrščene cone krompirja so pričelo v zadnjom času občutno nazadovati. Vzrok temu jo deloma konkurenca Madžarske na zunanjih trgih, ponaj-več pa južno vreme, ki sedaj omogoča vuuunjev »u.u^u u,ju0lv«». -dovoz blaga na razna postajališča, kar I Uvocl je naP,sal «r_»uKOvsicy z zarav' Sokoli.jezdeci v Ljubljani. Kakor vsak petek, tako tudi jutri, dne 28. t. m. brat« ski sestanek v kavarni Prešeren ob 8. uri zvečer. Ker jc sestanek velevažen radi pogovora o «Kolu jahačev», se bratje poživljajo k polnoštevilni udeležbi. — Jezdni odsek. Nova češka sokolska knjiga. ČeskA obec Sokolskd je izdala 2. zvezek «Knjiž niče vaditeljev sokolskega dijaštva». — Dne 20. t. m. se je vršila ped predse-danjem družbinega predsednika g. Milana barona Turkovlča 55. redna glavna skupščina delničarjev Hrvatske eskompt-tie banke v Zagrebu v zavodovih prostorih. Iz predloženega Izvcstja ravnateljstva izhaja, da sc jc poslovanje v prošlem poslovnem letu kljub težkemu položaju na denarnem tržišču zaključilo z zelo povoljnim uspehom. Zavod je bil v stanu, da jo stavil mnogobrojnim podjetjem svojega velikega koncema ter afililra-nirn bankam na razpolaganje potrebna sredstva. Izvršujoč deloma zaključek izredne glavne skupščine, kl se ic vršila 6. decembra 1923., je ravnateljstvo že v decembru lanskega leta izvedlo povišanje delniške glavnice od 100,000.000 na 140,000.000 Din, izdavši 400.000 komadov novih dclnic po 100 Din nominale. Po izvedbi tega povišanja so znašala lastna sredstva banke dne 31. decembra 1923. 140,000.000 Din delniške glavnice in 42,036.861.50 Din rezerv. Cisti dobiček v znesku 20,578.410.80 Din sc porazdeli takole: 15,000.000 Din v ime 15 odstotne dividendc (to je 15 Din na delnico), 620.000 Din v redni rezervni fond, 750.000 Din v izredni rezervni fond, 500.000 Din v davčne rezerve, 500.000 Din za pokojninski sklad, 250.000 Din za fond Frana Šverliuge in 250.000 Din v dobrodelne svrhe. Na novi račun za 1. 1924. se prenese 1,976.655.50 Din. Kupon št. 30 s 15 Din se je pričel izplačevati 24. t. m. Glavna skupščina, kateri je prisostvovalo 72 delničarjev deloma osebno deloma zastopanih, kl so skupno zastopali 947.835 dclnic s 94.784 glasovi, je soglasno sprejela na znanje poročilo ravnateljstva in nadzornega odbora. V ravnateljstvo so ponovno izvoljeni gg.: Žiga Štern, Milan Weiss de Polna in Gui-do pl. Pongratz. Po glavni skupščini se je vršila seja ravnateljstva, na kateri se je ravnateljstvo konstituiralo ter ponovno izvolilo za svojega predsednika g. Milana barona Turkoviča. a za podpredsednika g. dr. Stanka Sverljugo, glavnega ravnatelja zavoda. jo bilo doslej zaradi obilice snega skoro j ?tvefne8a Nat° raf,;a™ m>i7.vodliivn. Slovansko norice. Prekmur-I brata J' V' KIime 0 terael)lh 8okols.kc Tržna poročila Novosadska blagovna borza (26. t. m.) Pšcnica: baška, 79 do 80 kg, 2 odst., 322 do 330. Turščica: baška, za promptno do bavo, 60 vagonov 237.5 do 242; za maj« junij 250. Moka: baza «0s», 10 vagonov 515 do 525; «0», 510 do 516; «2», 450 do 456; «5», 390 do 396; «7», 240 do 280. Fižol: baški, 725 do 730. Otrobi: 210 do 215. Tendcnca slaba. Zagrebški tedenski sejem (26. t. m.) Na sejem jc bilo pripeljano izredno mnogo sena, dočim je dogon živine bil nasprotno slabši. Precej je bilo le telet In svinj. Izvoz živine — razen mnlcnko« Fti v Avstrijo — je popolnoma zastal in Ke nnaža v vseh cenah na našem tržišču neizvedljivo. Slovensko gorice, Prekmur jc, osobito pa Ifrratska, koder prezimu-jojo krompir v jamah na prostem, bodo sedaj v stanu docela kriti povpraševanje po blagu. Tržna cena krompirju je v Celju, Maribora in Ptuju povprečno 1 dinar 25 p za kg na drobno. = Sladkorna produkcija v naši državi. Sladkorne tvornice v naši državi eo sklenile letos mnogo več pogodb za. dobavo sladkorne pese nego katerokoli leto po vojni. Pogodbo se nanašajo na okrog 60 tisoč oralov. Ako se bo vse to zemljišče res nasadilo s peso, je računati za prihodnjo kampanjo, ako bo letina vsaj priliena, na okrog 6000 do 7000 vagonov sladkorja, ki popolnoma zadostujejo za vso potrebo države. = Plvovarska kriza. Kakor je znano je minula svetovna hmeljska letina slabo uspela, posebno v Češkoslovaški in Nemčiji. Zaradi pomanjkanja hmelja se nahaja letos pivovarska industrija v mnogih državah v prav kritičnem stanju. Povpraševanje po hmelju je po celem svetu zelo veliko, le žal, da so neraz-prodane zaloge minimalne. Zato tudi ceno močno naraščajo in bodo gotovo še precojšnje v bodoči hmeljski sezoni. Za hmeljarje so letos torej zopet ugodni izgledi. Dobave in oddaje. Direkcija državnih železnic v Ljubljani Tazpisuje ofer-talno licitacijo na 5. aprila za dobavo 60.000 kg snažilno jute (jutinih niti). Pogoji se dobe pri ekonomskem odelenju Direkcije državnih železnic v Ljubljani, Gosposvetska cesta, vsak delavnik od 10. do 12. ure. — Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotiei so bo vršila dne IG. aprila ofertalna licitacija glede oddaje barvanja železne konstrukcijo mostu preko Tise pri Senti. Natančnejše se izve v Trgovski in obrtniški zbornici v Ljubljani. = Vprašanje stabilizacije francoskega franka. Iz Pariza poročajo: Merodajni faktorji so pripravljeni na novo ofenzivo špekulacije proti franku tor so pod-vzoto potrobne varnostne mere. Pomoč Anglije in Amerike bo pomagala obvarovati frank, zlasti še, ker so je zaupanje francoskega prebivalstva v domačo valuto zopet okrepilo. Zadnji hitri porast franka jo na pariški borzi izzval precejšnjo paniko. = Ameriški jekleni trust. Iz Newyor-ka poročajo: Letno poročilo United Steel Company izkazuje 108.75 milijona čiste ga dobička. = Uveljavljenje madžarske hranilno krone v gospodarskem življenju. Madžar sko gospodarstvo se prilaguje precej naglo na. pred kratkim uvodonO novo računsko valuto, hranilno krono. Ne samo Notni 7-avod nogo tudi banke pričenjajo zaračunavati kredite in posojila v hranilnih kronah. Banka Lloyd je izdala celo blagajniške liste, glaseče se na hranilno krone. Na deželi se zaključuje že kupčije za dobavo volno za naslednjo j vzgoje, kjer razlaga najprej otroško I vzgojo sploh, potem pa, kako se mora vaditelj vesti, da bo razumel otroško dušo ter jo pravilno vzgajal. D. Kamil Cziviš opozarja na pomen neprestanega stika vaditelja s starši dijakov in zlasti šola ter povdarja pomen petja za vzgo« jo mladine. Brat A. Fikar razpravlja o čtivu sokolske mladine. Knjiga je zelo poučna in zanimiva; priporočamo jo So« kolstvu. Naroča sc pri založništvu ČOS v Pragi za 3 Kč. Morda bi bil prevod te zanimive knjižice prav dobrodošel. Šport Službene objave LNP (Iz sej poslovnega odbora z dne 13. in 20. marca), čitajo se s pravom nastopa dne 30. marca za LaSK: Zalesky Miroslav, Sta-nulovid Vaso, Jovanovič Dragan, Meichs ntr Franc, Meichsner Vladimir, Antuno-vič Anton, Ereeg Rudolf, Mogilnicky Lev, Donati Bruno; za SK Primorje: Orešnik Ervin; za SK Ilirija: Pogačar Joža, Zinnbauer IVan; za SK Slovan: rMjek Otokar, JohanOvsky Karol; zaSK Ptuj s pravom nastopa 5. aprila: Maho-rič Karol, Ribitsch Rudolf, Fijan Franc, Kuderna Avgust, Vrečič Karol, Kodella Ivan, Pokorny Franc, Urban Alojzij, Osenjak Valter, Fischer Franc, Suban-schitz Ferdo, Schichtner Franc, Ross-mann Oskar, Murko Ljudevit, Waiditsch Oton, Samuda Otmar, Omulee Otmar, Rojko Viktor, Sommer Konrad, Vidovii! Ivan, BBssner Rihard, Machacz Pavel, Bobek Karol, Peschke Mirko, Zavratnik Jožef, Lazar Ferdo. — Upravni odbor je dovolil takojšnjo nastopanje v prijateljskih in mednarodnih tekmah v smislu § 10. o. p. igračema Janša Albin (Ko-retan, Kranj) in Poduje Sime; slednji ostane za prvenstvene tekme verificiran za svoj matični klub (JŠK Hajduk, Split). Pravo takojšnjega nastopa za vse tekme se prizna nadalje bivšim članom razdraženega Athletik SIC (Celje) za SK Primorje (Ljubljana)- Piša Bretislav, Sto-šir Anton, Schollecker Franc, Gradišer Gustav. Na znanje bo se vzele odjave igralcev: Dllrschmied Kari od SK Primorje ter Zolotarev Gregor, Jug Karol od SK Ilirija. SK Korotanu (Kranj) se anulira globa 50 Din. Za somifinale dne 20. maja sta izžrebana kot protivnika prvak celjskega MO in prvak mariborskega MO; tekma se bo igTala v Mariboru. Klubi se opozarjajo, da se mora pred vsako tekmo oddati sodniku sestavo moštva na predpisanih tiskovinah; prestopki se kaznujejo z globo 25 Din. — Nadalje se opozarjajo klubi, da se morajo določevati za reditelje in stranske sodniko starejši in vestni člapi, bodo- Popravek. Včerajšnje službene objave so bile v naslovu pomotoma označene kot objave nogometnega podsaveza, bile pa so — kakor je bilo itak razvidno Iz vsebine — objave Ljubljanskega lahko-atletskega podsaveza. Priprave naših nogometašev za olimpijado. Kakor znano jc JNS, da omo gočl skupni trening onih nogometašev, kl pridejo v poštev za našo olimpijsko reprezentanco, sklenil naprositi vojno ministrstvo, da pokliče vse one igralce, kl so vojaki, na orožno vajo v Zagreb. Vojni minister je, kakor javljajo zagrebške «Novcstl», upošteval to prošnjo. — Igralcl-vojaki bodo pozvani 10. aprila tia orožno vajo v Zagreb lu jim bo dovoljeno, da se smejo redno udeleževati treninga. Za nogometni trening prideio v poštev nastopni igralci: Beograd: Jovanovič, Luburič, Pctkovič, Mavkovlč in Martič; Subotica: Slczak, Kujundžič: Split: Rodin. Ljubljana: L. Zupančič in Vidmajer; Zagreb: Vrdjuka, Friedrlch, Dasovič, Vrbančič, Pažur L, Cindrič, Ru-pec, Vragovlč, Pažur II. Babič, Pavlcko-vlč, Pcrška. Sarajevski in osjcškl pod-savez še nista javila svojih igralcev. Izgleda, da je državna subvcncija zagotovljena. Tudi dvor bo določil večjo vsoto v ta namen. Skozi Jugoslavijo bodo naši igralci potovali brezplačno. Italijanski poslanik Bodrero je obljubil, da bo skušal doseči za jugosiovctiskc športnike po talijanskih železnicah polovično vožnjo. JNS se je obrnil na inozemske nogometne saveze, da bi dobil primernega trenerja za našo nogometno reprezentanco. Medmestna tekma Ljubllana : Celovec. Kakor že javljeno, je za prihodnjo nedeljo končnoveljavno določena tekma med reprezentancama Ljubljane in Celovca. Celovško moštvo bo sestavljeno nastopno: Mcltitzer, Wiilbitsch, Samonig I, Stelncr, Samonig II, Reisinger, Egger, Lackner, Russck, Reinhard, Kleinbcrgcr. Lackner in Stcincr pripadata celovškemu Sportvereinu, ostalih devet igralcev pa Athletiksport-Klubu. Za ljubljansko reprezentanco je določil podsavez celotno moštvo Ilirije. Smatramo, da je ta sklep podsaveznega kapetana docela na mestu, ker so igralci Ilirije v zadnjih dveh tekmah pokazali, da bodo mogli uspešno zastopati naš nogomet proti inozemskemu moštvu. Moštvo Ilirije se bo v toliko izpremeniio, da bo MIlan nastopil v obrambi, na njegovo mesto v kril-skl vrsti pa bo stopil Hus. Tekma sc prične ob 14.30. Po tej tekmi se vrši prvenstvena tekma med Laskom in Slovanom. Crosscountry v Ljubljani. S. K. Ilirija priredi 30. t. m. ob pol 11. dop. tek v prostem terenu na ca 6 ln pol km dolgi progi: igrišče Ilirije - Rožnik - Igrišče Ilirilc. To bo prva prireditev te vrste v Ljubljani in bo posebno zanimiva vsled tega, ker proga ni markirana ter si jo more vsak tekmovalec izbrati sam po lastni uvidevnosti. Nastopiti morajo moštva po 3 do 5 tekačev, od katerih pa morajo najmanj 3 doseči cilj, sicer se ne klasificirajo. Dosegljivi sta dve prvi mesti in sicer za prvega atleta in za prvo dale klubom. Še nekaj domačih tekem zadnjih dni: Beograd: Soko : Concordia 2 : 0, Jadran : Brdanin 4 : 0, BSK : Vojvodina 4 : 0. Novi Sad: NTK. : Makabi 4 : 0. Subotica: Šport : Sand 1 : 1, Stara Kaniža : Sloga 0 : 0. Naši nogometni sodniki za olimpijado. Na poziv centralnega odbora so bili za pariško olimpijado določeni nastopni nogometni sodniki: Fabris (Zagreb), Mazič (Subotica) in Kodžlč (Beograd). napade in ;e znal svojo pozicij- taki konsolidirati, da je moral dr. Laiker pi skoro skupno 12 ur trajajočem boju pri voliti v remis.. Partija je imela 108 po teze, s čemor je bil nedvomno dosežot rekord, ker na dosedanjih turnirjih ši ni bila dosežena tako visoka številka. Po roSitvi teh visečih partij so naha jajo sedaj nič manj kakor štirje mojsir z enakim številom točk na prvem motit in jo stanje po G. kolu sledeče: Aijehin Bogoljubov, dr. Laske r in Tartal;owci po 3 in pol, Capablanca in Roti po a Maroezj' '2 in pol, Yates, Jar.ovvski ir Edvard Lnsker po 2, Marshall 1 in pol Iz šahovskega življenja v Šiški, V pravkar v Šiški zaključenem turnirju }|. šenskega šahovskega kluba jo izšel kol prvak kluba za tekočo leto gosp. Front Pievolj. Ojtali dve za turnir določeni nagradi sta si priborila gg. Glarač in Čuk Stane. — Dne 20. marca so jc vršil 4 redni občni zbor kluba, na katerem jj bil izvoljen sledeči novi odbor: Predhodnik g. A. Svotic, podpredsednik g. Len Kraner, tajnik in blagajnik g. St. čuk kot odborniki in namestniki pa gg. Arhar, Pleveij Fr. in Kosmač. Preglednika računov gg. Glavač in Kariž. Igralni vo. čeri so vrSe kakor dosedaj vsaki torelt v restavraciji g. Stopica. Sah Tujski promet na naši rivijeri V?žna konferenca na Sušaku. Te dni so je vršila na Sušaku v na. vzočnosti nad 30 delegatov iz raznih naših pomorskih me-st in otokov knnfo. renea, ki je razpravljala o povzdigi tujskega prometa na naši rivijeri in o vpraSanju, kako naj bi se privabilo na naše lepo Primorje čim več domačih gostov in inozemcev. Sušaški župan Kučič je naglašal nujno potrebo ustanovitve društva, ki bi intenzivno in sistematično delovalo na to, da bi nača kopališča in letovišča na Primor-ju pridobila svetovni sloves. Delegat, društva »Putnik* za tujski promet, Dragomanovič, je opozarjal, da ima »Putnik* kot, staro društvo dobre zvezo s sličnimi društvi v celi Evropi in da bi vsled tega no bilo umestno, da so na Primorju osnuje neko novo dru. štvo. Nato je bilo sklenjeno, da so ustanovi društvo, ki bo delovalo v spo, razumu s »Putnikomi*, a za Primorje se ustanovi «Zveza kopališč in letovišč za promet tujcev na gornjem Jadranu«. Sedež društva bo nn Sušaku, ker se tam koncentrira železniški in paro-brodni promet. Ravnatelj »Jadranske plovidbe» Durbešid je poročal o pomorskem prometu pred iti po svetovni vojni. Po. udarjal je. da bi se pri nas mogla urediti i zimska i poletna sezona, ker je na Primoriu zima blaga in podnebje ugodno. Čim pa bodo tujci posečali naše Primorje i pozimi i poleti, tedaj ho mogoče rešiti tudi mnoga socijalna vprašanja, ki tarejo obmorsko prebivalstvo in povečala se bo Tudi gradbena podjetnost. Meseca aprila pa se bo vršila pri prometnem ministrstvu v Reoigradu konferenca, na kateri se bo definitivno rešilo vprašanje pomorskega prometa. V imenu Olimpijs-koga pododbora na Sušaku ,ie Prestini razpravljal o potrebi prirejanja raznih tekem, nogometnih, plavalnih in veslaških. da se na ta način nudi gostom prijetna športna zabava. Končno se 3« razpravljalo šo o reklami, ki jo jc treba uvesti pri nas in v inozemstvu, ureditvi hotelov, o zmernih cenah ir dobri postrežbi in o raciionalnem pogozdovanju našega. Primorja, osobite z onim drevjem, ki je zeleno celo leto da dobe na' ta način naši kra ji čin' lepše lice. Upati je. da bo društvi usnelo in prineslo obilo koristi biserv naše države — Primprju. Mojstrski turnir v Newyorku. V torek so 6e odigrale viseče partije iz tretjega in šestega kola. Dr. Lasker je po 68 potezah končal partijo z Janowskim in ga porazil. Se hujši je bil boj med Maroczy-jem in Marshallom. Madžarski prvak se je boril z veliko žilavostjo in je v 80. potezi končno stri odpor svojega zvitega nasprotnika, s čemer si je priboril svojo prvo zmago v turnirju. Senzacionalen izid ja imela igra dr. Laskerja proti Edvardu Lasker,ju. Soimenjak bivšega svetovnega mojstra, ki je imel dosedaj jako malo sreče, je krepko odbijal vso PRAZNA KARTA KOT ODGOVOI Prosper Merimče je živel v Parizu medtem ko se je francoski dvor nalia jal v Compiegneu. Ž njim je odpotova iz Parica tudi Oct-avo Feuillet, ki j' obetal Meruneeju, da mu bo poročal < vseh novicah z dvora. Merimče jo dolgo čakal, da se Feuil let oglasi. Ko so mu je zdelo čakanj: dovolj, je vzel dopisnico, narisal na njo velik vprašaj ter jo naslovil n Feuilleta. Mož pa je bil tudi duhovi! in je odgovoril Merimšeju — s prazn karto. Od torka na sredo je prenočilo v Ljub ljanl skupno 134 tujcev in sicer v hotelu: UNION 50, med njimi: Antonini Emil trgovec. Trst; Bunzlau Pavel, trgovcc, Dunaj; Blumcnthal Josip, trgovec, Du« naj; Bliibvveis Alojz, trgovec, Gradec; Badcr Sandor, trgovec, Vukovar; Braun Emil, trgovec, Vukovar; Ciprovec Štefan trgovec, Osijek; Donaggio Azzo, trgovcc Trst; Ebstein Jakob, trgovec, Colmar; Grossauer Viljem, trgovec, Dunaj; Emil Glanz, trgovec, Dunaj; Hornitzer Makso trgovec, Dunaj; Hasselbach Emil, trgo« vec, Remscheid; Hirsch Adolf, direktor, Dunaj; Micolich Julij, trgovec, Trst; Mo skovitz Nathan, trgovec, Reka; Mutalip Mehmed, lesotržec, Skoplje; Strasser S., potnik, Dunaj; Salata Ivo, trgovec, Trst; Zuchetto Rihard, trgovec, Padova; Ivan Uhlich, trgovec, Zilrich; Zadik Levi, pot nik, Dunaj. SLON 23, med njimi: Anišič Pavel, trgovec, Dunaj; Bension Kamhi, trgovcc, Skoplje; Brovct Vladimir, trgovcc, Za« grob; Fischcr Gustav, trgovcc, Dunaj; Fuchs Oto, trgovec, Trst; Ivkovič Ahm trgovec, Zagreb; Kon Sime, trgovcc, Si botica; Koflcr Adolf, trgovec, Duna Mascia Oskar Scccondo, industrijale Milan; Schoil Ema, trg. potnica, Duna Waidncr Josip, lesotržcc, Trst. JU2NI KOLODVOR 9, med njimi Bettenfeld Louise, modistinja, Pari: Giuritch Dimitrij, zdravnik, Prilcp, LLOYD 4, med njimi: Smajiš Ismc trgovec, Sarajevo; Železnik Ivan, potni Trst. SOČA 3. TRATNIK 2. TIVOLI 2. ŠTRUKELJ 8, med njimi: Dr. Edva: Slavik, odvetnik, Trst. Poleg tega v gostilnah: De Schiava Stari tišlar 10, Amerikancc 5, Ravnik Kajfež in Kovač po 2. | Naši kraji la ljudje. Lnstnlk in izdajatelj Konzorcij «Jutri Odgovorni urednik Fr. Droiov Tisk Delniško tiskarne, d. d. v Ljublja plima (Maribor): Naša zemlja v nemški pesmi V založbi Parcus in Co. v Monnkovem jo lota 1923. Izšla pesniška zbirka z naslovom: novujn razen j sko-.i mrak. V travi pa se oglaša čriček j lu,.n MarRarete VVeinhandl. In kak s svojo ebgično pesmijo ... ln ko so pa poslušaš, poslušaš... — — To jc v glavnih obrisih naša spodnje« nem« - pe« sem. uglašena v simfonijo večnosti in ..............— ...........................; - Liliencrona še Gotlfrieda Kellerja j ftDor griine Helnrlcb*), Rtifterju ("Der ponoči zbudiš v viničariji, začuješ udar-Xachsommer>) iu Goetheja. Da ji je v j co klopotca, ki se je 'zdramil nekje v risanju tihožitja bil razen Stifterja učitelj; daljavi — in žo mu v bližini uekie od-tudi MSricke (»Der alle Turmhahn»), o | govarja drugi, zbujen od njega, udari tem priča pesem na | dvakrat, trikrat — in zopet zaspi. In me-str. 70. Posamezna mesta v zadnjem de-■ sečina napolni vso sobo, I [pije po mizi, lu zbirke pa se ponokod naravnost glasi-: po dolih, po oinarl, po slikah na sleni, Jo kakor prepevi iz Bartschn. Nas zanima predvsem ta zadnji del, ki tvori V. poglavje knjižice (sir. 64. do 91.) in ima naslov . To |e visoka pesem lepotam In poeziji naše jemlje, posebno naših vinskih goric. Skrila in tiha je ta lepota kakor cvet vinsko pn kupu jabolk v kotu na tleh — in se ; zopel uspava. rgarete VVeinhandl. ln kakor jc Bartsch ob proslavo naše zemlje postav« Ija! tožbo o «ncmški boli« ter tako naj« čistejšo potvijo pomešal s političnim pro gramom, tako jc tudi naša pesnica dva« krat udarila ob jiolitično struno. Hodeč po Gradcu, sc zataplia v preteklost, ko se ic mesto junaško branilo pred Turki in Francozi, in nehote so ji vrine misel na sedaniost. Na obzidju <-Schlossberg»a grozi bronast lev, kakor pripravljen na Tam v ozadju pa sc dviga Tohorjc; 1 skok in sveta bol mu plamti v srdito temni so njegovi gozdovi, temna jezera, ' temnem očesu. Nc povzročajo mu jc več ali v ta mračni molk so raztresene pri« j Turki in Francozi, sedaj mu jo povzroča ma n.,kal!,!,,a m I. .,» , rl i I. ^l! Z n aIt/I rlmirfi .. L" t cn ^-rtm »•» u ■ irri i n jazne naselbjnc, s polji, nasadi, belimi : nekdo drugi, domovi. In ustaviš sc ob turščičnem po> , močjo.« «ki sc šopiri s svojo «\Vo sudllch 13erge fern in Dunst eiitriickcn, Da sclilug man unser Stelrerlund in Stiickcn.o (42) V Mariboru pa razmišlja pesnica, sto« ječ pred rotovžem, o starem mestnem grbu: «... drči cckigc Turme in dem Schilde NVic cin Bund, der sich zum Trutz . vcrsclnvor, Wie cin quadcrfcst gcfugtcr Glaube. Doch \vas stiirzt da — cinc totc Taube? — Nicdcr in der Tiirmc Mauerring? Oder ist's cin Falk, der kiimpfcnd unterging? Oder mcuchlings cincn Pfcil cmpfing? — — Stcht, ihr.Tiirnic, steh, du dcutscher Glaube! Und lebendig stcigt der Vogel aus dem Staubc.« (81) ... Tako jc zbirka za nas v dvojnem oziru zanimiva in poučna: kaže nam bogastvo in lepoto noše zemlje, ki jo sami vse premalo cenimo, priča pa obenem, kako Nemci nikakor šc niso nehali misliti na to zemljo, hrepeneti po njej in nanjo — upati. 'edovanje rezervnih oficirjev PRI ARTILJERIJI. Za rezervne kapetaue I. razreda ro- zcrvii kapetani II. razreda: Dr. Rudolf Steinmetz - Sorodolski, dr. Gvidon Srebre, Artur Wurzbach - Ta-nenborg, Milan Lenarčič, Jona Del-Cot, ilr. Mate Zorjan, Josip Pirnat, Janko Leskovšek, Ivan Skarja, dr. Ignacij Ru-tar, Janko Juvanc, Peter Biber, Josip Dolenc. Za rezervne kapetane II. razreda rezervni poročniki: Janko Lovrišak, Adolf Mikuš, Aleksan dor Spovec, Anton Sega, dr. Dragotin Vrečko, Leon Poijanec, Josip Dular, Mirko Gorišck, Josip Bricolj, Fran Cudon Fran' Roblč, Josip Hudovornik, Albert Zavod nik, Milan Stork, Peter Križanec, Fran Tavčar, Joža Gradišnik, Josip IMravljak, Ivan Mak, Alojzij Cuček, Hen-| lik Konda, Vlado Dekle vr, Josip Planinec. Joža Jelene, dr. Albert Ogrizek, dr. Vladimir Levstok, Vladimir Jezovšok; Viktor Hrežnik, dr. Miroslav Sever, Jo-ško Kralj, Frane Hrastnik, .StankoHlad-nik, Otmar Stenovic, dr. Vlad. Vidmar, dr. Franc Hrašovec, Filip Uratnik, Fran Orožen, Nikolaj Bošnjak, Josip Belec, Viktor Belec, Viktor Lozar, Stanislav. PRI KONJIČI. Z a rezervnega kopetana I. razr. rezer« vni kapetani 11. razreda: Avgust Drelse, Leo Suvan, dr. Emil-Stare. Za rezervne kupctnnc II. razreda rezen vni poročniki: Rudolf Senica, Josip Skuza, Alfonz Majcen, Sandor Hrašovcc, Mirko Meglič, Slavko Bcncdik. Za rezervne poročnike rezervni pod« poročniki: Bogumil Bošnjak, Fcodor Volmut, An« ton Papež, Oskar Čcrnelč, Miran Guštin, Ante Tavčar, dr. Ivan Fermevc, Vinko Kunstclj. PRI IN2ENER1J1. Za rezervne kapetane I. razreda re« zervni kapetani II. razreda: Josip Kobi, Dobroslav Katajec. Za rezervne kapetane II. razreda re« zervni poročniki: Friderik Pcrmc, Josip Gaberščck, St. Orožen, Adolf Košak, Janko Mačkovšek, Vladimir Stcrk, Gabrijel Majcen, Ciril Juvan, Pavel Krulcj, Anton Trop, Janko Grahor, Josip Teršar, Ivo Koprivšek, St. Pcruci, Teodor Košiček, Edvard Premk, Cirl Pire, Ivan Vurnik, Franc Miklavec, Viktor Turnšck, Janko Kukovec, Franc Vcsck, Vladislav Bcvcc, Albin Pitamic. * Za rezervne kapetane n. razreda so bili imenovani še gg.: Dr. Joža Bohinjec, Andrej Likar, Aloj« zij Komac, Anton Hladnik, Julij Uršič, Ivan Slavec, Anton Zdolšek, Andrej Vlz« juk, 1'ctcr Erzin, Alojzij Skrinja, Josip Cobal, Janko Jurec, Rudolf Dobovišek, Emli Skrhinšck, Fran Svajgar, dr. Rudolf Sajovic — vsi v pehoti. i Jim"! Kan« vaaka naseda Ml par. Ra .tloplooranje" lo .Zenltfe« n raduoa vsaka beseda 1 Din,— Prlohtujejo M lo mali oglaal, kl m plaAaol t nap raj. Plat« «« lahko ludl v znamkah. Na vpraianja odgovarja uprava la. č. J« vprašanju prltokana »namka aa odgo-iot tar manipulacija*. pristojbina (2 Din). mm Mjtpmn U2W (iščejo) Dve sobarici ISfeta služIle kje na letovlSCu , čez poletje, v kakem hotelu. livežbana, perfektna, so priporoča p. n. Bl. obCln3tvu, v splošno Izdelovanje damsklh la otroSklh oblek, proti nn- , „.„„........... lantnemu Izdelovanju ln po Pom;dbe poI, ..sobarica" na konkurenčni ceni. Elizabeta uornvo „jutra". ---- BemllS, Ilolel Tivoli, soba 34. C3G4 Kot prodajalka v kalil pekarni nll sllCnl trgovini 15čo službe poStena mladenka, kl položi na zahtevo kavcijo. Naslov v upravi „Jutra" pod ,.PoStena". DS43 (el obe) Kleparski pomočniki ttvcSbanl v stavbnih dcllb, m sprejmejo. Narttov sa ponudbe, Be lzvo v upr. .Jutra'. 6153 Hlapec h konjem tresen ln zanesljiv, se sprejme takoj v etalno BluSbo. — Josip Bergman, Poljanska c. It. 85, Ljubljana. 6069 Dva vajcnca čevljarsko obrt, sprejmem takoj. Ocvlrk Karel, Čevljar, Oomllsko, Sav. dolina. 6241 Mlad agilen trgovec j Dve Smirna preprogi trli stalne etuJbe pr| vetjem ,5X4 In 4X4, ee poceni podjetju kot poslovodja ali j prodasta. Naslov pove upr. potnik. — Ponudbe pod Hllro ..Jutra", 0242 ,,Izvežhana moč," na upravo |---—--------- ,, Jutra". 0303 1 „„*,,, Moško kolo dobro ohranjeno, prodam. — Naslov povo uprava „Jutra", 6273 Suhe hruške, Pisarna -i.,, v neposredni blitlnt poftli', so ^P:^tnl.nt1|a0tnl I odda V najem g Inventarjem. | Kovinaste smeti (DodengekrUlz) In člSCcnJo opllk, sprejema v predolavo Tovarna ločenjo drnpni kovin. Sp. SlSka, Sv. Jerneja Ct. 231. C201 med, čebelnl vosek, entian suhe korenine In čebulo, dobavlja tvrdka Josip Ronko, Sevnica ob Savi. 6130 Brizgalna Proda se: SA?! <: : ^ofika obleka. 2 postelji ter Trgovski pomočnik mešane stroke, tmožen slovenščine in nemSClne, 1 8 Č e službo; gre tudi ra potnika. Dopise na upravo „Jutra" pod Slfro ,,Zanesljiv'" nerabljena, za dvovprego, vso opremo in do 200 tn novih cevi ter 10 različnih dvo-vprežnib, novih, deloma pokritih, elegantnih vozov (ko-C1J) ter 2 moderna landauer-ja, so po zelo ugodni ceni Zdravega jed. krompirja so im® v bližini mrsta za ta-I koj. Ponudbe na upr. .Jutra' kupim 10 vagonov. — Plačam pod „Dobro plačam". ---- 120 Din za 100 leo franko vagon nakladalna postnja. — Dobava do 20. aprila 1021. Ponudbe prosim na upravo .Jutra' pod ..Krompir 1924". 6342 . Brezobrestno posodim 50.000 K tistemu, ki ml preskrbi stanovanje do dveh sob s prltlkllnami. Ponudbe pod Slfro ,,Brezobrestno" na upr. ,,Jutra". 6228 oziroma proda. Naslov povo j ...... uprava ..Jutra". 6367, Gostilniška koncesija | ^ ^^ y najprn _ Naslov povo uprava „Jutra". 6204 — I Manjša delavnica eltro v Volfovl ulici St. 12 (dvorlSče) I. nadatr. 6276 Več štelaž . _ , „ - . . 0. »e proda. Polzve ee v 9ent-naprodaj. Pojasnila daje: St. Jakob8kl knjižnici. Stari trg Or i vec, trgovec v Ormožu. ;gt> 11( ^ p0p0idne. duio Okasion slamniki Šivilja od 10 do 100 dinarjev, raz-6255 prodajam samo od 20. do 30. ' marca. — Horvat, modistka, Stari trg 21. 5177 Polenovka se priporoča na dom. — Ponudbe na upravo ..Jutra" __, ... , . . nnfl ftiviiin o«V' «22n namočena, se dobi vsak petek pod ,,Šivilja 99 . ter tudi med tednom pri Postelja t mrežo, Žlmnlco ln nočno omaro, so proda. — Naslov: Poljanski nasip 34/1. 6290 Dvonadstropna hiša na Gorenjskem, se proda. — Pripravna tudi za kako trgovino. V hlSI Jo trgovina In kavarna, 14 stanovanj, eno kupcu na razpolqgo. Plamono ponudbe pod ..Dobrokup 37" na Aloma Companj, LJubljana. 6072 Službe k otrokom želi gospodična lz dobre hlSe, ki bl opravljala tudi lahka dela. Nastopi takoj aH poz- Za boljšo gostilno D& deželi sn 1SC« roSfeno nrl ac,a- ^a^P1 iaK0l a11 P°z' »aonjega upa, t najDoijsem Pravno d etfl e staro nd i J? d o neje. ~ Ponudbe se prosi na ' stanju, se poceni proda. r tvrdki Fr. Kham, hotela „Un!on". nasproti 399 \Vanderer auto zadnjega tipa, r najboljšem pravno dekle, staro od 18 do 24 let, kl Ima veselje za gostilno kot eačetnlca. Ponudbe pod ..PoStena in marljiva" na upravo „Jutra". 6216 Sobarica upravo „Jutra" pod „Prldna . Naalov pove uprava „Jutra". Nov voz aamec s predno zavoro ln 1 zapravljlvec, so prodasta. — Ivan Lah, kovač, Lesce 39. 6292 in poStena". 6366 Bukove hlode I. 6266 Namfzn! telefon, aparat In namizna pisarniška pllno« od 30 cm naprej, brez grč In .... - . , . ravne, kupim. Dolžina 2'50 < va "vetllka, se proda. Na^ov ki bl ob enem bila pri dveh do 4'50 m. Cenjeno ponudbo , P°v6 «P»'ava „Jutra . 6257 otrocih, sc ISče. Naslov povo pod „Buk. hlodi" na upravo »Prava „Jutra". 6207 „jutra". 6362 Zensk() kn,0 dobro fhrnnjeuo, se proda. — Naslov pove uprava „Jutra". 6232 Trgovskega potnika strokovnjaka v tekstilni stro- Uradnik kl stalno potuje mefl Ljub- ki, srednjo starosti, dobro ljnno in BooETradom, bl prepeljanega, popolnoma veSČe- , vzel narofcila, ozir. posrctlo-Ra slovenskega jezika, ISče v vanja proti mntl odSI.-odulnl.-Sloveniji dobro vpeljana vo- i Ponudbe pod ..Potujoči urad-lotrgovina. Stalno nameftčenjo nik" na upravo „Jutra". In dober dohodek. — Ponudbo > referencami najkesneje do konca marca na upravništvo .Jutra" pod „9tev. 1000". 6173 Spretna šivilja fe »prejme na dom. Lepi pot 10 (Mlrje). 6358 6332 Obratovodja žage Žimo vseli vrst, na veliko !n tnalo, po najnižjih cenah, prodaja Sever, Gosposvetc Hud 6319 Bka c. '9 '%9 Pošteno, snažno dekle st-aro do 30 let. kl razume Vsa hifina in vrtna dela in neko J kuhe, se sprejme ^ majhni trgovski družini na fleželo. — Nastop takoj ali 1'oznojc. Naslov pove uprava •T'»tra". 6294*1 ^ekle za gospodinjstvo Rc ISče k dvema Človekoma, *natl mora samostojno ku-Jatl. pospravljati ln likati. Naslov povo uprava ..Jutra". 0318 Bukovih drv vagonov naprodaj. Suha, Ked enim latom pekana. — J«na rsa 100*0 200 K franko v»ton Slovenj, 6290 nll skladiščnik ali podobno službo, ISče strokovnjak z večletno prakso v reCJem žagarskem obratu in lesni tr-govlnl. — Ponudbe pronl pod Sqvj dolini Šifro ,.Zanesljiv in priden" na a Y' a 11 1 upravo „Jutra". 6327 Večji domač mlin Višji bančni uradnik a 61etno prakso, ISče vodilno mesto v kakem velepodjetju ali večji tvornicl. — Ponudbo na upravo ,,Jutra" pod Slfro ,, Agilen". 0238 Strojnik 1 R č e službe, najraje na dr.želi, gre pa tudi v mciio. Naalov pove uprava „JutrV. 6314 Trgovec z lesom In nosoatnllc žage, lell pri večjem inor.?mslcera podjetju elužbe kot nokupovalec lesa «xport. Ponudba na uflr. „Jutra" pod lljPro „KdVC»JaM. «301 za motorskl pogon, malo rabljen, prodam radi selitve.— Alojzij Abtlg, Sv. Peter v ..........6357 Broclchanč-Leslkon 1023.. nov, prodam za 1000 Din. — Naslov pove uprava ..Jutra". «322 Foto^raflČnl aparat tikoro nov. 0X12 (OBrz) p kasetami, se proda. Ogleda so na Opekarski cesti čt. 31, Trnovo. 6328 Pletllni stroj 8/86, ae proda. Naslov pove uprava ..Jutra", 6330 Avto Puch Typa XlT, skoro nov, se po-coni p r o d o. Naslov pove U0rftY* i®40 Star svinec kupujem po dnevni ceni. — Ponudbo z navedbo cene ln množine na naslov: Ivan Re-bek, Celjo. 5710 Posestvo s trgovino in gostilno bo proda na Notranjskem za ceno 700.000 Din a vsem inventarjem, eventuelno ae da tudi v najem. VpoSteva ae le resne reflektante. — Naslov pove upr. „Jutra" ln sprejme tudi ponudbe pod Slfro ..Posestvo". 5634 Zastopstvo večjih tvrdk In tovarn, tudi s poljedelskimi stroji, umetnimi gnojili, opeko, eternltom Itd. ter vaa-k o vratar blngo vzame v komisijo agilen trgovec v pro-rnotnem trgu Slovenlj*. —■ Ponudbo poil .. Promet" na upravo ,,Jutra". 6297 V nobeni knjižnici ne sme manjkati l Cankarje« zbornik Uredil dr. J. Glonar Vta. 17 Din, broJ. 10 Din, . »olt. 1-60 Din ^ NaroSa se pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani n I 40—60.000 Din posojila ISčem proti primernim obrestlm ln vknjižbo na prvo mesto za dobo enega leta ali na mesečne obroke. Ponudbo ae prosi pod ,,HISa In vrt" na upravo ,,Jutra". 6310 Ladijski strojnik sedaj železniški uradnik — dvignite piamo. 6205 Stavbna parcela v velikosti S04 ma, so proda , po ugodni ceni. — Istotam se prostora po ugodni ceni. — ■ , ... . i___«... _ .___i M.elnir lir, nn i*n Tlt4fn" proda tudi Šivalni stroj Sln-ger. — Natančneje: Vlft-Glinco St. 81/1. 0361 Veverične polhove kože In od vse druge divjačine, k u p u J o za Inozemstvo v vsaki množini D. Zdravlč, trg. usuja, LJubljana, Sv. Florljaua ulica 9. 439 2 pisalni mizi veliki, dobro ohranjeni, s t kupita. Ponudbe pod Slfro ,.Pisarna St. 88" na upravo ,,Jutra". 0331 Pisarniška oprava dobro ohranjena, jo kupi. Ponudbe na upravo ,,Jutra" pod Slfro ..Oprava St. 88". 6343 Hiša v Planini allčna vili, v sredini trga, a sadnim in zelenjadnim vrtom ln 2 Joha njive in gozda, ae proda za 40.000 dinarjev. ■— Ponudbe pod ,,Pripravna'' na Aloma Company, LJubljana. 0305 Mesečno sobo s posebnim vhodom, opremljeno aH prazno, ISčem v 8kofjI ulici aH na Taboru za takoj. — Ponudbe na upravo „Jutra" pod ..Plačam dobro" 6260 Na stanovanje ovent. Famo na hrano, se sprejme gospod. Naslov pove uprava ..Jutra". 6363 Mirno sobo separlrano, z električno razsvetljavo ter hrano ln vso onkrbo, ISče s 1. aprilom so- Klavir s. proda radi pomanjkanja Naelov pove uprava „.Tutrn' 6275 Zaročila sta se gdč. Marica Saveli, hči trg. g. Srečko Močlvnlk, iei. ur. Sv. Jurij ob južni 2olt-znlcl, 19. marca 1924. 6312 Košnja Irave na IgrlSCu S. K. Ilirijo, pred . gorenjskim kolodvorom, so i odda za leto 102-1. v najem, i — Proftnjo jo nasloviti na: Fran J oral a, Ljubljouska kreditna banka. 6466 Na dobro domačo brano v bližini glavno poŠte, se sprejme par boljših gospodov. — Poizvo bo v trafiki niaž, Dunajska cesta it. 12, Dobro kavo doblto te ako primefiate zrnati kavi pravo sladno kavo znamke ..Triglav". 7.a otroke najzdrnvcjša ln rcdllna pija- ča. 6046 f-.l )* Prevodna knjižnica Tiskovne zadruge: Dostojevski], BESI. Roman. Ven. 42.—, broš. 80.—, pošt. 4.— Din. Goncourt, DEKLE ELIZA. Roman. Vei. 18.—, broš. 12.—, pošL 1.25 Din. Cervantes, TRI NOVELE. Vez. 10.—, broS. 10.—, poŠt. 1.25 Din. Anntolo Francc, PINGVINSKI OIOK. Roman. Vez. 24.-, br. 18.—, p. 1.50 Din. Barbusse, OGENJ. Roman. Vez. 88.—, broS. 80.—, pošt. 2.50 Din. Andrejev, PLAT ZVONA. Povesti. Vez. 20.—, broš. 14.—, pošt. 1.50 Din. Strug, JIJTRI. Vez. 18.—, broS. 12.—. pošt. 1.50 Din. Andrejev, POVEST O SEDMIH OBEŠENIH. Vez. 22.—, broš. 16.—, p. 1.50 D. Coster, ULENSPIEflEL. Roman. V. 70.—. broš. 60.—, pošt. 8.— Din. Vajanski, LETEČE SENCE. Vez. 28.—, broš. 22.-, pošt. 1.50 Din. f Fcgazznro, SVETNIK. Cehov, SOSt:n.TE. Vez. 16.—, broS. 10.—. pošt. 1.25 Din. Sienkievvicz, 7, OGNJEM IN MEČEM. Vea. 120.—, broS. 106.—, pošt. 5.50 Din. Naročila na Tiskovno zadrugo v Ljubljani. Prešernova 54. m Inserirajfe v „]ufru"! 2 pisalni mizi enaki, preproeti, dobro obra- i Uden go»pdd._ — Ponudbe na njeni, kupim. — Ponudbo na' »«.— .. upravo ,,Jutra" pod ...... ,Mlzi". 6339 50 vrtnih stolov dobro ohranjenih, kupim. — Ponudbo pod ..Vrlul stoll" na upravo ..Jutra". C270 Pohištvo ra eno sobo, bo sprejme proti odškodnini, event. so kupi. — Naslov povo uprava „Jutra". 6271 upravo ,,Jutra" pod ftlfro .Univerza", 0324 Pravi Photo-aparat majhen, ne voiji od 10 X 12 (roanjtl ljubil), kupim. Cenj. ponudb, n. upravo ,,Jutra" nod -Dobro ohrMLl«". 5277. t—2 prazni mes, sobi pvent. fl souporabo kuhinje. Iftficla.— Naslov pod Rifro ..Slnnovanjo 1000" v upravi i ..Jutra". 6333 Na stanovanje In hrano akupsj v eni aobt, se sprejmeta dva solidna gospoda. — Naslov pov. uprava ,,Jutra". 6278 Erenyi francoski vinski cwet (žganje) Kot sostanovalec* a brano, >. sprejme gospod > 1. aprilom — NMlov pov« upr»v» „Jstj-j»'V 9810 uporabljana redno za čiščenje nst, obvaruje obolenja na kataru in influcnci. Pazite na Ime „Dl.ina". . t • • .... Din 9— , 24--. 48— Dobi se povsodt Mala steklenica. Srednja . . Velika , Gl.ivn > ^.istopnlitvo In zaloga: Jugopharmacla, d, d., Dinna-oddelek, Zagreb, Pril&z 12. 4IBa !1 «Da,» potrdi Perenna, «toda Verot je vedel za marsikaj, kar jc najbrže neznano vam. Morda jc pa on bolj napredoval pri razkritju tajnosti vaših sovražnikov. Gotovo je, da jc vedel toliko, da so Ka spravili s pota in s sveta. Toliko je gotovo, da mu je sledil tisti neznance, ki jc nosil s seboj palico iz ebenovlne.» Gotovost Hipolita Fauvilia postaja vse manjša. Pcrenna j vztraja in prigovarja in Fauville sc končno vda tej močnejši volji. Vendar še ugovarja nekoliko: «Pa vendar ne želite ostati to noč tukaj?» «Točno!» «Pa saj to nima zmisla! To je izguba časa! In potem, kaj še želite?« «Kdo stanuje še razen vas v tej palači?« »Moja žena, ki uporablja vse prvo nadstropje.« «Gospa Fauville ni v opasnosti?* «Ni. Nasprotno... V opasnosti sva le jaz in moj sin Ed-mond. Namesto da spim kakor običajno v svoji spalnici, se zato že osem dni zaklepam tukaj. Pojasnil sem to svoje zadržanje tako, da sem povedal, da moram končati šc važna inženjerska dela, neko iznajdbo, in da potrebujem zanjo pomoč tvojega sina, s katerim delava do rana...» «Torej spi tudi on tukaj?« «Nad nami, zgoraj v kamrici, katero sem mu dal preurediti v to svrho. Pristop tja je Ie po tej lestvi, ali stopnjicah, ki sc nahajajo tu znotraj.« «Je-li on tukaj ta hip?« «Je. Spi.« «Koliko let ima?» «Sedemnajst.» "Menjali ste torej svojo spalnico iz opreznosti ali strahu r,red napadom. Toda kdo naj bi vas napadel? Neprijatelj, ki stanuje v palači sami? Član družine? Ali tujec izven hiše? Kako bi tujec mogel priti v notranjost? To je najvažnejše vprašanje.« «Jutri... jutri!« odgovarja Fauville trmasto. «Jutri vam pojasnim vse. Poprej ne!» «In zakaj nc nocoj?« vztraja Pcrenna ravno tako trmasto. «Kcr šc nimam glavnega dokaza, katerega potrebujem. To sem vam že povedal. Kajti, čc govorim danes in brez dokazov, bi to utegnilo imeti strašne posledice, strašne, jaz pa... se bojim.» Zares jc trepetal in izgledal tako plašno, da ga je Perenna pustil. <-Dobro,» pravi, »prosim torej samo 7a dovoljenje, da smem ostati s svojim tovarišem pri vas, nc tukaj, pač pa tudi nc prav daleč, v hiši sami, tako da me morete poklicati, če treba.« «K;tkor želite. Po vsem tem je morda celo bolje tako.« Ta hip vstopi domači sluga s poročilom, da namerava gospa Fauville oditi z doma in da želi poprej šc govoriti s svojim soprogom. Takoj nato vstopi dama sama. Oba prisotna tujca pozdravi z ljubeznivim poklonom svoje glavice. Dama kaže trideset do pet in trideset let, jc prav lepa, da, reči se sme, krasna, zdrava in smehljajoča, zelo skrbno in elegantno oblečena in zelo simpatična. Pod širokim plaščem nosi izrezano plesno obleko, ki ji pušča krasna ramena gola. Ves začuden jo soprog vpraša: «Ti torej še odhajaš nocoj?« «Spomni se vendar,« mu odgovori mirno gospa, «da so me Auverardovi povabili za nocoj v svojo ložo v opero in da si me ti sam naprosil, naj grem in naj se za nekaj minut oglasim tudi pri Iirsingcrjcvih...» «Zares, zares,« zamišljeno mrmra Fauville. «Pa sem res pozabil. Tako me okupira moje delo ...» Ona si zapne rokavice in vpraša: «Kaj ne prideš pome k Ersingerjevim?« «Ccmu?« «To jih bo zelo veselilo.« «Mcne manj. Sicer pa ne moreni, ker mi zdravje nc dopušča.« «Oprostila tc bom torej!« «Da, prosim, oprosti me.« Gospa si popravi plašč, postoji, kakor da hoče Se nekaj povedati, potem se ozre naokrog in vpraša: »Edmonda ni tukaj? Mislila sem, da ti pomaga pri delu.« «Bil je truden.« «Spi?» «Da.» «Hotcla bi ga še objeti.« «Bolje ne, da ga ne zbudiš. Sicer je pa tvoj novi avto pripravljen. Le pojdi, draga moja, in se zabavaj.« «Da, zabavaj... Kako se neki zabavaš v naši operi (pariška opera je kakor nekdanji Burgthcater resna) in pa pri sprejemu?« «Vcdno bolje, kakor da ostaneš zaprta v svoji sobi.« =3 Za poslušalca je ta razgovor bil dokaj neugoden^Videla sta, da imata pred seboj zakonsko dvojico, ki ni srečna. On je bolan, sovražen vsem zabavam in veselju, ona pa se ne more odreči temu, na kar ima pravico, niti se ne mara zapirati za štiri stene, kakor dela to njen mož. Ker mož več ne govori, se gospa skloni nad njim in ga nalahno poljubi na čelo. Potem iznova nalahno pozdravi oba obiskovalca in odide. Kmalu nato se zasliši ropot odhajajočega avtomobila. Neposredno nato poskoči Hipolit Fauville in pravi: «Nikdo onih tu v hiši nima pojma, v kakšni opasnosti sem... Nikomur ne zaupam, niti Silvestru, ki jc moj osebni strežaj, ki m služi že dolgo let in jc poosebljena zvestoba ...» Strežaj vstopi. 1 , . • ■ «Odha.iam spat, Silvester, pripravite ml posteljo.* Silvester odpre spodnji del širokega divana in ga izpre-mcnl v dovolj široko in komodno posteljo, katero pokrije z rjuhami in odejo. Potem pripravi na gospodarjev ukaz steklenico vode, čašo, sadje in nekaj prigrizka. Gospod Fauville pokosi nekoliko večerje in potem ugrizne v jabolko, ki pa še ni dovolj zrelo. Nato vzame v roke zaporedoma dve drugI; ker sc mu pa ne zdita dovolj mehki, jih postavi nazaj ^a na-stavek. Potem si olupi hruško in jo pojč. «Pustite sadje tukaj,« pravi strežaju, «če bom nocoj hotel še kaj jesti, si ga vzamem. Da, skoraj sem pozabil, ta gospoda ostaneta nocoj tukaj. Ne govorite o tem nikomur iu jutri zjutraj prideta šele, ko boste poklicani!« Strežaj postavi nastavek s sadjem na mizo. Perenna točno opazuje vsak najmanjši dogodek in njegov spomin registrira vse s točnostjo, kakor da bi vedel, da si bo moral vse to še poklicati v spomin. Pcrenna našteje mehanično, da se na nastavku nahajajo šc tri hruške in štiri jabolka. Soba je majhna in posebna naprava jo zrači. Kajti edino okno je povsem hermetično zaprto z lesenmi oknicami, dobro zabitimi. Perenna opazuje vse to in Fauville, ki zapazi njegove zvedave poglede, pojasni: «Te oknice sem dal napraviti že lani. Delal sem neke poizkuse za svojo iznajdbo in sem dal napraviti oknice, da bi ne špionirali...» Potem dostavi z gluhim glasom, tišje: «2c dolgo je, kar se neki ljudje gibljejo okrog mene...» Potem pogleda Fauville na uro. «Cetrt čez deset... prav kasno je, jaz sem utrujen, zato mi boste oprostili...« Darujte, da rešimo ^ sokolski Tabor! Odkril soi nost m o i k • eleganco ! Najfinejše perilo, naramnloe, kravate, nogavico ttd. po konkurenčnih conah pri c špecerijskim, kolonijalnim in mešanim blagom, z alkoholnimi pijačami, mlinskimi ■zdelki ter poljskimi, vrtnimi in gozdnimi pridelki V večjem mestu Slovenije, zelo dobro vpeljana, ©dtia v najem. 1'poštcvali fo bedo le solidni in dobri trgovci. — Stanovanje in skladišča v hiši. — Prevzoti je vso zalogo j o dnovni ccni za približno lf>0.000 Din. — Ponudbo ju poslati na upravnistvo «Jutra» pod ,,Trgovina v najem". 1216 Ferdo Pipan trgoveo Slava Pipan roj. Stupica poročena Ljubljana Brezje lMS/a Prva preobllkovalnlca damskih slamnikov in moikih klobukov LJUBLJANA Mestni trs 7 Izdeluje po najnovejših modelih. ui/a Velika zaloga danskih slamnikov, praznih, nakltenlh, In raznovrstnega nakita. m m fl bi (fJM Rfil m 11 i I m V svoji neskončni modrosti in previdnosti jo poklical Gospod danes dne 25. marca v 64. letu starosti v svoje svete dvore zvestega služabnika Br. Tkeol. et Jur. Utriusque £»ehasiija.ua Oberta inf. prosta novomeškega kapitelja, dekana in mestnega župnika itd. Truplo blngopokojnika bo blagoslovljeno v petek dne 28. marca ob 1/211. uri v kapiteljski cerkvi v Novem mestu in nato položeno na pokopališče v Novem mestu k večnemu počitku. Priporočamo ga v pobožno molitev in blag spomin. Novo mesto-Ljubljana, dne 25. marca 1924. 1249/a Julij Elbort, kot brat, in sorodniki. ... i Sorodnikom, prijateljem in znancem sporočamo, da je naša predobra, ljubljena mat.i, oziroma stara mati in prastara mati Večjo množino dobrega jabolčnika odda sadjereja ,»Karolinški dvor" pri Ptnjn. 1178/a Hranilnica In posojilnica v Šmarju pri ]el§ali ima svoj redni občni zbor v torek dne 15. aprila 1924 ob 14. uri v lastni pisarni. Dnevni red: 1.) Poročilo načelstva. 2.) Letni račun 1923. 3.) Poraba čistega dobička. 4.) Izprememba pravil. 5.) Volitev enega člana v načelstvo. 6.) Slučajnosti. Ako občni zbor no bi bil sklepčen, se vrši eno uro pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom drug občni zbor ob vsakem številu udeležencev. 1244/a Načelnik: H. Šumer. dne 24. marca t 1. v 86. letu starosti mirno v Gospodu zaspala. Malo, malo solnčnih dni si imela v življenju polnem skrbi in trpljenja nepozabna ljuba mati! Zato počivaj mirno, snivaj sladko! Kovski vrh pri Poljanah, dno 24.marca 1924. Pavel Demšar, posestnik; Gregor, notar; Ivan, nadučitelj, in ostalo sorodstvo. 1242/a Prevel Oton Zupančič. Sen kresne noči. Broš. 15 Din, vez. 21 Din, po pošti i Din 25 p več. Macbeth. Broš. 15 Din, vez. 21 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Othello. Broš. 23 Din, vez. 29 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Julij Cezar. Broš. 16 Din, vez. 22 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Beneški trgovec. Broš. 16 Din, vez. 22 Din, po pošti 1 Din 25 p več. Knjige se naročajo pri TISKOVNI ZADRUGI v LJUBLJANI iiiBMnf Dobro obrt si lahko takoj vsak ustanovi doma v svojem kraju. Zi začetek zadostujo kapital 6 do 7 tisoč krnu. 1'ošljito za pojasnilo v pismu znamko za 2 Din in svoj naslov pod „Dobra obrt" Da upr, »Jutra« v Ljubljani. 1239/a ww i ^/(odni atelje M- Sarc o o ipgltiK* tn francoska tollctc nalftng]}a ljvr}ltm M JLjubljana Jfongresni trg 4 Krojaške pomočnike prvovrstne, veščo tudi uniformiranja, sprejme takoj Jos. Roj i na, LJuMjcoa, Aleksandrova cesta. 1247/1 IzSel jo v knjigi Taksni in pristojbinski pravilnik Kdor plačuje takse /n pristojbino potrebuje poleg zakona tudi pravilnik, ki zakon razlaga in pojas-nuje. Knjiga ki obsega 240 strani, velja s poštnino vred Din 43 50 m se naroča pri Tiskovni zadrugi v Ljubljani Prešernova ul. 04. Tovarniške zaloge I. češke steklarne Hy]ou v Ljubljani Steklenice konjakove, rumove, sifonske, kraberl, medicinske vseh vrst in druge v zalogi pri tvrdki Jehojug" o Ljubljani, Ijublj. kredi na banka Telefon 339, 1260,a Dobavljamo tudi po naročilu iz tovarne. Firma Waffenfabrik Mauser Aktiengesellsohaft prodaja svoj jugoslavenski patent br. 958 ,»Revolver, koji se sam od sebe puni". Informacije daje dr. Janko Olip, advokat, Beograd, Skopljanska ulica 3. 1245/a fHOA f Stavbene parcele naprodaj! Povpraša se v pisarni Jugoslov. sokolskega saveza v Ljubljani (Narodni dom), I. nadstropje, med uradnimi IMENT Prima Portland Trbniieijskl In Dalmatinski dobavlja v poljubnih množinah. Naročila sprejema: H. Petrič, Gosposveteka cesta 16/1, III Telefon 343. 466/a Naročajte in Širite Naročajte in Širite LJUBLJANSKI ZVON mesečnik za kulturo in prosveto, ki prinaša povesti, pesmi in članke naših najboljših pesnikov in pisateljev. Celoletna naročnina Din 120"-. Naroča se pri Tiskovni sadrugi v Liubliani ■ PreSernova ulica 54.-