Z8Z. Številka. V Ljubljani, v torek, 9. decembra 1913. XLVI. leto .Slovenski Narod* velja: v Ljubljani celo leto* • pol leta . • četrt leta . jza mesec • dom dostavljen: . . . . K 24- • • . . . 12'- • • • m . 6— • • • . . 2-- v upravniStvu prejema nt celo leto. • ••.«. K 22*— po! leta ...... . . 11-— četrt leta-....... 5-50 na mesec • •««.. • 1*90 Dopisi naj se irankirajo. Rokopisi se ne vračajo, lroftnisfro i Snaflova nlloa it 5 (v pritličju levo.) telefon it 34. Izhaja vsak dan svete • U.t SI nedelje In praznike. Inserati veljajo: peterostopna petit vrsta za enkrat po 16 vin., za dvakrat po 14 vin., za trikrat ali večkrat po 12 vin. Parte In zahvala vrsta 20 vin. Poslano vrsta 30 vin. Pri večjih insercijah po dogovora. Upravništvn naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inserati L t d* to je administrativne stvari. ——— Posamezna številka volja 10 vinarjev. — Na pismena naročila bre* istodobne vposlatve naročnine se ne ozira. Jiarodna tiskarna0 telefon it SI. .Slovenski Narod* velja po pošti: za Avstro-Ogrsko: celo leto.......K 25*— pol leta ..*«••• . 13*— četrt leta ....... 650 na mesec ...... . 2-30 za Nemčijo: celo leto ... . . K 34>-* za Ameriko In vse druge dežele: celo leto K 35.— Vprašanjem glede fnseratov se naj priloži za odgovor dopisnica ali znamka. Uprarslstfo (spodaj, dvorišče levo). Knailova nlloa it 9, telefon it 85. Današnje volitve. V kmečkih občinah na Kranjskem divja danes najhujši volilni boj. Silni moralični udarec, ki ga je dobila klerikalna stranka pri volitvi iz splošne kurije, jo Je tako hudo zadel, da je za današnji dan napela najskrajnejše sile. Pomagal ji je koledar. Tik pred volilnim dnevom dva praznika. To nekaj zaleže. Poročila z dežele nam tudi naznanjajo, da so duhovniki izrabili to priliko kar so mogli dobro in agitirali na vso moč. Nič niso skrivali, da je njih namen izbrisati madež, ki ga je zadobila klerikalna stranka pri volitvi iz splošne kurije. Brez ovinkov so ponekod celo s prižnic naznanjali: če ne dosežemo takega uspeha, da bo naš poraz v splošni kuriji zasenčen, potem je našemu gospodstvu na Kranjskem udarila zadnja ura. Kar ima klerikalna stranka sredstev in ljudi, vse je zastavila v današnji volilni boj. Bomo videli, v kaki meri bo strahovanje s peklom in s hudičem, z zadnjo popotnico in gospodarskim ter socijalnim preganjanjem zadušil glas vesti kmečkega ljudstva. Zakaj tako. kakor v splošni kuriji, je tudi v kmetskih občinah. Zaman taje klerikalci, kar je vsakemu vidno, da je duh novega časa nalomil verige, v katere je klerikalizem ves narod okova). Mogočno je hrepenenje po boljših življenjskih razmerah in misel, da se javne razmere urede pravično in pošteno, je tako jaka, da podira tudi najstarejše tradicije. Kam je prišla nekdaj neomejena veljava duhovščine, pričajo v zadostni meri glasovi, ki so bili oddani pri volitvi iz splošne kurije. 31.000 protiklerikalnih glasov, samo še 50.000 klerikalnih glasov, vštevši 2000 Hberalnokočevskih. »Za obupat« je vzdihnil tehant Lavrenčič, ko je izvedel izid v splošni kuriji. Da, tudi v kmečkih občinah je iz ljudskih src izginilo zaupanje v klerikalno stranko. Nihče ne taji, da imajo klerikalci v tej kuriji, kjer so zbrani najkonservativnejši sloji prebivalstva, mogočno zaslombo. Ali zaupanje so tudi tod izgubili. Klerikalci so se s svojim početjem sami izruvali iz ljudskih src. Kar instinktivno slutijo ljudje, da je vse nesreča, kar store klerikalci, da je vse grdo in nepošteno, kar klerikalci hvalijo, da stori najbolje, kdor se vsemu upre in zoperstavi, kar prihaja od klerikalne strani. V Italiji je razširjena vraža, da imajo gotovi ljudje zlo oko, mar ocehio, da se s pogledom prinesejo in store nesrečo. Kdor posluša naše ljudi, dobi vtisk, da je ravno taka nezaupnost zavladala proti klerikalcem. V tisoč varijacijah se sliši med ljudmi: Kar prihaja od klerikalcev, prinese nesrečo in dela škodo vsemu, kar je zdravo in koristno. To je sad, ki so ga vsadili klerikalci sami s tem, da so prelomili vse prisege in obljube, da so pogazili pravico in poštenje in prevarili ves narod. Ubili so sami zaupanje, ki so si ga pridobili z dolgoletno agitacijo, ubili so se s tem, da so se izkazali nevredne vsakega zaupanja. Naj bo izid današnje volitve v kmečkih občinah kakršenkoli, izraz ljudskega zaupanja ne bo, nego samo izraz duhovske oblasti nad ljudsko voljo in merilo, koliko moč ima duhovščina nad boljšim spoznanjem ljudstva. Saj vendar vsi vemo, kako je na deželi. Kdor se upa kljubovati mogočnemu in vplivnemu duhovniku ter se izpostaviti njegovi največkrat veliki maščevalnosti, ta stori to pač le, če je glas njegove vesti in njegovega razuma tako močan, da ga ne more zadušiti nobena moč, drugi pa raje uklonijo glavo in se udado samo zaradi ljubega miru. Izid današnjih volitev nam bo pokazal, koliko volilcev je v deželi Kranjski, ki se ne dajo upogniti, ker jim pravi vest, da bi s tem storili greh in škodo sebi in narodu. Pokazal pa ne bo koliko je mož, ki stoje iz prepričanja na klerikalni strani Tudi v kmečkih občinah je tako, da bi ljudje večinoma radi in z veseljem glasovali proti klerikalcem, a se boje duhovnika. Kar bodo dobili klerikalni kandidatie glasov, bodo iz večine izsiljeni in ne bodo izraz ljudske volje, še manje ljudskega zaupanja. Zaupanje ljudstva so klerikalci zapravili, zaslužili ga itak niso nikdar. Sta poslanu Rast lana. V sobotnih večernih izdajah graških listov je priobčil državni in deželni poslanec \Vastian izjavo, v kateri pravi: »V zadnjem času se širijo o meni različne vesti, ki me žalijo na časti. 'Pravi se, da je graško državno pravdništvo uvedlo vsled ovadbe neke graške kniigotržnicc proti meni kazensko preiskavo zaradi tatvine knjig.Ker sem bil bolan, nisem mogel takoj temeljito zasledovati te same po sebi nevzdržljive ob-dolžitve. Poleg tega nisem bil o tej ovadbi oficijelno sploh obveščen in sem zvedel za podrobnosti še le tedaj, ko je državna oblast ovadbo brez vsega dejala na stran. Jaz seveda nisem nikoli tajil, da sem kot dolgoletni odjemalec večkrat vzel v dotični knjigotržnici knjige in jih tudi obdržal, ker sem mislil, da se mi je dotične knjige itak zaračunalo. Ta malenkost je služila za podlago ovadbe. Ker je pa bilo ljudem, ki iščejo senzacij, to premalo, se širijo sedaj vesti o meni, da sem kradel pri Sudmarki in da sem imel opraviti spolno z otroci. Ker se mi ni doslej posrečilo nobenega teh obrekovalcev prijeti, sem se zatekel v javnost in izjavil, da bom vsakogar, kdor bi mena ta ali drugačen način žalil, tožil.« Tako torej VVastian! Znano je, da spada VVastian kot polit'k in vodja Siidmarke med najbolj srdite sovražnike Slovencev, a vendar tudi njemu nočemo osebno delati krivice in zato smo njegovo izjavo dobesedno priobčili. Reči pa moramo, da to njegovo pojasnilo ne zadostuje. Pred vsem pogrešamo v njem naznanila, da bo Wast!an iskal zadoščenja od tistega knjsgotržca, ki ga je ovadil. V podučenih nemških krogih se zatrjuje, da je graška policijska oblast podala že v torek dne 11. novembra 1913 proti Wastianu ovadbo zaradi tatvine na državno pravdništvo. Dotična knjigotržnica, ki je podala ovadbo, se je gotovo dobro premislila, predno se je obrnila na policijo in policija je gotovo tudi dobro preudarila, predno je stvar izročila državnemu pravdništvu. saj je vendar šlo za osebo v nemškem tabora uglednega moža, poslanca in predsednika Siidmarke. Stvar je tem resnejša, ker Wastian na kako zadoščenje očividno niti ne misli. Če je res nedolžen, kakor zatrjuje, potem /je pač velečudno, da ne toži dotične-ga knjigotržca zaradi obrekovanja. Poslanec in predsednik Siidmarke pa ne išče zadoščenja, če je bil krivično ovaden policiji in po tej državnemu pravdništvu zaradi navadne tatvine, to je več kakor čudno. Stvar dobi seveda hitro drugo lice, če se čuje, kaj govore nemški krogi o tem, da VVastian ne išče zadoščenja. Pravijo namreč, da je VVastian kakih osem dni po ovadbi na živcih obolel, da se |e ognil njemu posvečeni seji Siidmarke in da je med to boleznijo iskal pomoči pri raznih vplivnih osebah. Pravijo, da je najprej prosil poslanca Einspinneria, naj zanj posreduje, a da je Einspinner to odklonil. Potem pa da so bile različne mariborske in graške veličine na delu, da dosežejo aranžma s prizadeto knjigotrško tvrdko ter izposlujejo ustavitev sodnega postopanja, kar se jim je tudi posrečilo. Dalje, da so mariborski nemškonacijonalni vodilni krogi sestavili posebno desetčlansko komisijo, ki VVastianovo afero preiskuje in za VVastiana že išče naslednika. Ooran VVastian vsekako ni, opran bo šele takrat,, kadar bo s tožbo zaradi obrekovanja pred sodiščem dokazal, da je b;la proti njemu podana ovadba zaradi tatvine krivična. VVastianov beg v javnost in njegova grožnja ni še nikak dokaz, da ga je knjigotržec krivično ovadil. Balista? volilna reforma. Za referenta v volilni reformi je bil izvoljen roslanec Niezabilovvski. Podlago diskuzije bo tvorila vladna predloga. — Iz izjav raznih članov volilnoreformnega odseka je posneti, da zasledujejo razne stranke direktno obstrukcijsko taktiko, tako da ni upati, da bi b:.la volilna reforma končana pred koncem tega meseca. — Volilnoreformni odsek je obravnaval doslej one točke, glede katerih ni bilo nobenega nesoglasja ter te točke tudi takoj sprejel. Za obravnavanje spornih točk so bili izvoljeni podod-seki. V imenu demokratične levice je podpiral poslanec Rudko\vski predlog, da naj se kurija srednjega i posestva popolnoma opusti. Cen-trum se je izjavil proti temu. Že sedaj je torej opažati nasprotstva med avtonomisti in centrumom. Če že ne moremo govoriti vsled tega o ob-strukcijonistični taktiki, je vendar gotovo, da se bo moral izpremeniti parlamentarni kalendarij in namestnik Koryto\vski je na to že sedaj opozoril vlado ter zaprosil, da se vsaj seja državnega zbora v sredo preloži. Doslej je prišel volilnoreformni odsek v svoji debati do § 23. Ministrska Kriza na Francoskem. Doumergue je konferiral v nedeljo dopoldne dolgo s Caillauxom, ki mu je obljubil svojo pomoč na ta način, da bo prevzel finančno ministrstvo, če se mu posreči sestaviti kabinet. Doumergue je obiskal nato Bourgeoisa, Clemenceaua, Combesa in Jeana Dupuva. Tudi Vivianiju je ponudil portfelj. Gre mu pa za to, da pridobi tudi Dechanela in Brian-da. Natančnejših podatkov o razgovorih Doumergueja z vodilnimi politiki ni. Samo to je znano, da je Ribot sklenil, če mu ponudi Doumergue zunanje ministrstvo, da tega portfelja ne sprejme. Dasiravno ta Ribotov sklep parlamentaričnega sveta ni presenetil, vendar so politični krogi prepričani, da je s tem Doumergue-jeva misija silno otežkočena. Namesto Ribotu bo Doumergue ponudil baje zunanje ministrstvo Jeanu Do-puyu. V razgovoru s Clemenceauom ie Doumergue baje temu ponudil notranje ministrstvo ter izjavil, da si v tem slučaju sam pridrži predsedstvo in justico. Kakor poročajo do sedaj šc nepotrjene vesti, bo sestavljeno ministrstvo Doumergue sledeče: predsedstvo in notranje Doumergue, zunanje Ribot ali Delcasse, justica Jean Duptiv, vojna general Dubail z generalom Sarrailom kot šefom generalnega štaba, mornarica Noulens, poduk Viviani, finance Caillau.v, trgovina Fernand David, poljedelstvo Malvy ali Ravnand, kolonije Lebrun, javna de la L' Hopiteau, socijalna skrb Renault. LISTEK. Cerkvene miši. Povest iz sedanjosti. Spisal L. C. LIL Pobegnil mi slepar je proč . . . Aškerc: Jadranski biseri. Mladi kaplan Čuk tisto noč, ko mu je njegov prijatelj France Srebrot v konsumnem društvu prav neusmiljeno prerahljal kosti, ni mogel od samih bolečin zatisniti očesa. Bolelo ga je celo telo, boleli so ga vsi udi. Ko se je tako valjal brez spanja po i c stelji, premišljeval je svoje dosedanje življenje in delovanje v Ore-liovljah. Kakor sta se to njegovo življenje in delovanje početkoma lepo razvijala, tako se je sedaj začelo vse obračati na slabo stran. Vzlic sijajni reviziji ga je kar v dušo zazeblo, če se je spomnil svoje posojilnice in svojega konsumnega društva. Nikakor si ni tajil in si tudi ni mogel tajiti, da se je z izvršeno revizijo prikrilo le za trenotek oni smrad, ki bode iz obeh zavodov skoro bruhnil v svet. Navdajala ga je silna skrb, kaj bode potem, če pride v javnost, da sta bilanca i pri posojilnici in kon- sumnem društvu čisto navadno po-tvorjeni in da z lepimi številkami prikrivata resnični položaj najzanikr-nejšega gospodarstva in splošne pre-zadolženosti. Prepričan je bil, da bi ga ljudstvo kamenjalo, čim bi izvedelo, kako slabo stojita posojilnica in konsumno društvo in da sta oba zavoda na robu prepada. Bojazen pred črno bodočnostjo mu je rodila v srcu misel, da bi bilo najbolje, če se odtegne onim strašnim posledicam, ki bi jih ustvaril polom pri posojilnici in konsumnem društvu. Ravnotako skrajno neprijetno misel mu je pa vzbujala grožnja njegovega župnika, da bode pri knezo-škofijskem ordinarijatu zahteval njegovo premestitev iz Orehovelj, češ, da je s sodno poravnavo provzročil vseobče pohujšanje.Uverjen je bil pa, da bode dr. Podpečnik, ako obvesti ordinarijat o vsebini sodne poravnave in če zahteva vsled te poravnave njegovo premestitev, to tudi dosegel in da jo bode v kratkem, toda ne posebno slavno moral pobrati iz Orehovelj. Mlademu kaplanu se je pa končno tožilo tudi po njegovi Reziki, ki mu je znala tako lepo sladiti življenje in ki mu je tudi zvesto stala na strani, ko je prišel v zadrego. Spomnil se je njenega vabila, da naj pride za njo v Ameriko, ker ga bodo amerikanski rojaki kot misijonarja sprejeli z odprtimi rokami. Premišljeval je to vabilo mlade deklice in čim bolj je prerešetaval njeno vabilo, tem bolj mu je ugajala misel, da bi kar čez noč zapustil nehvaležne Orehovlje in se podal s svojo Reziko kot misijonar v daljno Ameriko. S tem bi zadel kar dve muhi na en mah; na eni strani bi se odtegnil vsem neprijetnim posledicam svojega lahkomišljenega gospodarstva pri posojilnici in pri konsumnem društvu, na drugi strani bi bil pa zopet skupaj s svojo Reziko, ki mu je toli prirasla k srcu. Čim bolj je premišljeval povabilo mlade deklice, tembolj se je ogreval za misel, da bi se temu povabilu tudi odzval. Ko se je pa pojavil prvi svit mladega dneva, je bil pa v srcu mladega kaplana že gotov sklep, da bode zapustil nehvaležni stari svet in se podal kot misijonar čez sinje morje v daljno Ameriko. Jutranjo svojo mašo opravil je kaplan zelo raztresen, ker mu je rojila po glavi misel na njegovo Reziko in pa na njegovo bodoče misijonar-stvo. Po maši je napravil mladi kaplan kratek izprehod, da bi si prilagodil one besede, s katerimi je mislil svojemu župniku, od čegar strani je pričakoval oster odpor, primerno pojasniti, da bode zapustil Orehovlje in se podal v Ameriko kot misijonar. Ko se je pa vračal iz sprehoda, ga je pa na potu srečal poštni sel, ki mu je izroči' drobno pismo iz glavnega mesta od njegove Rezike, katere pisavo je spoznal takoj na naslovu. Pismo je utaknil mladi kaplan hitro v žep svoje suknje in se podal v kaplanijo, da prečita pismo svoje Rezike. To pismo je bilo polno ljubezni. Rezika mu je namreč kar na vseh štirih straneh tožila, kako ji je dolgčas po njenem ljubem Urhu, kako ji teče življenje prazno brez Urlia, katerega je zaeno prosila z gorečimi besedami, da naj skoro pride za svojo Reziko in se ž njo popelje preko velike aižs v lepšo in srečnejšo bodočnost. Rezika mu je tudi pisala, da se odpelje čez dva dni proti Havru, kjer se bode ukrcala na parnik, da se poda k svoji sestrični v Cleveland. Napisala mu je tudi natančni naslov svoje sestrične, pri kateri bode svojega Urha čakala njegova Rezika in morda že tudi nekdo drugi. Rezika je končno svetovala mlademu kaplanu, da naj se, ako hoče priti za njo v Ameriko, založi tudi nekoliko z denarjem, da bode lahko zmagal potne stroške in potem v Ameriki brezskrbno čakal na kako boljšo službo. To pismo mlade deklice je v srcu mladega kaplana potrdilo po noči storjeni sklep, da gre za svojo Reziko kot misijonar v daljno Ameriko. Mladi kaplan se je nato podal k svojemu župniku, da mu sporoči svoj sklep, da gre iz Orehovelj proč in da se misli posvetiti misijonarskemu poklicu v Ameriki. Ko je vstopil mladi kaplan v uradno sobo svojega župnika, našel je na svoje največje začudenje istega sedečega pri mizi z bledim, prepadlim obrazom, na katerem je bilo vse polno obližev. Ko je kaplan vstopil, dvignil je mladi župnik nekam trudno svoje oči in kaplana vprašal, česa želi. Mladi kaplan je začel nato pripovedovati svojemu župniku, da je prišel po daljšem in temeljitem premišljevanju do prepričanja, da izvrševanje duhovnega poklica v njegovi domovini ne zadošča njegovi apostolski vnemi in gorečnosti za sveto in dobro stvar, vsled česar se je odločil, da se bode podal kot kot misijonar v Ameriko, kjer tako zelo pri-mankujc duhovnikov, da morajo cele naselbine naših milili rojakov ostajati brez duhovne pomoči in seveda tudi brez pravega duhovnega vodstva. Za svojo dolžnost smatra vsled tega, da sledi temu svojemu notranjemu pozivu in postavi svoje moči v službo katoliške misli pri slovenskih rojakih v daljni Ameriki. Mladi kaplan je pričakoval od strani svojega župnika odločen odpor proti ti svoji nameri, zapustiti Orehovlje in oditi kot misijonar v Ameriko. Na največje začudenje pa se mladi župnik ni niti najmanjše upiral njegovi nameri, temveč je na njegovo sporočilo odvrnil le s trudnim glasom, da nima nič proti njegovi nameri in da lahko zapusti svoje mesto v Orehovljah, čim mu to dovoli kne-zoškofijski ordinarijat. Mladi kaplan se je silno čudil besedam svojega župnika, ki je bil Zmerno republikanski in konservativni listi že napadajo senatorja Doumergueja zaradi te sestave kabineta ter ga svare, da naj ne skuša sestaviti čisto radikalnega kabineta. »Liberte« zopet pravi, da obstojajo glede najvažnejših vprašanj med osebami, ki bodo prišle v ta kabinet, velika nasprotstva. Zato bodo morali radikalci odložiti izvedbo svojega programa. Zadostuje jim pa, da imajo v rokah moč in lahko zaukazujejo prefektom ter vodijo prihodnje volitve v zbornico. Štajersko. Z Vranskega nam poročajo, da se je v nedeljo tamkaj pojavil dr. Janez Krek v spremstvu dr. Korošca. Krek je imel pridigo, s katero pa ni nikomur imponirah Ljudje ga niso nič poslušali, marveč so se ves čas razgovarjali in povpraševali, ako je morda gospod Janez pripeljal sabo ■tudi svojo Kamilo. Ko je Krek odha-fal iz cerkve, so ga ljudje čakali in ga ogledovali kakor kakšno eksotično žival. Po opravilu je bil zaupni sestanek v kaplaniji, kjer je menda govoril Korošec. Po sestanku sta se vredna bratca Krek in Korošec odpeljala agitirat v Motnik. Urednik »Straže« drugič tekom 14 dni obsojen. Preteklo soboto se je okrožno sodišče v Mariboru bavilo z Jažnjivim člankom »Straže«, ki je očitala dr. Kukovcu, da je zaračunal šoštanjski posojilnici za en telefonski pogovor 50 K in za večerjo 250 K. Urednik Kemperle ni hotel tozadevnega popravka objaviti v uvodniku, kakor je bila tudi žalitev v uvodniku »Straže« obsežena, ampak je skril popravek med dnevnimi novicami. Okrožno sodišče v Mariboru je spoznalo, da mora Kemperle še enkrat na uvodnem mestu »Straže« popraviti, da so zgornje trditve hudobno zavite. Urednik »Straže« tretjikrat tekom 14 dni obsojen. Jubilejna mlekarna v Št. Jurju ob južni železnici je prosila financijaino pomoč poljedelskega ministrstva, kot prispevek za moderno stavbo in ureditev mlekarne, ki je lahko ponos cele šentjurske okolice. Da bi to podporo okraju odgrizla, je mariborska »Straža« nesramno obrekovala na-čelstvo te mlekarne, Zadružno zvezo v Celju in seveda dr. Kukovca. Popravka Kemperle ni hotel sprejeti. Vsled tožbe, katero je v imenu mlekarne vložil dr. Kukovec, je bil Kemperle zopet obsojen v globo ali zapor in objavo popravka na uvodnem mestu. Dokler se to ne zgodi, je prepovedano izdajanje »Straže«. In najdejo se še slovenski narodnjaki, ki ta list podpirajo! Izhajanje »Straže« sodnijsko ustavljeno. Mariborsko okrožno sodišče je izreklo, da »Straža« ne sme več zagledati luči sveta, dokler ne objavi v uvodniku popravka o lažeh, katere je tam glede šoštanjske posojilnice o dr. Kukovcu objavil dr. Ver-stovšek. Iz Celja. Narodna čitalnica je priredila v petek zvečer za svoje člane in vpeljane goste Miklavžev večer. Kot Miklavž je nastopil g. M. Stibler in imel lep nagovor, v katerem je prav rezko bičal narodne grehe celjskih Slovencev. Sodelovalo je Celjsko pevsko društvo in pa oddelek narodne godbe na lok. Prireditev je bila zaradi slabega vremena in deloma tudi zaradi previsoke vstopnine bolj slabo obiskana. V soboto priredi čitalnica v svojih dru-švenih prostorih čajev večer s predavanjem vseučiliškega docenta dr. Rostoharja. Projektiran je tudi Silvestrov večer z večjim zabavnim programom v veliki dvorani Narodnega doma. Iz Celja. Poroča se nam, da junak neke pikantne afere v duhovniškem hotelu »pri belem volu« res ni bil državni poslanec dr. Korošec, temveč župnik iz neke fare blizu Trojan, Dotična natakarica je bila takoj odpuščena. Iz Ljubnega na Zg. Štajerskem poročajo, da je tamošnje okrožno sodišče obsodilo 501etnega fratra Franca Thumfahrta iz benediktinskega samostana v Sekovi na 10 mesecev težke ječe, ker je zagrešil na šolarjih celo vrsto zločinov po § 128. Drobne novice. Iz davčne služe. Uradni načelnik mariborske davkarije, nadoskrbnik Anton Roh-rer je stopil po 411etni službi v pokoj. Za njegovega naslednika je določen nadoskrbnik Anton Reicher. — Iz Gradca. Načelnik ravnateljstva pri hranilnici graške okolice, Maks Kelz, ki ga je zadnji četrtek, kakor smo poročali, obstrelil hranil-nični asistent Krauss, je na zadoblje-nih ranah umrl. — Sodniški izpiti se bodo I. 1914 vršili pri gra-škem nadsodisču meseca februarja, junija in oktobra. — Iz Slov. Bistrice poročajo, da je doletela nenadna smrt usnjarja Jožefa Rasstei-gerja. Peljal se je iz sejma v Šmarju čez Poljčane v Slovensko Bistrico. V Breznici pa je vozil hlapec v temi s tako silo proti železnični zavori, da se je ta strla in splašen konj je divjal z vozom vred proti prihajajočemu tovornemu vlaku. Železniškemu čuvaju se je še posrečilo vlak pravočasno ustaviti. Rassteiger je skočil z voza, naenkrat pa se je vsled strahu in razburjenja zgrudil mrtev na tla. Koroško. Prijet ropar. V Pliberku so aretirali v gostilni »pri Kroni« brezposelnega delavca Josipa Rebeca in njegovo spremljevalko, brezposelno Katarino Stravs. Rebec je napadel na polju pri Pliberku delavca Matevža Hanina, pobil ga je na tla in mu vzel uro, verižico in 20 kron denarja. Hanin je težko ranjen na glavi, Rebec je rop priznal. Pr'mers^. Stavka voznikom v Trstu še vedpo ni končana in bo trajala bržkotne še cel teden. Stavkati so začeli sedaj tudi vozniki požarne brambe in drugih občinskih podjetij, katere oskrbuje ta družba s konji in vozniki. Vihar v Trstu. V petek in v soboto je divjal v Trst zopet hud vihar. Ladje niso mogle iz pristanišča in ne v pristanišče. Delo v pristaniščih je bilo ustavljeno. Vihar je napravil v pristanišču in tudi po mestu veliko škode. D Imatinski n mestnik pri cesarju. „Smotra Dalmatinska" poroča iz Zadra, da je bil v petek dalmatinski namestnik grof Attems v daljši avdijenci pri cesarju. Pri tej priliki je namestnik poročal cesarju o lojalnem in požrtvovalnem obnašanju in postopanju dalmatinskega prebivalstva ob priliki vojaških odredb povodom balkanske vojne. Cesar je vsprejel to poročilo z zadovoljstvom na znanje in je pooblastil namestnika, da izreče dalmatinskemu prebivalstvu zahvalo za novi dokaz patrijotičnega mišljenja. Pre ?ovedan shod dirakov. Oblasti v Zadru so prepovedale protestni shod dijakov proti graškim izgredom. Iz SpPta. V zadnji seji občinskega sveta je bil sprejet predlog mestnega sveta, da se najame še tekom 1. 1914 posojilo 5 milijonov kron za potrebne občinske stavbe in investicije. Obsojen rol cljski agent. V sredo se je vršila v Rovinju zanimiva obravnava, v kateri je nastopil kot obtoženec znani policijski agent Dardit ki je obtožen razžaljenja cesarja. Koi priče so nastopili skoraj vsi policijskf agenti v Pulju, nadalje bivši še puljske policije pol. svetnik Osti in sedanji šef višji komisar dr. Mlekuš, ki je igral v tem procesu jako važno in čudno vlogo. Dokazalo se je namreč, da je bil dr. Mlekuš že lansko leto obveščen o tem zločinu in sicer oficielno od dveh strani. Dr. Mlekuš je sprva tajil, da bi kaj zvedel o tem, končno pa je pri konfrontaciji z do-tičnimi organi to priznal. Zakaj je dr. Mlekuš o tem molčal ni znano. Obtoženec Dardi je vse tajil in je trdil, da je mislil svoje inkriminirane izjave vse drugače kot jih tolmači sodni dvor. Njegov zagovornik je predlagal, da naj se spozna Dardija za umobolnega. Predlog je propadel. Sodišče je obsodilo obtoženca na 8 mesecev težke ječe. Zahteve pomorskih častniko* Iz Reke poročajo, da je vložila zveza pomorskih častnikov spomenico ogr skemu trgovinskemu ministrstvu. V spomenici zahteva zveza ureditev vprašanja glede pokojnin, glede podpore v slučaju bolezni in nezgod pomorščakov in spremembo ministrske odredbe št. 70.305, ki določa sicer norme za varstvo paroplovbe, ne vsebuje pa določbe glede najmanjšega števila posadke na posameznih ladjah. Dalje zahteva spomenica, da se nastavljajo na ladjah, ki plovejo pod ogrsko zastavo, samo ogrski podaniki in le izjemoma inozemci. Editto politico di navigazione iz leta 1744, ki je še vedno v veljavi, naj se odpravi, ob-snem pa naj se kodificirajo vse mini-sterijalne odredbe, ki se tičejo posredno ali neposredno paroplovbe in naj se ustanovi na Reki pomorsko sodišče, ki naj odloča v vseh spornih vprašanjih, ki se tičejo plovbe. Slovenski Sokoli gostje .Srliskega Sokola'v Zagrebu. V nedeljo se je odpeljalo nad 50 slovenskih Sokolov in Sokolić, na čelu jim vzorna sokolska vrsta, ki se je udeležila v Parizu mednarodne telovadne tekme, v Zagreb, da nastopijo s svojimi vzornimi vajami na akademiji, ki jo je priredil Slovencem v čast ondotni »Srbski Sokol« v svoji telovadnici. Na južnem kolodvoru sta Slovence sprejela Hrvatski in Srbski Sokol korporativno v kroju in nepregledna množica narodnega občinstva, ki je slovenske goste pozdravljala z navdušenimi živio-klici. Po kratkem pozdravu na peronu so slovenski gostje v spremstvu hrvatskih ■in srbskih Sokolov ter tisočglave množice odšli v sprevodu v mesto, kjer se je v telovadnici Hrvatskega Sokola vršil oficijalni pozdrav. Med sporedom je skušala gruča od frankovcev in klerikalcev najetih ljudi demonstrirati proti Srbom, da- videti danes duševno zelo pobit in ne samo telesno, kakor so to kazali številni obliži na njegovem obrazu. Sklenil je takoj izkoristiti to nenavadno razpoloženje svojega župnika tudi zato, da si izposluje nekaj dopusta v to svrho, da uredi osebno svojo tozadevno prošnjo pri knezoškofij-skem ordinarijatu in da si preskrbi na glavarstvu potrebne potne listine. Ko je mladi kaplan sporočil svojemu župniku svojo prošnjo za dopust, tudi ti prošnji župnik ni ugovarjal, temveč s trudnim glasom dovolil kaplanu zaželjeni dopust, za katerega se mu je ta lepo zahvalil in potem odšel. Mladi kaplan se je še isti dan odpeljal iz Orehovelj v okrajno mesto, kjer se je radi potnih listin oglasil na glavarstvu. Dasi je bil mladi kaplan še podvržen gotovim vojaškim dolžnostim, mu na glavarstvu z ozirom na njegov duhovni poklic in na njegov vzvišeni namen, iti kot misijonar v Ameriko, niso delali prav nikakih neprilik, temveč mu gladko izdali vse zaželjene listine. Iz okrajnega mesta se je peljal mladi kaplan v Ljubljano; kjer je bila njegova prva pot k njegovi Re-ziki, s katero sta potem v neki posebno katoliški gostilni preživela skupaj par prijetnih uric ter si v tem času napravila natančen načrt za potovanje v Ameriko in njuno bodočnost v novem svetu. Drugi dan se je mladi kaplan oglasil na knezoškofijskem ordinarijatu. Ker je bil mladi kaplan v škofiji prav dobro zapisan zbog njegove živahne agitacije na političnem polju in zbog njegovega gorečega delovanja na gospodarskem polju, je bil le tam prav prijazno sprejet in ko je ustmeno sporočil svojo prošnjo, se je le obžalovalo, da hoče tako odličen član vojskujoče se cerkve zapustiti ljubljansko škofijo in iti kot misijonar v Ameriko. Ko je pa mladi kaplan na knezoškofijskem ordinarijatu zatrdil, da hoče v Ameriki orati ledino s tem, da bode začel med amerikanskimi Slovenci delati gorečo propagando za prepotrebne škofove zavode in da bode skušal v Ameriki živeče slovenske katoličane pripraviti do tega, da bodo tudi oni začeli prispevati denarne prispevke^ za te zavode, je bila pa njegova prošnja takoj uslišana in mu še isti dan izdano dovoljenje, da sme izstopiti iz vrste duhovnikov ljubljanske škofije v svrho nastopa misijonarske službe v Ameriki. Mladi kaplan pa ni dosegel samo tega, temveč še precej več, ker so mu v škofiji vročili tudi več priporočilnih pisem na odločilne slovenske cerkvene kroge v Ameriki. Prva pot mladega kaplana Čuka iz knezoškofijske pisarne je bila zopet k njegovi Reziki, da ji sporoči veselo novico, kako dobro je opravil v škofiji in da se dogovori z njo glede skupnega potovanja v daljno Ameriko. Ko sta se mladi kaplan in Rezika vse potrebno dogovorila, je pa Rezika svojemu Urhu še enkrat za-bičila, da naj se pošteno preskrbi in založi z denarjem za pot in za bivanje v Ameriki, kar ji je mladi kaplan tudi obljubil. Po prisrčnem slovesu se je potem odpeljal kaplan v Orehovlje, se poslovil na kratko pri svojem župniku, pobral v posojilnici in v konsumnem društvu, kar je mogel dobiti gotovine in potem oddal ključe od posojilnice in od konsumnega društva najbolj zabitemu odborniku, kateremu je zaeno zapovedal, da naj dotlej, dokler ne dobi od njega nadaljnih pismenih navodil, počiva začasno poslovanje pri posojilnici, dočim naj pa prodajo blaga iz konsumnega društva vodi začasno Ančika, s katero je že govoril. Kaplan je tudi res govoril s prodajalko Ančiko, s katero se je pri ti priliki pobotal, ker jo je pridobil na svojo stran s tem, da ji je potrojil njeno plačo in ji to tudi pismeno potrdil. Ko je tako mladi kaplan vse uredil, je pa spravil svoje stvari v popotni kovček, se vsedel na voz in dal za večno slovo nehvaležnim Ore-hovijam. (Dalje.) jafoč s tem duška svoji nevolji, da so se Slovenci odzvali prijaznemu vabi-,lu bratskega Srbskega Sokola v Zagrebu ter došli k njemu v goste kakor brat k bratu, kakor bi tudi došli z veseljem in radostjo, ako bi jih povabil bratski Hrvatski Sokol. Druhal, ki so jo ponajveč tvorili nezreli mladeniči, je žvižgala in kričala »Doli s Srbi«, živio »Hrvatski Sokol«, živela Hrvatska! No, narodno občinstvo je te demonstracije in provokacije najetih in plačanih ljudi energično odklonilo. Demonstrantje so bili mahoma potisnjeni v neko stransko ulico, množica pa je z odušeljenjem jela peti himno »Slovenac, Srb, Hrvat — za uviek brat i brat!« Sprevod se je ustavil pred telovadnico Hrvatskega Sokola. V dvorani se je vršil pozdrav. Starosta Ljubljanskega Sokola brat dr. Viktor M u r n i k je v kratkem, vznesenem govoru izročil Hrvatskemu Sokolu v Zagrebu kot matici hrvatskega So-kolstva pozdrave slovenskega So-kolstva in slovenskega naroda ter izrekel nado, da se bo v jugoslovanskih narodih, združenih v bratski slogi, krepko razijala in cvetela sokolska ideja. Na pozdrav je odgovoril starosta zagrebškega Hrvatskega Sokola brat dr. M a z z u r a. Poudarjajoč nerazdružljivo hrvatsko-slo-vensko bratstvo je želel slovenskim gostom iskreno dobrodošlico na hrvatskih tleh ter izrekel prepričanje, da je vez bratstva in ljubezni med hrvatskim in slovenskim narodom, med hrvatskim in slovenskim Sokolstvom tako trdna, da je ne razruši nobena sovražna sila. Na to so slovenski Sokoli in Sokoliće odšli, spremljani cd navdušenih ovacij narodnega občinstva naravnost v telovadnico Srbskega Sokola v Bogovičevi ulici. Tu so jih ijubeznjivo sprejele dražestne srbske gospodične in gospe ter jih pogostile po stari jugoslovanski šegi. Po pogoščenju so imeli slovenski telovadci in telovadkinje v dvorani poskušnjo za večerni nastop. Zvečer pri akademiji, ki se je pričela s slavnostno uverturo, izvajano po vojaški godbi, je bila dvorana natlačeno polna srbskega in hrvatskega občinstva, ki je burno pozdravljalo slovenske goste in jim prirejalo oduševljene ovacije. Ko je aka-demično pevsko društvo »Balkan« odpelo veličastno Marinkovičevo himno »Slavija«, je nastopila pariška tekmovalna vrsta s prostimi vajami s pariške mednarodne telovadne tekme. Tem vajam so sledile proste vaje, določene za sokolski zlet v Ljubljani leta 1914., potem pa pariške vaje na drogu in bradlji. Telovadci so izvedli svojo nalogo naravnost sijajno, tako dovršeno, kakor ne v Ljubljani in ne v Parizu. Gledalci so z napeto pozornostjo sledili vsem vajam in koncem vsake točke z burnim ploskanjem dajali duška svojemu navdušenju in občudovanju. In res so izvajali telovadci vse vaje s tako preciznostjo in finostjo, kakor da bi se zavedali, da je treba bratom Srbom in Hrvatom pokazati, na kako visoki stopnji se že nahaja sokolska telovadba v Slovencih. Prav tako izvrstno in dovršeno so telovadile tudi slovenske Sokoliće. Tudi njim je prirejala publika navdušene ovacije. Silno so občinstvu ugajali kombinirani vzorni plesi, ki so jih izvajali slovenski Sokoli in Sokoliće. Ploskanja ni hotelo biti konca, da so bili telovadci in telovadkinje primorani ponavljati več točk. Vse vaje so se izvajale pod vodstvom brata dr. Viktorja Murnika. Po telovadbi je govoril, ker je bil starosta dr. Srdžan Budisavljevič vsled bolezni zadržan, podstarosta zagrebškega Srbskega Sokola. Pozdravljajoč v presrčnih, iz duše izvirajočih besedah Slovence, je poudarjal, da ta nastop slovenskega Sokolstva ne bo ostal brez trajnega učinka na nadaljno delo srbskega Sokolstva na telovadnem polju, ter izročil dr. M u r n i k u kot preporoditelju slovenskega Sokolstva ogro-nem lovorjev venec. Občinstvo je priredilo dr. Mur-niku viharne ovacije, srbski Sokoli so ga dvignili na rame in ga v tri-umfu nosili po dvorani. Ves ginjen se je dr. Murnik zahvaljeval na odlikovanju in izkazani gostoljubnosti. Naglašal je velik pomen sokolskega dela za trajen obstoj in polno življenje slovanskih narodov ter v presrčnih besedah vabil brate Srbe in Hrvate na vseslovenski zlet, ki se vrši prihodnje Isto v Ljubljani. »Vsi pridemo,« je klicalo občinstvo in znova priredilo dr. Murniku navdušene ovacije. Po telovadbi se je razvil animiran ples in prosta zabava. V spodnjih prostorih se je vršil improviziran komers, kjer so se vrstili navdušeni govori. Izmed Slovencev sta govorila dr. Murnik in starosta »Slovenske sokolske zveze« br. dr. Ivan O r a ž e n; oba je občinstvo oduševljeno pozdravljalo. Akademija se je završila z najpopolnejšim uspehom in slovenski Sokoli in slovenske Sokoliee so se vrnili včeraj v Ljubljano z zavestjo, da so položili nov kamen v mogočno zgradbo slovanskega in jugoslovanskega Sokolstva ter znova utrdili nerazdružno vez, ki veže slovenske Sokole z brati srbskega in hrvaškega plemena. Dnevne vesti. — Voiilni shod na Vrhniki. V nedeljo zvečer se je vršil pri »Ornem orlu« na Vrhniki volilni shod, ki ga je sklical kandidat narodno - napredne stranke za mestno skupino Postojna - Vrhnika - Lož gosp. tovarnar Josip L a v r e n č i č- Navzočih je bilo nad 150 ljudi, ki so z največjo pozornostjo poslušali izvajanja govornikov. Shodu je predsedoval veleposestnik gosp. M. T o m š i č, ki je na kratko razložil pomen in namen volilnega shoda ter nato oddal besedo kandidatu Josipu Lavrenči-č u. Le - ta je v poljudnem govoru razvil svoj program, ki temelji na narodnosti, naprednosti in smotre-nem gospodarskem delu. Govornik je v markantnih potezah očrtal pogubnost klerikalne politike, orisal slabo deželno gospodarstvo ter označil nujno potrebo krepke in neustrašne napredne opozicije v deželnem zboru. Za kanidatom je govoril bivši deželni poslanec gosp. Josip Lenarčič. Bavil se je kot priznan ve-ščak v finančnih vprašanjih izključno z deželnim gospodarstvom ter v iz-bornem govoru dokazal, oprt na nepobitne argumente, da mora gospodarstvo klerikalne deželnozborske večine neizogibno spraviti deželo na rob gmotnega propada. Volilci so sledili govornikovim izvajanjem z največjo pazljivostjo ter mestoma burno pritrjevali njegovim argumentom. Lavrenčičeva kandidatura je bila nato soglasno sprejeta in volilci so se zavezali, da bodo zastavili vse svoje moči, da bo dne 16. decembra izvoljen narodno - napredni kandidat Josip Lavrenčič. Klerikalni kandidat dr. Ma-rolt kot prijatelj revežev. Klerikalni kandidat dr. Marolt na Vrhniki lazi sedaj zlasti okrog revnejših volilcev In se jim prilizuje na vse načine. Posebno se hvali pred ljudmi s svojo »človekoljubnostjo« in s svojo ljubeznijo do revežev. Toda samohvala se navadno po blatu valja. Tako je tudi pri dr. Maroltu. Dr. Marolt je, kakor je znano, okrožni zdravnik. Kot tak bi moral take občinarje, ki se izkažejo z ubožnim spričevalom, zdraviti brezplačno. Ko pa je postal »krščansko - katoliški« župan na Vrhniki, je bilo niegovo prvo delo to, da je popolnoma odpravil ubožna spričevala ter se s tem osvobodil svoje dolžnosti brezplačno zdraviti reveže. Pri tem je ostalo tudi sedaj, ko je župan njegova marijoneta Teršar. Tudi sedaj ne dobivajo revni ljudje ubožnega spričevala in morajo plačevati zdravnika. Čeprav dobiva okrožni zdravnik dr. Marolt lepo plačo od občine za to, da bi brezplačno zdravil revne občinarje. Takšno je »človekoljubje« klerikalnega kandidata dr. Marolta in njegova »velika ljubezen do revežev«! Na stroške revežev se on debeli in masti, kljub temu pa ima drzno čelo, laziti okrog revežev in moledovati ter beračiti za njihove glasove. + Za mestno skupino Kranj-Škofja Loka so klerikalci postavili profesorja Antona Sušnika iz Ljubljane za kandidata. To je kandidat zadrege. Klerikalci pač nimajo ljudi. Koritarjev pač vse polno, a za kandidaturo v mestih sposobnih ljudi prav malo. Pravijo, da se je najprej zanimal za to kandidaturo kranjski tehant Koblar, a da ni našel posluha. Potem se je imenovalo ime profesorja Marinkota, ki pa je tako nepriljubljen, da ga ni bilo mogoče upoštevati. Potem se je imenovalo profesorja Jarca, ki pa mu kandidatura ni dišala, ker se je pri volitvi iz splošne kurije tako v Škofji Loki, kakor v Kranju pokazalo tako lepo napredovanje protiklerikalnih glasov, da se Jarc ni hotel izpostaviti. In tako jc postal kandidat profesor Sušnik. -f Dva lepa shoda sta bila v nedeljo v Senožečah in v tlruševju pri Postojni. Mnogobrojno zbranim vo-lilcem sta se predstavila samostojna kandidata gg. Ferdinand Gaspari, posestnik in živinozdravnik iz Postojne ter Ivan U r b a n č i č, posestnik iz Trnovega. Volilci so z velikim zanimanjem sledili besedam, s vaterimi sta kandidata razvijala svoj program ter končno z navdušenjem sprejeli njuno kandidaturo. Shod v Senožečah je s primernimi besedami otvoril g. Fran pl. Garzarolli, župan senozeški ter izročil predsedstvo shoda g. Franu Suša, posestniku in podžupanu v Senožečah. Shodu v Hruševju je predsedoval g. Filip K a u Č i Č, posestnik in župan na Razdrtem. Na obeh shodih je nastopil kot govornik tudi drž. poslanec dr. R a v n i h a r , ki je zbranemu ljudstvu s številkami dokazoval pogubno gospodarstvo dosedanje de-želnozborske večine. Značilno za razpoloženje v našem ljudstvu je, da se je ne samo radovoljno, ampak prav vkljub temu udeležilo shoda, ker je duhovščina s prižnice rotila ljudi, naj ne hodijo na shod. >^Dobro slovensko ljudstva« se ne da več slepiti in za nos vleči. -f Cele strani zabavljic je namazal sobotni »Slovenec« samih agita-cijskih notic in zabavljic za današnje volitve iz kmečkih občin. Ker danes te stvari niso več aktualne, je pač naravno, da se ž njimi ne'borno pečali. Priznamo pa, brali smo jih z velikim veseljem; vsaka notica, vsaka vrsta, da, skoro vsaka beseda je kazala, kak strah pretresa klerikalce in kako se boje, da jih pri današnjih volitvah zadene kaka nesreča. -f- Glavna volilna komisija je konstatirala, da je bilo pri sobotni ožji volitvi oddanih 5439 glasov. Neveljavnih je bilo 680, torej veljavnih 4759. Narodno - napredni kandidat Josip Turk je dobil od teh 3079 glasov, klerikalni kandidat Ivan Kre-gar pa 1680. -f- Ministrska nemščina V zadnji številki „Oesterreichische Rundschau" popisuje bivši trg. minister dr. Josip M. Bamreither svoje potovanje po Bosni. V tem članku je citati tudi naslednji odstavek: „Nach der Messe konnten wir bemerken, wie sich viele von den Glaubigen den Turban vor der Kirche wieder um den Kopf wickelten, den hier in der Gegend zuweilen auch die Katholiken tragen." Torej pri Jajcih imajo klerikalci le časih glave. Vsekako zelo humoristična napaka, sicer pa zelo podučna ilustracija avstrijske birokratične nemščine. — »Matica Slovenska«. Prof. dr. Anton Bazala, tajnik „Matice Hrvatske" v Zagrebu, je pristopil kot ustanovnik k „Matici Slovenski". — Ljubljančan na pogorelem parniku »Volturno«? V seznamu potnikov te ponesrečene ladje je najti tudi ime Franc Jurca, 32 let star, iz Ljubljane. Med rešenimi, kar jih je do zdaj znanih, ni tega Jurce. Iz tega seveda še ne sledi, da je našel svoj pogin, ker so nekateri parniki, ki so prišli gorečemu „Volturnu" na pomoč, rešene pasažirje odpeljali seboj naprej, v francoska, angleška in celo amerikanska pristanišča. — Avtomobilna zveza Ljubljana - Celje. Vodstvo podjetja naznanja, da bo začenši s 13. decembrom 1913 do L marca 1914 odhajal popoldanski avto iz Ljubljane že ob pol 3., ne več kakor do sedaj ob pol 4- popoldne. — Umrla je v Mariboru ga. Marija Burndorfer roj. Droll iz .iane narodne rodbine v Ljubljani. P. v m.! Umrl je dne 1. t. m. v Tržiču na Gorenjskem posestnik in gostilničar Jakob Šolar v 74. letu svoje starosti Pokojnik je bil skozi in skozi plemenit in napreden značaj. Bodi mu zemljica lahka! Velika nesreča v premogokopu »Adrija« v Vremskem Britofu pri Divači. (Posebno poročilo iz Divače.) V ponedeljek popoldne ob 4. se je hotel ravnatelj premogokopa peljati v jamo. Takrat se mu je javilo, da je udrla v jamo voda in da je vhod nemogoč. V jami je bilo kakih pet de-iavcev na takem prostoru, ki je bil varen pred vodo, 10—11 delavcev pa je bilo nižje od prostora, kjer je udrla v jamo voda. Ti delavci so se mogoče rešili, če so pravočasno spoznali nevarnost in ostali pri zavesti. Po mnenju vseh, ki poznajo razmere, pa je to zelo dvomljivo, posebno ker ie udrla voda neznansko hitro in so bržkone vsi ti delavci utonili. Med temi delavci je pet domačinov, en Hrvat, dva Ogra, ostali pa so Nemci. Drugače je znano ie, da voda že pada in da jo izsesavajo od včeraj popoldne neprestano s sedmimi sesalkami. Ravnatelj je mnenja, da bo mogoče jamo do danes popoldne izprazniti. Takrat se bo šele moglo konstatirati velikost nesreče in imena nesrečnih žrtev. — Divača. Rešitev ponesrečenih rudarjev se še ni posrečila in tudi ni upanja, da bi jih rešili, ker je stanje vode neprestano S metrov nad nor-malo. Vodne sesalke niso dosegle nobenega uspeha. Ponesrečenci so še živi, ali vsaj en del, ker se čuje zamolklo tolčenje iz skalovja. Rešitev poskušajo sedaj na ta način, da bodo prekopali 15 metrov debelo skalo, ki loči ponesrečence od izhoda in bodo prišli na ta način do njih. Toda to delo je silno zamudno in težavno. Nagla smrt. V soboto zvečer je umrl na kolodvoru v Št. Petru na Krasu od kapi zadet I. B o b e k iz Janezovega brda, okraj ilirsko - bistriški. Revež se je vračal iz Amerike domov, a ga je smrt doletela pred pragom domačije. 33 let je poteklo danes, odkar se |e prigodila katastrofa, ko je pogorelo dunajsko gledališče na Ringu. Kinematograf ,,'deal". Spored za torek., sredo 10., četrtek 11. decembra: Asta Nielsen! Veseloigra s Princem! Večerni spored ob 7. in pol 8.: 1. Žurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda.) 2. Deklica brez domovine. (Drama iz balkanske vojne z Asto Nielsen.) 3. Vihravi soprog. (Učinkovita veseloigra v 2 dejanjih z Moric Princem.) Popoldanski spored ob 4, in pol 5.: 1. Pe-scaro. (Potovalni film.) 2. Sanje Za-spaneta. (Komično). 3. Njena tašča. (Amer. drama.) 4. Žaba. (Znanstveno.) 5. Pifkejeve muke. (Humoristično). 6. Rešitev v sili. (Kolirana drama.) 7. Žurnal Pathe. (Najnovejše, šport, moda.) 8. Fric in karantena. (Amerikanska veseloigra.) 6 dni! Od sobote 13.do četrtka 18.decembra: Kriminalni roman po nedolžnem obsojenega v 5 dejanjih. Autorski film Riharda Vossa. Šolski mladini ni dostopno! „Kriv". Dalje „Mesečniki". (Velefina veseloigra v 2 dejanjih.) Predstave trajajo 2 uri. Vsak dan ob 3., 5 , 7., 9. Zvišane cene za 10 vin. (II. prostor 30 in 40 vin.) V petek 19. decembra: Drama s Psy-landrom. Prepozen parkelj. Včeraj popoldne se ga je bil neki ključavničar malo nasrkal, si črno namazal s sajami obraz (po drugih virih mu je pa to napravil za šalo jnegov prijatelj), ter šel tak na ulico, kjer je bril svoje šale in s tem delal kot parkelj občinstvu toliko časa zabavo, da je prišel k prizoru tudi policijski stražnik ter ključavničarju in občinstvu skalil veselje s tem, da je parklja aretiral. S ceste. Ko je v soboto zvečer neki izvošček prišel z vpreženim konjem na stojišče na Mestnem trgu. je konj stopil z eno nogo na hodnik, kjer mu je spodletelo, da je padel na cesto, kakor kak težak mrtev objekt. Konja so takoj spregli in dvignili. Ker je bil že delomor, se je takoj nabralo okoli konja mnogo gledalcev, ki so nekateri neupravičeno mrmrali nad izvoščkom, kakor da bi bil on kriv. Naši današnji številki (celi izdaji) je priložen prospekt zatožne tvrd-ke Ig. pl. Kleinmaver & Fed. Bam-berg v Ljubljani, katerega našim cenjenim čitateljem v prijazen pregled nriporočamo. Ta znana založna tvrd-ka naznanja tukaj zopet odlično novost, katera zagotavlja postati posebne epohalne važnosti. Deželnozborske volitve v kmečki kuriji dne 9. decembra 1913. (Vesti z volišč.) Zgornja Šiška, 9. decembra. Jos. S e i d l 58, Adrej K n e z 66, Anton Kristan 17, J. Mlinar 15, dr. Šu-steršič 52 in Povše 51. Grosuplje, 9. decembra. Josip S e i d 1 29. Andrej Knez 31, dr. Šu-steršič 192 in Povše 187. Neveljavnih glasovnic 21, razcepljeni 2. Borovnica, 9. decembra. Klerikalna kandidata po 143 glasov, napredna po 30, socijalnodemokrat-ska po 29. Neveljavnih glasov 17. Spodnja Šiška, 9. decembra. Oddanih glasov 397. Naprednjaka Jos. S e i d 1 204, Andrej Knez 201, socijalista Anton Kristan 113, J. Mlinar 95. dr. Šusteršič 48 in Povše 45. Praznih glasovnic 19, razcepljene 4, neveljavnih 5. Postojna, 9. decembra. G a š p a-r i 64, U r b a n č i č 50, Žitnik 92, Drobnič S6. Krško, 9. decembra. Kožar 159, Zurc 280. drugi S. Ribnica, 9. decembra. Skulj 145, Lovšin Anton 130. Pucelj 17, A n -d o 1 Š e k 14, Lovšin Fran 13, razcepljenih 8, neveljavnih 19. Rakek, 9. decembra. M a j d i č 120, M eden 116, Žitnik 73, Drobnič 73. Velike Lašče, 9. decembra. Napredna kandidata Pucelj in An-d o I Š e k po 48 glasov, klerikalna kandidata Škulj in Lovšin po 32. Dve glasovnici prazni. Hotedršica, 9. decembra. Napredna kandidata M a j d i č in M e -d e n po 42, klerikalna Žitnik in Drobnič pa po 54 glasov. Planina. 9. decembra. Napredna kandidata M a j d i č 85 in Mede n 83 glasov, klerikalca Žitnik 92 in Drobnič 91. Prestranek, 9. decembra. V Slavini je izid volitev ta-le: Napredna kandidata: G a š p a r i 121 in U r -bančič 115: klerikalna kandidata: Žitnik 140 in Drobnič 127. Stari trg pri Rakeku, 9. decembra. Izid volitev: Napredna kandidata: Majdi č 111 in Meden 108: klerikalna anclidata: Žitnik 279 in Drobnič 278. Praznih glasovnic 7. Cerknica, 9. decembra. Izid volitev: Nanredna kandidata: Majdi č 196 in Meden 193: klerikalna kandidata Žitnik 'WQ in Drobnič 3S0 Razcepljenih glasovnic 15, praznih 10, neveljavnih 2. Domžale, 9. decembra. Seršen 51, Krek 109, praznili 11, razcepljeni 2, neveljaven 1. Trojana, 9. decembra. Seršen 39, Krek 100, praznih 6. Dob, 9. decembra. Napredni kandidat Matej Seršen 33, dr. Krek 24 glasov. Jarše - Mengeš, 9. decembra, v Radomlju Matej Seršen 22, dr. Krek 82, razcepljenih 5. V Homcu Matej Seršen 9, dr. Krek 117, razcepljenih 9. Dol, 9. decembra. Napredni kandidat Matej S e r š e n 33, dr. Krek pa 37 glasov. Dve glasovnici ste bili prazni, dve pa neveljavni. Kostanjevica, 9. decembra. Zurc 185, Kožar 56, Zupančič 4. Brezovica, 9. decembra. Dr. Šusteršič 131, Povše 134, Jos. SeidI 56, And. Knez 61. Anton Kristan 5, Mlinar 4 in Marinko 3. Kamnik, 9. decembra. V občini M o s t e je dobil naprednjak Sršen 40, dr. Krek 163 glasov, razcepljenih 16 glasov. Medvode, 9. decembra. Josip S e i d 1 30, Andrej K n e z 28, dr. Šusteršič 191, Povše 188, Dimnik 2. — Vseh oddanih glasov 228. Lukovica, 9. decembra. V občini Zlato polje dr. Krek 66, Seršen S glasov. Zagorje ob Savi, 9. decembra. Tomaž in 102, Pavlin 102 in Bukovec 102. Socijalisti 78, klerikalci 62. Praznih glasovnic 21. Mengeš. 9. decembra. Matej Seršen 33, dr. Krek 109, praznih glasovnic 11. Lukovica, 9. decembra. Prevoje-Lukovica - Rafolče - Koseze Matej Seršen 78, dr. Krek 112. Kako se »delajo« volitve? — Župnik, član volilne komisije krade glasovnice! Kamnik, 9. decembra. Župnik Rihar v Mekinah pri Kamniku je kradel kot član volilne komisije pri skru-tinij« napredne glasovnice in jih zamenjaval s Krekovimi. Bil je zasačen in je priznal svoje dejanje. Vložena je ovadba na državno pravdništvo. Radovedni smo, če se bo vlada upala proglasiti dr. Krekovo izvolitev za veljavno vzpričo tatvin naprednih glasovnic pri skmtiniju! Trzin, 9. decembra. Dr. Krek 120, naprednjak S e r š e n 59, dr. Šusterš;x 1, raznih glasovnic 10, neveljavne 3. Bofenft Logatec.1 9. decembra. Napredna kandidata: M a j d i č 91 in Meden 84: klerikalna: Žitnik 105 in Drobnič 105. Neveljavnih glasovnic 11. Telefonsko in brzojavno poročilo. Deželni zbori. Dunai, 9. decembra. Nižjeavstrijski deželni zbor se bo sestal šele januarja. Tirolski deželni zbor ima prvo sejo 8. januarja. Deželnozborsko zasedanje bo trajalo samo kake 3 tedne, ker se bo poslanska zbornica sestala Še koncem januarja ali v prvih dneh februarja. Inomost 9. decembra. Tirolska deželnozborska volilna reforma bo že začetkom prihodnjega tedna sankcionirana. Češki agrare!. Praga, 9. decembra. „Ceske Slovo8 piše k sklepu čeških agrarcev glede obstrukcije proračunskega provizorija, da za Čehe ne zadostuje več razpis volitev za češki deželni zbor in njega sklicanje. L,ehi morajo imeti tudi garancije, da bodo Nemci pripustili izvolitev deželnega odbora. — „Narodni Politika" piše k temu: Cehi bodo tudi sedaj pošiljali svoje zastopnike k spravnim pogajanjem, vsled tega pa ne smejo biti prisiljeni k popustljivosti v parlamentu. Treba je, da češke stranke složno nastopajo. XI. kongres češke socijalne demokracije. Praga, 9. decembra. Na Žofinu se je je vršil včeraj XI. kongres češke socijalne demokracije. V predsedstvo so bili izvoljeni poslanci Johannis, Tuzar in Tomašek. Kongres je zahteval ustvaritev normalnih ustavnih razmer na Češkem. Izrekel se je tudi za češko-nemško spravo, grajal pa je, da mero-dajni faktorji do sedaj niso ničesar storili, da bi pregovorili nemške meščanske stranke k popustljivosti ter štrli narodno prenapetost buržoaznih nemških krogov v Sudentskih deželah. Tozadevne resolucije so bile soglasno sprejete. Pr3ga, 9. decembra. Na XI. kongresu češke socijalne demokracije je govoril poslanec Šmeral o zunanjem položaju monarhije. Poslanec Šmeral in dragi govorniki so se bavili zlasti sLeoretično stranjo socijalizma. Ga iška volilna reforma. Lvov, 9. decembra. Pogajanja vo-lilnorefonnnecra odseka za deželni zbor napredujejo počasi. Rusini dolže Po- ■ ljake, da zavlačujejo ter pravijo, da bodo izvajali v parlamentu vse kon-sekvence. Pripustili ne bodo niti glasovanja o personalnem davku, ki se ima vršiti jutri, ter zahtevajo, da se nadaljne seje državnega zbora odgode. Verjetno je, da bo v sejah parlamenta zopet nastopila daljša pavza. Med Poljaki. Dunaj, 9. decembra. „Poljska korespondenca" priobčuje poziv poljske ljudske stranke proti poslancu Stapin-skemu, ki mu očita, da je posredoval pri finančnih kupčijah v svojem lastnem interesu. Dobil je tudi neko koncesijo za Ljudsko banko baje v interesu cele stranke, v resnici pa je Stapinski to koncesijo prodal za 200.000 K ter obdržal to vsoto za sebe. Tudi je baje dobil Stapinski meseca februarja t. 1. 80.000 K za to, da bo podpiral za poljske kmete neugodno volilno reformo. Za Rusine. Petrograd, 9. decembra. Sveti sinod je odredil v vseh cerkvah vsako nedeljsko pobiranje darov za lakoto trpeče Rusine. Sinod je daroval 5000 rubljev. Hrvatska. Zagreb, 9. decembra. Koalicija in stranka prava sta priobčili v soboto svoji kandidatni listi. Stranka prava obrekuje v svojem volilnem oklicu hrvatsko-srbsko koalicijo, češ da je prežeta srbofilstva. Frankovci kandidirajo v 22 okrajih, v 15 okrajih bodo kandidate pozneje imenovali. Vatikan. Rim, 9. decembra. Predsednik ita-lijenskega »Ljudskega društva" grof della Torre je izjavil na milanskem katoliškem kongresu, da se mora doseči sporazum med Italijo in Vatikanom. Izjavil je, da se odpove Vatikan posvetnemu gospodstvu in da se zadovolji z versko odvisnostjo. Njegov govor listi živahno komentirajo. Zborovanja poštnih uradnikov. Leicester, 9. decembra. Pri zborovanju poštnih uradnikov je s par glasovi propadel predlog, da naj se prične z generalno stavko. S tem je tudi skoraj zasigurano, da sedaj ne bo izbruhnila že grozeča stavka. London, 9. decembra. Zborovanje poštnih uradnikov v Leicestru je zahtevalo ustvaritev urada, v katerem bi bili poštni nastavljena zastopani po enakem številu glasov, kakor poštne oblasti. Ta urad bi imel nalogo, ugotavljati višino mezde in trajanje delovnega časa, ter bi se sestajal pod vodstom predsednika, ki bi se ga po obojestranskem sporazumu izvolili. Tripolitanci v Tunisu. Rim, 9. decembra. Francosko-italijanska pogajanja o državnopravnem stališču Arabcev, ki so se preselili iz Tripolitanije v Tunis, so v principu končana. Obe vladi sta dosegli dogovor, da naj imajo Arabci, ki so se pred vojno izselili v Tunis, iste pravice, kakor Tuneški Arabci in moha-medanci. Tudi ni res, da bi imeli Arabci v Tripolitaniji iste pravice, kakor Italijani. Kitajska. Peking, 9. decembra. Kakor poročajo, se je dvignil v provinciji Kansu mohamedanski general Maanliang proti centralni vladi ter zbral 20.000 mož. Maanliang nastopa skupno s Šengvunom. * *• * Dogodki na Balkanu. Srbija in Avstrija. Dunaj, 9. decembra. Srbski poslanik Jovanovič, ki se je vrnil na Dunaj s podrobnimi instrukcijami za uvedenje predpogajanj za revizijo av-strijsko-srbske trgovske pogodbe, pravi, da obetajo ta predpogajanja, kakor zatrjujejo v srbskih krogih, ugoden potek, ker sta si tako Avstrija kakor Srbija na jasnem, da mora temeljiti revizija na temelju principa do ut des. „Siidslavische Rundschau" priobčuje interviv s poslanikom Jovanovićem, ki je izjavil, da je za enkrat vprašanje orijentskih železnic v ospredju. Srbija zahteva podržavljenje teh železnic, vsled težkoč, ki so se pojavile, pa bo še nekoliko ovir. V zadnjem času se v belgradskih merodajnih krogih živahno diskutira tudi francoski predlog za internacionalizacijo orijentskih železnic ob primerni udeležbi srbskega kapitala. Poslanik Jovanovič pravi nadalje, da Srbija popolnoma soglaša s tem, da je treba iskati prijateljskega zbližanja med Srbijo in Avstrijo pred vsem na gospodarskem polju. Srbija. Belgrad, 9. decembra. Uradni list priobčuje kraljev ukaz, s katerim stopi v veljavo srbska ustava z gotovimi pridržki glede zborovalncga in tiskovnega prava, postavodaje, ljudskega zastopstva, pravosodja, občinske in okrožne avtonomije, tudi v novih srbskih pokrajinah. Belgrad, 9. decembra. Srbska vlada je sklenila ustanoviti konzulate na Dunaju, v Trstu in v Pragi. Avstrija je že dala svoje dovoljenje. Začetkom prihodnjega leta se ustanove konzulati tudi v Berolinu, Carigradu in Modeni ter pozneje v Valoni in Draču. Belgrad, 9. decembra. Novi aneksijski zakon določa za novo srbsko ozemlje 12 okrožij. Nova so okrožja Ohrid, Prepolje in Raška. Okrožje Debar se razpusti. Bolgarska. Petrograd, 9. decembra. „Novoje Vremja" poroča iz Sofije, da je zaprosilo bolgarsko vojno ministrstvo nemško vlado, da dovoli sprejem bolgarskih častnikov v nemško vojno mornarico. Nemška vlada je to dovolila pod pogojem, da Bolgarska ne pošilja svojih častnikov več v druge vojne akademije. List označuje to postopanje kot nov izpad Bolgarske proti Rusiji. Sofija, 9. decembra. V kolikor je mogoče sedaj presoditi izid volitev v bolgarsko sobranje, je pričakovati velike zmage vlade. Gešovovi in Dane-vovi kandidati so skoraj povsod podlegli. Od opozicije je bilo izvoljenih več socijalnih demokratov. Sofija, 9. decembra. Splošne volitve v sobranje so se pričele v soboto. Volitev se vrši po proporcionalnem sistemu, ki se je s tem prvič uveljavil v Bolgariji. Volitve so se vršile brez nemirov. Po sedanjih domnevanjih ima vlada večino v sobranju. Natančni izid volitev se izve v kratkem. Carigrad, 9. decembra. Bolgarski eksarh se je s posebnim vlakom v spremstvu adjutanta carja Ferdinanda, odpeljal iz Carigrada. Eksarha so po-setili poslaniki in prejel je mnogo izrazov simpatije. Dunaj, 9. dec. Dosedaj iz Sofije dospele vesti pravijo, da so dobile vladne stranke večino, ne navajajo pa nobenih podrobnih rezultatov. S privatne strani se brzojavlja, da je dobila vladna skupina Va mandatov. Ostale mandate so dobili socijalisti, agrarci in Malinovovi demokrati. Narodne stranke so podlegle. Dobile so samo 5 mandatov. Danevova stranka je bila popolnoma poražena. Volilni akt se je povsod izvršil mirno. Množica je v Sofiji prirejala Radoslavovu ovacije. Z druge strani se zopet poroča, da uspeh vlade nikakor ni tako zadovoljiv. Prihaja namreč vest, da hoče Radoslavov demisijonirati, ker se bo izkazala vladna večina za premajhno. Kralj je sprejel tudi že včeraj voditelje opozicije, da konferira z njimi o korakih v slučaju demisije. Po privatnih poročilih je vlada v mestih popolnoma propadla, zlasti tudi v Sofiji, kjer so zmagali socijalisti. Znatno so napredovali agrarci, ki so revolucionarji. Armenski patrijarh. Carigrad, 9. novembra. Med armenskim patrijarhom in ministrom notranjih del se je vršil daljši pogovor, v katerem je naglašal minister, da bo upošteval pravične zahteve Armencev po gotovem številu poslancev v parlamentu. Kreta. Atene, 9. decembra. Kakor se zatrjuje, se pogaja grška vlada s princem Emanuelom Ypsilantijem. da bi prevzel gubernatorstvo na Kreti. Novo irancosko ministrstvo. Pariz, 9. decembra. Novo francosko ministrstvo (katerega sestavo prinašamo na drugem mestu), je popolnoma radikalno. Prizadevanje predsednika, osnovati koncentracijski kabinet, se je ponesrečil. Turčija. Carigrad, 9. decembra. Zatrjuje se, da pripravlja porta odredbo, s katero se odtegneta obe morski ožim vojaški upravi prvega armadnega zbora generala Liemanna. Pariz, 9. decembra. Zdi se, da je prišlo med Petrogradom in Berolinom v zadnjem trenutku do] sporazuma glede imenovanja generala Liemanna. Carigrad, 9. decembra. Pogajanja turškega mornariškega ministrstva z zastopniki firme Armstrong, Maksim Vickers in Co. radi reorganizacije mornariškega arzenala v Carigradu in radi ladjedelnice se bodo v kratkem zaključile. Za to je potreben angleški kapital, s sodelovanjem turške akcijske družbe. Orijentske železnice. Dunaj, 9. decembra. Včeraj so dospeli člani ogrskega konsorcija za orijentske železnice na Dunaj, da se orientirajo o stanju vprašanja orijentskih železnic. Vršila se je večur-na konferenca, v kateri so sporočili vodilni krogi ogrskemu konsorciju, da stoji sedaj v ospredju interesa in-ternacijonaliziranje železnic s pomočjo Francoske. V finančnih krogih so mnenja, da je dana možnost normalne rešitve, pač pa je premagati še celo vrsto težkoč, tako da bodo trajala pogajanja še delj časa. Belgrad, 9. decembra. V informiranih krogih zatrjujejo, da je srbski poslanik Jovanovič, ki se je med tem že odpeljal na Dunaj, pooblaščen v vprašanju orijentskih železnic doseči definitiven sporazum v tem oziru. , da prevzame srbska država te železnice Društvena naznanila. Parkeljnov večer, ki ga je pri redil v soboto zvečer Sokol I. v veliki dvorani Mestnega doma je pokazal, da si je to društvo s svojimi prireditvami pridobilo toliko simpatij in prijateljev kot malokatero društvo v Ljubljani. Ne samo, da stremi društvo za največjim in najlepšim ciljem sokolskim, marveč deluje tudi drugo-stransko v prid in blagor naroda in dviga kot Sokol svoja krila, svoje brate, člane in prijatelji ne samo k sokolskemu marveč tudi k splošnemu napredku. — Parkeljnov večer Sokola I. je imel bogat in lep spored in je bil izredno dobro obiskan. Posebno številno se je udeležila prireditvi naša vesela mladina. Sodelovali so: Društveni orkester, ki je proizvajal med drugim več jako lepih in težkih skladb kakor overtura „Veseloigra" Keller B. Offenbachove „Hofmanove pripovedke" Artimieffeve ,,Ruske pesmi", starosrbski ples „Kolo" Straussove „Južne cvetke" in več drugih. Posebno odlikoval se je kvartet pevcev Kozina, Završan Dermelj in Kragelj, in je pokazal, da je zmožen za nastop ne samo pri takih večerih marveč tudi pri vseh koncertnih prireditvah. Kvartet je žel obilo pohvale in priznanja, posebno pa so ugajalne Mirkova „Katrica" Foer-sterjeva „Milica", O. Devova „Še ena", Nevedova „Ko gledam ti v oči" in Mašekova „Mlatiči". Vrsta telovadcev Sokola I. je napravila tri lepe skupine, težke, tcJino in dovršeno. Vrli telovadci so zaslužili obilo priznanja. Ve-jiko veselja je vzbudil nastop dveh puščavnikov, ki sta obiskala družbo in delila radovoljno seveda proti primerni odškodnini blagoslove in odveze. Posebno lep pa je bil nastop parkeljnov. Njihov poglavar je pozdravil s svojega prestola, obdan s častnim spremstvom, navzoče s primernim nagovorom in je razdelil nato bogata in številna darila, ki so jih raznašali po dvorani njegovi pokorni parkeljčki. Nato se je vršila prosta zabava pri kateri se je razvil živahen ples, ki bi bil še lepše uspel, ko bi bilo več prostora. Da je prireditev tako lepo uspela se je treba zahvaliti poleg prirediteljem posebno našim vrlim narodnim damam, ki so oskrbovale paviljone in obdarile družbo s slaščicami in s krasnim cvetjem. Zabava je trajala pozno v noč, prireditev je dosegla brezdvomno lep moraličen in materi-jalen uspeh v prid društva Sokola I. Miklavžev večer gospodarskega naprednega društva za šentjakobski okraj je donesel okoli 200 otrokom lepih, za zimo koristnih daril. Vsi otroci so bili obdarovani z nogovica-mi, zapestniki in žepnimi robci, dobili so pa poleg tega vsak še nekaj za posladitev. Matere revnejših otrok so bile obdarjene z blagom za otroške oblekice ter z gorkimi robci za li a glavo. Da je moglo društvo toliko razdeliti, gre pred vsem zasluga da-režljivosti trgovcev in obrtnikov in posestnikov šentjakobskega okraja, ki so rade volje prispevali vsak po svoji moči, pa tudi udeležencem Martinovega večera, ki ga je priredilo novembra društvo in iz katerega čistega dobička se je pokril del izdatkov za Miklavžev večer. Prispevke pri trgovcih itd. je požrtvovalno pobirala gospa Bratuževa in sc ji odbor najlepše zahvaljuje za to naklonjenost. Želeti je, da se obdaro-vanci in njih starši izkažejo hvaležne društvu s tem, da zahajajo v njegovo javno ljudsko knjižnico, kjer imajo proti malenkostni pristojbini na razpolago vse slovenske knjige, drugim darovalcem pa s tem, da pri njih kujejo svoje potrebščine. Naslove zvedo v knjižnici društva. Deželne zveze gostilničarskih zadrug na Kranjskem v Ljubljani izredni občni zbor bo v četrtek 11. decembra 1913 ob 10. uri dopoldne v hotelu »Ilirija« v Ljubljani. Petindvajsetletnica »Bolniške blagajne samostojnih obrtnikov v Ljubljani«. V nedeljo je slavilo to društvo svojo petindvajsetletnico. Ob 11. dopoldne se je vršilo v dvorani mestnega magistrata slavnostno zborovanje. Zborovanje je otvoril predsednik Aleks. G j u d. Pozdravil je navzoče obrtnike člane, dalje zastopnike raznih korporacij in imenoma gg. dr. Zarnika. Kneza, Seska in dr. G r e g o r i č a. Oprostili so se pismeno gg. dr. W i n d i -s c h e r , dr. S t e j s k a in R i b n i -kar. Izrekel je zahvalo vsem, ki so izkazali naklonjenost temu preko-ristnemu in za naše obrtnike prepo-trebnemu društvu in prešel nato k slavnostnemu govoru, iz katerega posnemamo sledeče: Bolniška blagajna samostojnih obrtnikov v Ljubljani se je ustanovila na občnem zboru obrtnega društva dne 20. septembra L 1888. Predsednik društva je bil takrat g. Klein, poročevalec pa g. M. K u n c. Predlagana in sprejeta pravila novoustanovljenega društva je potrdila deželna vlada z odlokom z dne 2. decembra 1888. Ustanovni občni zbor se je vršil dne 9. decembra. Priglasilo se je lepo števi lo članov in volil se je odbor. Za načelnika je bil izvoljen M. Kune, za namestnika Adolf T 6 n n i e s , za zapisnikarja Fr. Š t u r m in za blagajnika Leopold Tratnik. Društvo je napredovalo in ugodno uspevalo. Posebne zasluge za ureditev in po slovanje si je pridobil odbornik in blagajnik Engelbert Franchetti, načelnik deželne zveze obrtnih zadrug v Ljubljani. Dne 8. decembra 1898 je slavilo društvo svojo desetletnico in je ustanovilo pri ti priliki štiri jubilejna darila po 20 K, ki se razdele vsako leto na dan 2. decembra štirim onemoglim članom odnosno vdovam članov. Obenem je bil imenovan takrat M. Kune za častnega člana društva. Bolniška blagajna ima sedaj 156 rednih članov in čez 13.000 K premoženja. Povodom petindvajsetletnice so bili imenovani za častne člane Leop. B o e g 1 st., Carli, Ziernstein in Marti n č i č. Svoj govor je končal predsednik z resnim pozivom za nadaljno in vstrajno delo v prid temu za obrtnike prekoristnemu društvu. — Zvečer se je vršila povodom petindvajsetletnice veselica v dvorani »Mestnega doma«. Pri veselici, ki je povoljno uspela so sodelovali: Ljubljanski društveni orkester, dalje član slov. gledališča Jos. P o v h e , znani kvartet Lumbar, Pip, Vovkp, Rus, priznani komik pl. S1 a d o -v i ć in .drugi. Veliko veselja in smeha sta vzbudila Povhetova kupleta: Izlet s kolesom in Doživljaji Franca Koštruna. Izboren je bil tudi pl. Sla-dovič, ki je nastopil v več vlogah in z različnimi instrumenti, kakor s tu-bafonom, z zvončki, s steklenicami, s škatljo od cigaret, z mandolino, kitaro, pistonom, koncertino itd. Posebno sta ugajala njegovo Margareta iz Ljubljane in pa Moritz Kohn. G. Sladovič je imel pripravljen tudi cviček v posebni stekleničici, da bi švi-cal kot vodiška Johanca, kri, toda do tega ni prišlo iz ozira na goste, ki so pozabili odložiti pred vratmi politiko. V splošnem pa je • večer izborno uspel. Po oficijelnih točkah se je otvorila prosta zabava in vesel ples, ki je trajal pozno v noč. Vesela godba, zabavna družba, dobra postrežba, katero je preskrbel g. Š t e p i c, in požrtvovalnost članov so pripomogle, da je dosegla veselica, ki je bila prirejena ob tako slavnostni priliki tudi slavnostno in častno za društvo »Bolniška blaeaina samostojnih obrtnikov v Ljubljani«. Prosveta. Gledišče. V soboto večer so gostovali zagrebški igralci s predobro znano Puccinijevo opero »Madame Butterflv«. Imeli smo jo priliko videti na prav razne t načine: namreč prav dobro vprizorjeno in tudi slabše vprizorjeno. Sobotna vprizoritev ne spada med najboljše. Od strani dirigenta gospoda Milana Sachsa je šla vsa stvar prvič preveč na široko in zato je bilo v celoti premalo temperamenta. Drugič je gospa Polako-va prav gotovo izborna subreta in zadene morda tudi najboljše strune v marsikateri večji operni vlogi, česar mi še nismo videli in ne moremo konstatirati, vendar v naslovni junakinji te nad vse mere čuvstvene opere ni bila v celem dovolj čuvstvena. Gospod tenorist, gospod baritonist, gospodična Valenti in drugi so ugajali. Mnoge scene so uspele prav dobro in imele lep efekt. — V nedeljo večer smo gledali opero Delibesa, znanega komponista baletov. Pravi se ji »Lakme« in se godi daleč v Indiji - Koromandiji, tam nekje sredi palm in ogromnolistih muz, sredi divje zaraščenega pragozda in v bližini brahmanom svetega studenca. Tja zajde radovedni Anglež Gerald, tam ostane slučajno sama lepa »Lakme«, hči strašnega svečenika Nilakanthe. Zaljubita se na vrat na nos, a konča se ta ljubezen nesrečno. Nevesta zgrize list strupene dature in umrje, ko odpoje še nekaj predpisanih arij. Godba sama je lahka in za uho prijetna. Polna je melodijoznosti, ki pa nima v sebi take dramatske sile, kakor pri nekaterih drugih melodijoz-nih komponistih prejšnje in sedanje dobe (Verdi, Puccini, Leoncavallo). V drugem dejanju je žela poseben aplavz arija z zvonci, kjer se je posebno izkazala gospa Strozzijeva (pela je naslovno vlogo) kot izvrstna koloraturka. Da se ga omenja na prvem mestu, zasluži gospod Križaj, ki je hvalevredno igral in pel svečenika Nilakantho. Vloga se mu je zelo prilegala in na mnogih mestih je s svojim bogatim in prostranim glasom krepko imponirah Vso hvalo zasluži tudi gospod tenorist; posebe treba še omenjati gospoda Kondrac-kega in gospodično Valenti, ki je bila zlasti po svoji zunanjosti kaj prikupna. Orkester je bil pod dobrim vodstvom gospoda Sachsa primeren, cela predstava enotna in zaokrožena. V nedeljo popoldne je navduševal tudi »Zrinski«. Vse tri predstave je po-setilo občinstvo polnoštevilno. — Včeraj večer je prišla na dan naša dremajoča drama. Videli smo burko »Ugrabljene Sabinke«, ob kateri so se že smejali in krohotali naši dedje. Vprizoritev je bila dobra. Omeniti bo zlasti gospoda Povheta in cenjeno damsko osobje. Obisk je bil slabše sorte. p. Ion«) stvari. * Stavka pristaniških delavcev v Benetkah. V nedeljo popoldne so zapustili vsi pristaniški delavci v Benetkah delo v znak simpatije s stavkajočimi delavci na ladjah. Stavki se je pridružilo tudi še več drugih delavcev. * Sneg v severni Ameriki. Iz New Yorka poročajo, da imajo v državni Colorado hude snežne zamete. Ponekod leži sneg nad deset čevljev visoko. Mesto Denver je popolnoma odrezano od sveta in celo med seboj prebivalci ne morejo občevati. Hoteli so prenapolnjeni. Mnogo ljudi ne more iz uradov. V mestu je začelo primanjkovati živil. Do zasneženih vasi ni mogoče priti. Več vlakov stoji na odprtem polju popolnoma pod snegom. Boje se, da je več potnikov vsled lakote in mraza že umrlo. * Strašni ljudje Chatelets se imenuje mesto v okraju Dreux na Francoskem, kjer je občina priredila sijajen banket na čast ženski, ki je praznovala svojo stoletnico. Na banket je bil tudi povabljen državni poslanec tega mesta, Violette, in je tudi točno prišel. Vstopivši v slavnostno dvorano, je zagledal, da je navzočen tudi mestni župnik. Poslanec je izjavil, da s katoliškim duhovnikom sploh ne sedi pri eni mizi in je hotel oditi. Povabljenci pa poslanca niso pustili iti nego so župnika „povabili", naj odide. Navajamo to kot izgled, kako sovraštvo so si nakopali duhovniki na Francoskem s svojimi političnimi rogoviljenji. Gospodarstvo. — Kmetijska šola na Grmu priredi za mladeniče iz vinorodnih krajev, ki se hočejo praktično izvežba-ti v vseh potrebnih vinogradniških in trtničnih delih, praktični viničar-ski tečaj, ki bo trajal od 16. februarja do 31. oktobra 1914. V ta tečaj se sprejme S učencev v starosti od 16 let naprej. Viničarski učenci dobe brezplačno hrano in stanovanje in v denarju nagrade skupaj 85 K. Prošnje, katerim je priložiti izpustnico ljudske šole in krstni list (namesto krstnega lista se priloži tudi lahko domovnico) je vložiti pri ravnateljstvu kmetijske šole na Grmu, pošta Kandiia pri Novem mestu do 5. januarja 1. 1914. nižinski večer „Narodne čitalniee" v soboto dne 13. decembra 1913. v „Narodnem domu". Začetek ob pol 9. uri zvečer. Današnji list obsega 6 strani. Izdajatelj in odgovorni urednik: dr. Vladimir Ravnihar, drž. poslanec. Lastnina in tisk »Narodne tiskarne«. o bolezni ponavadi nastopi čas, ko se okrevajoče čuti onemoglega in se ob najmanjšem naporu utrudi. To stanje zahteva pri otrokih kakor pri odrasMh posebne pozornosti. Poleg primerne prehranitve prav dobro služi vedno okrevajočemu lahko prebavna Scottova emulzija iz ribjega olja in mu prav posebno pomaga do dobre slasti. V Scottovi emulziji obseženo najfinejše ribje olje je kakor noben drugi pomoček pripravno, odstraniti občutek onemoglosti, telo okrepiti in zbuditi veselo samozavest Scottova emulzija iz ribjega olja je poleti ravno tako učinkovita kakor v hladnejšem letnem času. Cena originalni steklenici 9 K CO v. Dob iva se po vseh lekarnah. Proti vpo-Siljatvi 50 v v pismenih znamkah dobite od tvrdke SCOTT & BONVNE, d. z o. t. na Dunaju VII. »"»licevaje se na nas list enkratno vpošiljatev poizkusnje od kake lekarne. Brezplačen svet bolnim no želodcu. Mnogo bolezni prebave se še poslabša z nevarno navado, jemati močna odvajila, ki morejo dati olajšila samo za kratek čas. Vsem takim trpečim podajamo svet slovitega specialnega zdravnika za želodčne bolezni: „Takoj pojenjajte z navado, jemati močna odvajalna sredstva, ki vselej, ko ga vzamete, še zmanjšajo upanje na ozdravljenje. Zdraviti si naravo naravno, naj že stori karkoli, z zadostno množico ozona v prizadetih organih, da obolele dele očisti in razkuži. Ni je večje zdravilne moči kakor ozon. Motenja prebave kakor kislina v želodcu, napenjanje in zaprtje ter njih postranske okolnosti n. pr. glavobol, utripanje srca, bolečine v obistih itd. se brez slabih posledic hitro in trajno ozdravijo." 4183 Najuspešnejše tako sredstvo je Stomoxygen in sicer v tabletah v lekarnah. Zraven brošura z navodilom in druge koristne razjasnirve, ki naj bi jih čital vsak na želodcu bolni. proti nahodu Učinek presenetljiv! Pušica vin. Serravalo vo železnato Kina-vino Higijenična razstava na Dunaja 1906: Državno odlikovanje in častni diplom k zlati kolajni. Povzroča voljo do jedi. okrepča živce, poboljša kri in je rekonvalescentom in malokrvnim zelo priporočeno od zdravniških avtoritet. Izborni okus. s: Večkrat odlikovano. :l-?a? 8000 zdravniških spričeval. ;: J. SERRAVALLO,in kr. dvorni TH S T-Bar ko vi je. 87 Podpirajte dijaško podporno društvo „Radogoj" v Ljubljani. Ali veliko sedite? Sedežne po-ložke iz nalašč v ta namen pripravljene klobučevine popolnoma zabra-nijo odrgnenje in ono nevščeno svet-likanje hlač in kril. Prijetno, udobno in zdravo sedenje! Prospekt pošlje na zahtevo: Anton Obreza, tapetnik v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 1. (3578) Žitne cene v Budimpešti. Dne 9. decembra 1913. Termin. Pšenica za apr 1914. . . za 50 kg 11-45 Rž za apr. 1914 .... za 50 kg 874 Oves ca apr. !914. ... za M kq 75^ Koruza za maj 1914 . . . za 50 kg 6 56 Ef akti« Trdno. Meteorolotfčno poročilo. VISlaa nad morjem 30