PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini aa i< Abb. postale I gruppo " LGI18 OU lil* Leto XXVH. Št. 137 (7925) TRST, sobota, 12. junija 1971 V OZRAČJU OSTRIH POLEMIK IN SPOROV Zaključena bučna volilna kampanja za nedeljske delne upravne volitve Včeraj so nastopili na zadnjih volilnih zborovanjih voditelji vseh strank - Volitve zanimajo skupno 7.289.100 volivcev njerje, ki stražijo volišča. Na volitvah 13. junija je vpisanih 7.289.100 volivcev, ki so razdeljeni na 693 občin, ki imajo skupno 10 milijonov prebivalcev. Tudi tokrat je žensk več kot moških: 3.468.255 moških' in 3.820.845 žensk. Občinske volitve bodo v petih glavnih mestih pokrajine (Ascoli Pičeno, Bari, Foggia, Genova in Rim), kjer je 2.780.953 volivcev; v 85 občinah z več kot 5000 prebivalci, kjer je 727.000 volivcev in v 68 občinah z manj kot 5000 prebivalci, kjer je 101.843 volivcev. Na deželnih volitvah na Siciliji, ki zadevajo devet pokrajin in skupno 382 občin, pa je 3.093.204 volivcev. RIM, 11. — Danes sta se sestala ministra Ferrari Aggradl in Donait Cattin, tal sta obravnavala o predvidenih vladnih ulkrepih za otore- RIM, 11. — Danes ob polnoči se je končala izredno bučna volilna kampanja, ki je dobila nepričakovano ostrino, ko je prišlo do ostrih sporov med vladnimi strankami, do preokreta KD v volilni mrzlici na desno, do napadov in velikih upov skrajne desnice. V tredišču so bila vsa vprašanja, ki zanimajo splošno italijansko politično življenje in predvsem reforme, njih bistvo ter s kom in kako iih izvajati. Zadnji dan volilne kampanje je *>il izredno živahen, saj so nastopili Ha volilnih zborovanjih najvidnejši Voditelji vseh strank, zvečer pa je Colombo naslovil prebivalcem potnico preko TV. V Genovi je govoril za PSI podpredsednik vlade De Martino, ki je dejal, da so socialisti za stabilnost vlade, so proti «preverjanju», do katerega naj bi prišlo po volitvah, saj je treba sedaj predvsem izpolniti reforme, ki zahtevajo podporo čim širšega kroga vseh delovnih ljudi. De Martino je opo-zoril na nevarnost desnice, ki se Poslužuje fašističnega nasilja. Namestnik tajnika KPI Berlin-?Uer je v Rimu dejal, da je šla KD na protidelavsko in protisindi-kalno pot, da je vodstvo KD izgubilo jasen pregled nad položajem, da sicer mnogo govori o reformah, da pa jih dejansko noče. Tu pa izvirajo nejasne perspektive in tu je vir socialnih trenj ter nereda, iti obstaja v državi. Treba je ustaviti premik KD na desno, za kar Pa je treba okrepiti levico. Tajnik PSIUP Vecchietti pravi, da postaja vedno bolj očiten propad levega centra in da reforme Uporablja PSI samo za volilno propagando, za Jug pa niso sprejeli nobene obveze. Rešitev vidi v enotnosti socialističnih sil. Tajnik PSDI Ferri se je zavzel za trdnost vlade, češ da ni nobene alternative levemu centru. Potrebna pa je jasnost v vladi, doslednost v stališčih in to velja tudi za KD, ki se prerada prepušča skušnjavam »skupščinskega reševanja* vprašanj. Tajnik KD Forlani je mnenja, da je osnovni czrok za težave v nejasnosti in negotovosti in da je Prav KD edino jamstvo za stabilnost, ker ne popušča in vztraja na svoji »sredinski* liniji. Glasovi za desne stranke so nekoristni, *er se KD nikoli ne bo povezala s [ašisti, poleg tega pa so še škodljivi in objektivno pomagajo komunistom, ki so na Siciliji že dokazali, da se povežejo z vsemi, če Ure za oblast. Tajnik PRI La Malfa je dejal, da so med kampanjo opozarjali ®atale partnerje levega centra in s'ndikate na kritično stanje javnih izdatkov, ki stalno naraščajo 'n na slab gospodarski položaj, od besar je odvisno izvajanje reform. Tajnik PLI Malagodi je mnenja, da se stvari slabšajo zaradi slabe Politike. Po njegovem je edini izhod v krepitvi demokratičnih in liberalnih sil, ki morajo zavrniti komunizem in fašizem. Tajnik MSI Almirante pa je op-‘lmist in pravi, da se bo po vo-.'Wah morala KD odločiti, ali za (evi center, ali za drugo formulo 'n da bo takrat morala upoštevati tosi. Volilna kampanja se je končala n jutri popoldne prične delovati y°lilni stroj za izvedbo volitev. Do Ib. ure mora predsednik vsakega Mišča urediti vse potrebno skupno s petimi skrutinatorji in tajnikom. Skupno se bo s tem ukvarjalo 85.477 oseb, ki bodo skrbele v nedeljo in ponedeljek za izvajale volitev in nato za štetje glasov ha 12.211 voliščih. Letos bodo dobili skrutinatorji po 15.000 lir odškodnine, v Rimu in Foggi pa po 20.000 lir, ker se bodo morali bolj Potrudili, saj bodo morali prešte-? glasove za občinske in pokrajinske volitve. Če prištejemo °sebje prefektur in drugih uradov, lahko zračunamo, da bo pri Molilnih operacijah dva dni zaporno 113.000 oseb, katerim je treba prišteti še policiste in karabi- .......umu.............................................................................1111......................................mm.....filmu..............................................................im.... Od danes obvezno zavarovanje avtomobilov ZELO OSTRE KAZNI ZA KRŠILCE ZAKONA RIM, 11. — Jutri stopi v veljavo zakon št. 990, ki predvideva obvezno zavarovanje za hlotoma vozila za škodo, ki se Povzroči tretjim osebam. Vsi oni, ki ne bodo od polnoči postavili na svoje motorno vozilo znak zavarovalnice, ali značko RCA, bodo plačali globo od 1000 do 10.000 lir. To velja za one, ki so zavarovani, ki pa so pozabili postaviti značko. Oni lastniki motornih vozil (avtomobilov, motorjev in motornih čolnov), ki pa se niso zavarovali, bodo plačali globo 300.000 lir ter bodo kaznovani istočasno s tremi mezeči zapora. Ta ukrep zadeva »krog 14 milijonov lastnikov motornih vozil. pitev gospodarske konjunkture. V uradnem poročilu je rečeno, da sita ugotovila, da je glavna težava v šibki notranji potrošnji ln da je zaradi tega treba okrepiti investicije. Ceausescu v S. Koreji PIONGIANG, 11. — Tu so se danes začeli uradni pogovori med romunsko partijsko in državno delegacijo in predstavniki Severne Koreje. Romunsko delegacijo vodi Nicolae Ceausescu, ki je nedavno obiskal tudi LR Kitajsko. BAGDAD, 11. — V nedeljo bo odpotovala v Peking iraška delegacija, kjer bo imela pogovore o gospodarskih in trgovinskih odnosih med Irakom in LR Kitajsko. Citat rijem se oproščamo zaradi morebitnih pomanjkljivih zunanjepolitičnih in športnih vesti, ker so stavkali uslužbenci tiskovne agencije ANSA. Podpredsednik vlade De Martino govori na zborovanju v Rimu JUGOSLOVANSKA DELEGACIJA V LR KITAJSKI Nadaljevanje uradnih pogovorov s kitajskimi voditelji v Pekingu Zunanji minister Tepavac je včeiraj s svojimi sodelavci obiskal kitajski zid in grobnico dinastije Ming PEKING, 11. — Jugoslovanska delegacija pod vodstvom državnega tajnika Mirka Tepavca je obiskala danes dopoldne kitajski zid in grobnice dinastije Ming, ki je vladala od 1368 do 1640. leta. Gradnja več tisoč kilometrov dolgega kitajskega zida, enega izmed sedmih čudežev, se je pričela v prvih stoletjih pred sedanjo dobo. Delegacija je obiskala zid na področju okrog 100 km jugozahodno od Pekinga. Na tem delu je zid, ki je zelo dobro ohranjen, visok 10 metrov in na vrhu širok 6 metrov. Po zakuski, ki so jo gostitelji priredili v restavraciji v podnožju zida, so člani jugoslovanske delegacije obiskali grobnice dinastije Ming. Tu je trinajst grobnic od ■ skupno 16 kitajskih vladarjev te dinastije. Ena od grobnic, ki ima štiri nadstropja pod zemljo je odkopana. To grobnico, ki ima več labirintov in osrednjo dvorano s sarkofagi, so obiskali člani jugoslovanske delegacije. Delegacija je popoldne po vrnitvi v Peking nadaljevala uradne pogovore, med katerimi so razpravljali o perečih vprašanjih na svetu, posebno o položaju v Indokini in na Bližnjem vzhodu. Pogovarjali so se tudi o politiki neuvrščenosti, ka- teri so člani kitajske delegacije izrekli veliko priznanje in o dvostranskih odnosih, ki se po mišljenju obeh delegacij ugodno razvijajo. Z današnjim tretjim sestankom so se praktično končali uradni jugoslovansko - kitajski pregovori. Po pogovorih je' vršilec dolžnosti zunanjega ministra Chi Peng Fei priredil članom jugoslovanske delegacije večerjo, ki je potekala v prijateljskem ozračju. Pred restavracijo v eni izmed ulic v središču Pekinga se je zbrala množica, ki je prisrčno pozdravila jugoslovanske goste. ODLOČILNO POSREDOVANJE MINISTRA DONAT CATTINA Podjetje FIAT je ponovno skušalo zavleči pogajanja KONFERENCA KOMUNISTOV JLA Pozna pomlad nam ni prinesla lepega vremena. Pri nas in po vsej Italiji že dlje časa dežuje. Poleg tega pa se skoraj vsak dan v raznih italijanskih krajih pojavljajo močne nevihte. Zlasti je od velikega deževja zelo prizadeta severna Italija. Slabo vreme povzroča predvsem škodo kmetijstvu. V nekaterih krajih je močno klestila tudi toča, ki je uničila ali močno poškodovala posevke, zlasti še vinograde. — Na sliki vidimo kmeta v pokrajini Asti, ki si ogleduje žalostno sliko okleščenega vinograda po toči, ki je pobelila zemljo zimski sneg Podjetje je zahtevalo, da se pogajanj udeleži tudi «rumeni» sindikat SIDA RIM, 11. — Pogajanja o sindikalnem sporu v FIAT se bodo ponovno pričela jutri dopoldne ob 10.30 na ministrstvu za delo. Danes je namreč ponovno prišlo do prejudi-cialnega vprašanja, ko je podjetje zahtevalo, da mora biti pri pogajanjih prisotna tudi «rumena» sindikalna organizacija SIDA (ki jo je ustanovilo podjetje) skupaj s tremi sindikalnimi federacijami kovinarjev. Kasneje pa so, po kratkem razgovoru z ministrom za delo, izjavili, da pristajajo, da se pogajanja vodijo ločeno. Minister se je še sestal s sindikati, nato pa so pogajanja prekinili tudi zaradi tega, ker je minister Moro ob 15. uri zapustil Turin, ker je zaposlen v volilni kampanji. Sindikalne organizacije FIOM, F IM in UILM so danes izdale skupno sporočilo, v katerem pravijo, da nikakor ne morejo pristati na skupna pogajanja z organizacijo takšne vrste, kot je SIDA, ki je poleg vsega sprejela pobude, ki so v nasprotju z interesi delavcev in ki poziva delavce, da.ne stavkajo. Jutri ob 11. uri se bodo na ministrstvu za delo ob prisotnosti Do-nat Cattina sestali sindikalni predstavniki uslužbencev hotelske stroke s predstavniki hotelirjev, da preučijo razloge, ki so privedli do razbitja pogajanj. Nadaljujejo se ločene stavke kategorije po navodi lih pokrajinskih sindikalnih organi zacij in bodo stavke prekinili sa mo med volitvami. Jutri se bo minister za reformo javne uprave Gaspari sestal s sindikalnimi predstavniki železničarjev CGIL, CISL in UIL, s katerimi bo razpravljal o predlogih za zvišanje mezd v organiku in za ukinitev pod jetij, ki prevzemajo v najem razna dela na železnici. kot prvi iiiiiiiiiiiiimnmiimiimiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiinuiimiimiiiinimiiiitiiiniiimiiiiiiiuiiiiiiumimiiiiiimmmiuiimiiiiiiiiiiiimiHiiiimimimiiiimiiimiiiimi V NEDELJO VOLITVE NA MALTI V znamenju nevtralnosti otoka Uresničiti sklepe 17. seje predsedstva ZKJ BEOGRAD, 11. — Delavnost komunistov v JLA v zvezi s sedanjim družbeno - političnim položajem in u-stavnimi spremembami je bila poglavitna tema včerajšnje druge seje konference organizacij ZK v JLA. Seje so se udeležili tudi vsi člani konference in predsedstva ZKJ iz vrst JLA ter član izvršnega biroja predsedstva ZKJ dr. Vladimir Ba-karič. V glavnem referatu je bilo rečeno da gospodarski in politični položaj v jugoslovanski družbi z dogajanjem na mednarodnem področju močno vpliva na celotne idejnopolitične tokove, dejavnost in razpoloženje med pripadniki JLA. Nekatere sile v tujini se pod krinko »zaskrbljenosti* za usodo Jugoslavije ponujajo, da so ji pripravljene pomagati. Razume se, da je njihov resnični cilj razbiti Jugoslavijo in enotnost njenih oboroženih sil. Sovražna dejavnost je posebno očitna v večjih mestih, kjer se informbirojevci, četniki, ustaši, rankovičevci in drugi neposredno posvetujejo z zunanjim sovražnikom. Organizacija ZK v JLA se mora odločno upreti vsem poskusom po- meriškega ministra za trgovino, bomo dali vladi in kongresu izčrpno poročilo o rezultatih obiska in priporočila glede možnpsti za razširitev gospodarskega sodelovanja. sameznikov, ki se pod krinko boja proti «razpadanju Jugoslavije* v bistvu zavzemajo za ohranitev zadnjih ostankov centralizma in birokracije v SFRJ. Po večurni razpravi je konferenca sprejela sklepe, v katerih je med drugim rečeno, da se po trdnem in enotnem prepričanju pripadnikov JLA lahko okrepi jugoslovanska skupnost in njen mednarodni položaj samo z doslednim uresničevanjem sklepov 17. seje predsed stva ZKJ. Razprava v skupščini SFRJ o dejavnosti neuvrščenih BEOGRAD, 11. — Odbora za zunanjo politiko sveta narodov in družbeno-poli Učnega sveta zvezne skupščine sta danes na skupni seji razpravljala o aktualnih vprašanjih sodelovanja neuvrščenih. Na seji je bilo ugotovljeno, dia je bilo po konferenci v Lusaki okrog štirideset posvetovanj z neuvrščenimi državami, o raznih vprašanjih dvostranskega in večstranskega sodelovanja. V mnogih pogovorih je bila poudarjena pripravljenost po nadaljnji dejavnosti neuvrščenih ln uresničenju sprejetih sklepov v Lusaki. V izčrpni razpravi, katere se je udeležil tudi namestnik državnega tajnika dr. Vratuša, je bilo rečeno, da je treba nadaljevati dejavnosti neuvrščenih posebno v zvezi z bodočim zasedanjem generalne skupščine svetovne organizacije, ministrskega sestanka »skupine 77», konference svetovne organizacije o trgovini in razvoju ter drugimi mednarodinami sestanki. Poslanci so podprli pobude Jugoslavije za nadaljnjo intenzivno sodelovanje neuvrščenih in v tej smeri so dali več predlogov in pobud. Odbora sta tudi po razpravi sprejela predlog programa ukrepov za uresničenje sklepov deklaracije v Lusaki. Tito častni doktor beograjskega vseučilišča BEOGRAD, 11. — Na današnji slovesni seji skupščine beograjskega vseučilišča so sprejeli odlok o proglasitvi predsednika Tita za častnega doktorja beograjskega vseučilišča. V predlogu za dodelitev tega častnega naslova je med drugim poudarjen velik prispevek Tita k povečanju ugleda in vpliva jugoslovanskega revolucionarnega gibanja in socialističnega gibanja v svetu. Vse v redu na krovu Saljut-Sojuz MOSKVA, 11. — Kot poroča tiskovna agencija TASS se polet vesoljske postaje Saljut-Sojuz normalno nadaljuje. Trije kozmonavti, ki so na krovu velikega Saljuta redno opravljajo svoje naloge in se dobro počutijo. Med današnjo radijsko zvezo z vesoljskim središčem v Bajkonuru, je poveljnik odprave Dobroveljski sporočil, da vse naprave na vesoljski ladji dobro delujejo. Gospodarski pogovori med SFRJ in ZDA BEOGRAD, 11. — Pomočnik ministra za trgovino ZDA Richard Whitney, vodja gospodarske misije, ki se je štiri dni pogovarjal v Beogradu z zastopniki zveznega izvršnega sveta in gospodarstveniki o napredku trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja sploh, je na današnji tiskovni konferenci izjavil, da so se pogovori v Beogradu v glavnem gibali okrog možnosti večjih ameriških naložb v jugoslovanskem gospodarstvu. Po mišljenju Whitneya so največje možnosti za naložbe v petrol-kemični in težki industriji ter industrijo nafte. Po vrnitvi v Washington, je dejal pomočnik a- Sovjetska gospodarska delegacija v Sloveniji LJUBLJANA, 11. — Sovjetska gospodarska delegacija, ki je pred dnevi prispela v Jugoslavijo ne zasedanje odbora za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo v Beogradu, je dopoldne dopotovala v Slovenijo. Delegacijo, ki jo vodi namestnik predsednika gosplana Percev, je sprejel predsednik republiškega izvršnega sveta Stane Kavčič. Po sprejemu je delegacija odpotovala v Velenje, kjer si je ogledala tovarno gospodinjske opreme Gorenje. Zvečer pa so se sovjetski gostje na republiškem izvršnem svetu pogovarjali a slovenskimi gospodarstveniki o gospodarskem sodelovanju. Popoldne pa je v Ljubljano prispela na večdnevni obtok sedemčlanska študijska delegacija britanskega parlamenta, ki proučuje vprašanja gozdarstva in lesne predelovalne Industrije. Delegacijo vodi predsednik laburistične parlamentarne skupine John Parkers. Na ljubljanski železniški postaji je delegacijo sprejel predsednik gospodarskega odbora slovenske skupščine Tone Bole. Britanska delegacija bo med bivanjem v Sloveniji obiskala več gozdarskih in lesno-tndu-strijskih podjetij na Pokljuki in na Dolenjskem. D. K. ailii,mimiiiiili,iiiillllilM"lii,iiniMiiMiiliiiiiiiiiiiiimiliiiim"iiI,limil|,,I"ii,,,,|l""l,"llli"lli"iiiIiiitiiiiiuiiimmilHimmimil'i',mimlmliiilililli'iilimilil Letos 24. in 25. oktobra popis prebivalstva v Italiji Tiskovna konferenca predsednika ISTAT LA VALETA, 11. - Na Malti bodo v nedeljo volitve za izvolitev novega parlamenta. V preteklih dneh je volilna kampanja zelo oživela. Zanimivo je stališče, ki so ga zavzeli laburisti, ki so sedaj v opoziciji in predlagajo umik britanskih vojaških kontingentov z otoka. Predstavnik laburistične stranke Joe Camilleri je izjavil, da če bo njegova stranka prišla na oblast, bo v doglednem času poskrbela, da se bodo britanske čete umaknile z o-toka, nakar bo zaprosila Sovjetsko zvezo in ZDA naj zajamčita varnost Malte. Kot je znano je Malta podpisala z Veliko Britanijo desetletno pogodbo, ki zapade leta 1974, na osnovi katere imajo Britanci pravico da držijo na otoku en bataljon pehote, dve letalski eskadrilji, komunikacijsko omrežje in naprave za pomoč britanski vojski. Te britanske vojaške baze na Malti se je v zadnjem času večkrat poslužila tudi a-meriška VI. flota v Sredozemlju, v skladu z dogovorom atlantske zveze. Camilleri je dejal, da so laburisti imeli že pogovore z ameriško in sovjetsko ambasado glede njihove zamisli o jamstvu malteške varnosti, ko ne bo več na otoku britanskih čet. Po besedah laburističnega poslanca se Sovjetska zveza s tem strinja in je tudi zagotovila, da ne namerava imeti nobene baze na Malti. ZDA pa doslej še niso niče sar odgovorile. Hkrati pa je Ca- milleri izjavil, da Malta ne more biti demilitarizirana, dokler ne bo rešen izraelsko - arabski spor. Po drugi strani pa je vladajoča nacionalistična stranka predsednika vlade Georga Oliviera v svoji volilni kampanji odločno zagovarjala, da mora biti Malta najtesneje vojaško povezana z Zahodom in da bi njena nevtralnost »odprla vrata otoka v Sovjetski zvezi*. RIM, 11. - V Italiji bo 24. in 25. oktobra enajsti splošni popis prebivalstva in popis industrijske ter trgovinske dejavnosti. Podrobnosti popisa je danes obrazložil predsednik Centralnega statističnega urada (ISTAT) prof. Giuseppe De Meo ob prisotnosti generalnega ravnatelja instituta dr. Pinta. Za popis bodo razdelili okrog 44 milijonov popis nih pol in bo celotna operacija stala okrog 30 - 35 milijard lir. Tokrat bodo že po mesecu dni ob popisu znani prvi rezultati, ker se bodo pri obdelavi podatkov poslu-žili modemih elektronskih računalnikov. Med vprašanji bodo tudi nekatere novosti in med njimi zlasti zanimivo vprašanje, koliko časa nekdo porabi, da pride do šole, ali do delovnega mesta. Gre za aktualno preučitev, saj je zaradi urbanističnega kaosa to vedno bolj pereče. Popis bo odgovoril na nekatera bistvena vprašanja in med drugim, koliko je družin v Italiji. Zadnji popis je dal podatek 13.744.000, sedaj pa računajo, da se je število zvišalo na 16 in pol milijonov. Vseh Italijanov je bilo ob zadnjem do pišu prebivalstva pred desetimi leti 50.624.000, sedaj pa predvidevajo, da se bo število prebivalstva približalo 55 milijonom. Danes Je Imel Moro predavanje ' Okrogla miza bo trajala dva dni pred vidnimi predstavniki, na kate-1 in ji bodo sledile razprave ter se- LONDON, 11. - V Veliki Britaniji se vedno resneje čuti inflacijski pritisk, saj so po poročilih narodne banke narasle cene aprila za 9,5 odstotka, medtem ko so v začetku leta naraščale za 7 odst. rem je izrazil upanje, da bodo lahko rešili vsa vprašanja vstopa Irske v Evropsko gospodarsko skupnost do konca letošnjega leta. Pri tem je omenil vprašanja, ki Irsko še zlasti zanimajo in to je ribolov ter bodlo lahko ohranili dosedanjo zakonodajo v roktot irskih zaostalih področij. To zakonodajo je Moro vzporedll s posebnim režimom, ki obstaja v korist italijanskega juga. Močo je govoril tudi o zadnjem zasedanju NATO v Lizboni ln izrazil željo, da bo na osnovi zaključkov tega sestanka mogoče doseči zmanjšanje oborožitve v Evropi Govoril Je tudi o Ljudski republiki Kitajski ln o njenem vključevanju v OZN. Zaključen obisk Mora na Irskem DUBLIN, 11. — Zaključil se je uradni dei obiska Italijanskega zunanjega ministra Mora na Irskem. I gll*m. Okrogla miza v Varšavi VARŠAVA, 11. — V nedeljo se prične v Varšavi okrogla miza o evropskih vprašanjih in predvsem o evropski konferenci o varnosti ter odnosih med Vzhodom ln Zahodom, katere se bodo udeležili Italijanski ln poljski parlamentarci Med drugimi bodo prisotni: odgovorni za sekcijo za zunanje zadeve PSI v Pescari, odgovoren za zunanje zadeve KPI Segrej Greneli! za KD, Cardia ln Origlia za komisijo za zunanje zadeve poslanske zbornice, Luigi Perraris član ravnateljstva za politične zadeve zunanjega ministrstva, ravnatelj lista «11 Glomo« Italo Pietra ln dr. So- s tanki parlamentarcev z visokimi predstavniki Poljske. Ta pobuda je nadaljevanje itolijansko-poljskega srečanja, ki Je bilo pred nekaj meseci v Milanu In katerega je o tvoril podtajnik za zunanje zadeve poslanec Salizzoni. Pred volitvami v Bolgariji SOFIJA, 11. — V završno razdobje so prišle priprave za najvišje predstavniško telo Bolgarije »narodno sobranje*, ki bodo 27. junija. Centralna volilna komisija je objavila kandidatno listo na osnovi registracij kandidatur, ki so jo o-pravile okrožne volilne komisije in ki jih je predložila domovinska fronta. V Bolgariji bodo na prihodnjih volitvah izvolili 400 poslancev in prav toliko njih namestnikov. Od predloženih kandidatov je 266 članov bolgarske partije, sto jih je članov bolgarske kmetijske narodne zveze, preostali pa so člani Dimitrove komunistične mladine, dvajset ni včlanjenih v nobeno stranko. Sedaj se vrši volilna kampanja in se vsi kandidati zavzemajo za izvršitev sklepov nedavnega kongresa bolgarske komunistične partije. Romunski zunanji minister v Grčiji ATENE, 11. Romunski minister za zunanje zadeve Komeliu Manescu je danes pripotoval na štiridnevni obisk v Grčijo. V atenskih političnih krogih pravijo, da bo glavna tema razgovorov možnost vspostavitve rednih diplomatskih odnosov med Grčijo in Romunijo. V Ljubljani festival «Slovenska popevka> Šest milijard škode zaradi toče v Astiju ASTI, 11. — Deževje in toča zadnjih dni sta povzročila v okolici Astija ogromno škodo. Računajo, da znaša škoda v vinogradih inn drugih nasadih vsaj šest milijard lir. Ker neurje še traja, kaže, da se bo škoda povečala. Nekateri vinogradi ne bodo obrodili najmanj za dve leti. Področje, ki ga je neurje prizadelo meri vsaj tisoč hektarov. Nixon in Ream o odnosih s SZ WASHINGTON, 11. - Predsednik Nixon se je včeraj pogovarjal z ameriškim ambasadorjem v Moskvi Beamom. Govorila sta predvsem o perspektivah izboljšanja ameriško -sovjetskih odnosov. Kot ugotavljajo politični krogi v Washingtonu, sta Nixon in Beam obravnavala zlasti vprašanje pogovorov s Sovjetsko zvezo o omejitvi strateškega orožja, predstavniki inozemskih diskograf-ki se bo nadal jevalo prihodnji me-1 skih založb. sec v Helsinkih. I D- K. LJUBLJANA. 11. - V dvorani Tivoli v Ljubljani se je sinoči začel tridnevni jubilejni festival zabavne glasbe tSlovenska popevka». Med izvajalci sodeluje na festivalu več znanih tujih vokalnih solistov in skupin. Strokovna žirija je odbrala dvajset skladb slovenskih skladateljev zabavne glasbe. Vsako skladbo bodo izvedli v interpretaciji slovenskih pevcev in tujih gostov. Poleg nagrad strokovne žirije in občinstvo bo posebne festivalske nagrade podelila še mednarodna žirija. v kateri so predstavniki tujih radijskih in televizijskih postaj ter S SINOČNJE SEJE V OBČINSKI PALAČI V TRSTU Občinski svet za koordinirano načrtovanje gledališke dejavnosti Odobrena prispevka Stalnemu gledališču (16 milijonov lir) m Slovenskemu gledališču v Trstu (10 milijonov lir) - Za podporo gledališki dejavnosti obeh tu živečih narodnosti so glasovali vsi svetovalci, razen predstavnikov MSI Tržaška občina se ne ukvarja samo z upravnimi in političnimi vprašanji v ožjem smislu, temveč se — čeprav bolj poredkoma — sooča tudi z razvojem kulturne dejavnosti na svojem ozemlju, tako iz upravnega in tehničnega, kakor tudi iz kulturnop,,. itičnega vidika. Tako smo na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta lahko sledili zanimivi razpravi o gledališki dejavnosti v Trstu, kljub temu, da so svetovalci v glavnem ponovili svoja načelna gledanja na to vprašanje, o katerem so izčrpno razpravljali na seji pristojne občinske komisije. Delo te komisije je celo povzročilo enourno zamudo pri začetku seje, kar pa ni nič posebnega, če pomislimo, da se tržaški občinski svet zadnje čase sploh ne more ponašati s točnostjo. V samem začetku so svetovalci odobrili nekaj upravnih sklepov, ki zadevajo resor odbornika Dolharja (pomoč potrebnim in onemoglim), nato pa naravnost prešli h glavnemu — občinskim podporam tržaškim gledališkim ustanovam. Večji del razprave so posvetili položaju Tržaškega stalnega gledališča, ki se v zadnji sezoni lahko upravičeno ponaša z zavidljivimi uspehi, tako na deželni, kakor tudi na krajevni ravni, saj je dosegel v samem Trstu nad 11.000 abonentov, v drugih krajih dežele pa skoraj 4000, nad 1100 abonentov pa je obiskovalo predstave eksperimentalnega gledališča v avditoriju. Močan porast abanentov stalnega gledališča gre pripisati širokopotezni akcij sindikalnih a-bonmajev. ki jo je unrava gledališča izvedla v tržaških tovarnah, kar so priznali vsi svetovalci. Misovski svetovalec De Vidovich je samo potožil, ker se je tržaško stalno gledališče odločno usmerilo v napredne tokove sodobne kulture in pri tem preziralo »desničarsko komponento*, ki ie izrinjena tudi iz unrave gledališča, v kateri pa sedijo tudi komunisti. Se pred njim je odbornik za kulturne dejavnosti Tonzar predlagal ustanovitev koordinacijske komisije vseh gledaliških in drugih ustanov, ki naj bi načrtovala dejavnost na tem področju, pa tudi sodelovanje s sosednimi deželami, predvsem pa Jugoslavijo. Pri tem je povedal, da se bo župan v kratkem srečal s predstavniki re-ške občine, da se okrepi sodelovanje in organizirajo tesnejše izmenjave na gledališkem področju. Komunist Rossetti ni odgovarjal na polemiko, ki .jo je sprožil mi-sovska svetovalec, temveč opozoril na zamudo pri načrtovanju kulturne dejavnosti v Trstu. Kritiziral ie za vlačevanje z izgradnjo novega tržaškega gledališča pri palači RA1, za katero so pred 11 leti predvideli strošek okoli 800 milijonov lir, Id se je medtem podvojil Zahteval je tudi stvamejše nadzorstvo občinskega »veta nad delom svojih predstavnikov v gledaliških ustanovah. Demokristjan Abate je v bistvu ponovil osnovne trditve odbornika Lonzarja in zagovarjal dosedanjo dejavnost tržaškega stalnega gledališča. medtem ko ie socialdemokrat Cesare zahteval, naj se premajhne podpore gledališčem nujno povečajo. Pri tem je tudi poačrtal pomen gostovanj v Jugoslaviji in kulturne izmenjave s sosednimi področji sploh. Socialist Ronicrioli je poudaril, da mora biti gledališče javna storitev in morajo sodelovati pri njegovem upravljanju tudi delavci. Strinjal se je z Rossetti jem, da je treba čitn-prej dograditi novo gledališče v Ul. Giustiniano. Po zadn jem odgovoru župana Spac-cinija so za prispevek gledališču (16 milijonov lir) in za upravo »Kosset-tija* (20 milijonov lir), potrdili sklep vsi, razen misovcev, ki so se vzdržali. Svetovalci so nato odobrili tudi redni prispevek občinske uprave Slovenskemu gledališču v višini 10 milijonov lir za letošnje leto. Predlagal ga je pristojni odbornik Va-risco (KD), katerega ie mnsovec De Vidovich takoj prosil za neka pojasnila in pri tem namigoval, da se sicer strinja s podporo, da bi pa rad vedel, če gre vse za predstave namenjene tukajšnjim Slovencem ali pa tudi za gostovanja v Jugoslaviji. Seveda pa so bila ta vprašanja le pretveza, s katero je opravičil nasprotovanje svoje skupine. Navdušeno se je o dejavnosti Slo-venskega gledališča izrekel socialdemokrat Cesare. Dejal je, da se dokončuje publicdzacija naše gledališke hiše in poudaril velik pomen Slovenskega gledališča v Trstu in v deželi, kar je priznala sama deželna komisija za kulturo in tudi deželni svet, ki bo SGT izplačal 15 milijonov prispevka, medtem ko je prispevek ministrstva za predstave zaenkrat še majhen (6 milijonov lir). Cesare .ie pri tem na vedel tudi priznanje Ignazia Silo-neja, ki je v Parizu pohvalil prav tržaške Slovence, da so ga predstavili neitalijanski publiki. Socialdemokratski predstavnik je na koncu še ponovil, da ima slovenska manjšina velike zasluge na kulturnem področju in da je treba cb ravnavati kulturo manjšine in ve čine na odprt način. Pri tem je navedel tudi dejstvo, da deluje na Reki italijanska Drama, ki prejema izdatno poporo tudi od zagrebške republiške vlade (76 milijonov din) Da je treba podpreti dejavnost slovenskega gledališča je poudaril tudi komunist Giorgio Rossetti. ki se pa ni strinjal z navedeno vsoto, ker da je premajhna, tudi če .jo je ravnateljstvo gledališča sprejelo. Rossetti je navedel več resnih težav, s katerimi se gledališče u-bada in še posebej izrazil zaskrbljenost za nevarnost, ki izhaja L izjav Mire Sardočeve v imenu vsega gledališkega kolektiva, da bi odrski umetniki bili prisiljeni odstopiti, če se njihovi neznosni problemi ne rešijo z izdatnejšimi podporami. To bi bdi zelo hud dogodek, na katerega so igralci pravilno o-pozorili prav ob svečanosti obnovitve slovenske gledališke hiše v Tr stu. »Še jim pomagajmo, in ne samo z jamstvi na posojila, saj ni prav, da se plačujejo pasivna obresti, ko pa gledališče nima denarja!* Odbornik Vascotto ie povedal, da je Slovensko gledališče imelo 146 predstav in 46 tisoč gledalcev, kar je zavidljiv podatek. Povedal je še, da bo država prispevala iz svojih skladov 30 milijonov lir takrat, ko bo končan postopek za publicizatijo, medtem ko sedaj še ostajajo globoke razlike med statusom slovenske in italijanske gledališke hiše. Da je treba spodbujati kulturno in gledališko dejavnost med Slovenci je poudaril tudi indipendentist Taddeo, medtem ko .je Spaccind dejal, da bo predstavnik občine, ki je bil imenovan na prejšnji seji (odb. Dolhar) lahko neposredneje sledil delu slovenskega gledališča in o tem poročal občinskemu svetu ali komisijam. Ob koncu so vsi svetovalci z dvigom rok potrdili podporo, proti so bili samo misovci, medtem ko nismo opazili v dvorani predstavnikov PLI in SSL. 0SUMUENI JE BIL ZE V KORONEU ZARADI TATVINE v Ze drugič ponesrečen poskus izsiljevanja inž. Crismanija Policiji znan tat je grozil bi zahteval 16.000.000 lir, ki se jih je ... bal dvigniti »S Sandrom se je končalo dobro, z menoj pa ne bo tako,* je neznanec zagrozil po telefonu 24. novembra lani inž. Baldu Crismaniju iz Ul. Calcare na Opčinah, in mu strogo zabičal, da mora še isti večer prinesti 16.000.000 lir. Inž. Cri-smani, katerega je samo nekaj tednov prej 23-letni Alessandro Degras-si iz Ul. S. Mauro hotel izsiljevati, a je 17. oktobra padel v roke policije in je romal v zapor, je storil kot mu je naročil neznanec, vendar je zadevo prijavil policijskim organom. Zvečer se je z avtom odpeljal v Sesljan in se ustavil, kot mu je bilo zabičano, nedaleč od restavracije «La Caravella*. Seveda so bili v okolici spretno na preži tudi agenti letečega oddelka. Čakanje se je zavleklo in končno so spoznali, da izsiljevalca ne bo na spregled. Medtem ko je policija iskala podatke, da bi odkrila izsiljevalca, se SODNA PREISKAVA PO TRAGIČNI SMRTI ŽENSKE V UL. PELLEGRINI Aretiran sostanovalec Turkove pod obtožbo nenamernega umora Obtoženi zanika vsako krivdo, vendar se zdijo obtežilni dokazi utemeljeni - Obtoženčeva preteklost ni brez madežev Regina Turk, 57-letna žena doma, Slatich ni prvič zaradi podobne iz Pobegov pri Kopru, ki pa je že obtožbe v zaporu. Že 1968. leta, toč-skoraj dve leti in pol stanovala z I neje 1. maja, so našli mrtvo nje-59-Ietnim težakom Giovannijem Sla- : govo sostanovalko (tedaj je Slatich tichem v pritlični hiši s številko 39 stanoval v Ul. Butti) 56-letno Mario v Ul. Pellegrini, je včeraj ob 1.30 | Possedel. Spočetka je kazalo, da je ponoči na oddelku za oživljanje I podlegla srčni kapi, a kasneje so podlegla poškodbam. Ker so kara- j ugotovili na njenem vratu znake, binjerski preiskovalni organi sumili, kot bi jo kdo davil. Slatich, ki je da žensklne poškodbe ni mogoče pripisati zgolj nesrečnemu padcu, kot je to izjavil Slatich, so Slaticha priprli, včeraj popoldne točno 48 ur po smrti Turkove, pa je namestnik državnega pravdnika dr. Brenči podpisal zaporni nalog, zaradi česar so Slaticha že premestili v korone jske zapore. Kot smo rekli je bila Turkova doma iz Istre. Domov je zahajala morda enkrat tedensko, tu pa tam je obiskala hčerko Ofelio poročeno v Miljah, ostali čas pa je preživela s Slatichem, na katerega je bila grozno ljubosumna. Imela pa je navado, da se je opila, kar seveda velja tudi za Slaticha. Prav zaradi vina sta se večkrat sprla in preiskovalci domnevajo, da je Slatich predvčerajšnjim izgubil razsodnost in Turkovo silovito udaril. S čim, bo ugotovila nadaljnja preiskava, dejstvo pa je, da so karabinjerji zaplenili veliko steklenico »maraske* z odbitim dnom in več kosov oblačil, kar bodo predali v analizo znanstvenemu odseku. Od izsledkov je namreč odvisna usoda Slaticha, ki vztrajno zanika, da bi Turkovo napadel in udaril. Res je, da .ie bil tudi on vinjen, vendar tudi, da je Turkova padla in se pri tem pobila. Slatich je predvčerajšnjim osebno poklical osebje Rdečega križa, ki je našlo okrvavijeno Turkovo v brezupnem stanju na postelji. Nemudoma so jo odpeljali v bolnišnico, kjer so jo sprejeli na oddelku za oživljanje. Ker je ženska bolehala in je bila večkrat žrtev vrtoglavice, so spočetka menili, da se je res potolkla pri padcu. Toda že med natančnejšim pregledom so ugotovili, da so poškodbe lahko le posledica udarca s topim predmetom ali z rezilom. Tako se je sprožil postooek Slatichu, katerega niso več našli v bolnišnici. Po dolgem iskanju so Sa moral po nalogu namestnika državnega pravdnika dr. Tavelle v zapor, se je skliceval, da sta bila dan prej s Possedelovo, s katero je živel od 1962. leta, na pogrebu na Katinari. Ljudje so ju videli v raznih gostilnah in oba, posebno pa Possedelova, sta bila precej vinjena. Ker je ženska kričala nanj in ga zmerjala, jo je Slatich pustil na cesti (ona se je odpravila po stezi proti Ul. Marchesetti, kjer so jo našli mrtvo in se, posebno ker je začelo deževati, hitreje odpravil domov, kjer je trdno spal do jutra, ko so ga prišli aretirat. Preiskovalnim organom je povedal, da ga je Possedelova, posebno v piianem stanju, žalila, vendar je vztrajal pri trditvi, da ji ni nikoli nič žalega storil. Policijski organi pa so bili nasprotnega mnenja, vendar so Slaticha, ki so ga obtožili nenamernega umora, po 40 dneh zapora že v preiskovalnem delu sodnega postopka oprostili zaradi pomanjkanja dokazov. Sedaj pa kaže, da so poškodbe pokojnice bol.i obremenilne, dokazi pa bolj prepričljivi. Odtod tudi zaporni nalog. Nove olajšave za vstop v SFRJ Jugoslovanska uradna agencija Tanjug je sporočila, da je z včerajšnjim dnem začela veljati sprememba v zakonu o gibanju in bivanju tujcev v Jugoslaviji. Po tej spremembi bodo tujci, ki prihajajo v Jugoslavijo zaradi turističnih obiskov, lahko dobili turistično propustnico na osnovi osebne izkaznice za bivanje do 30 dni, medtem ko so lahko doslej na osnovi posebne prepustnice bivali v Jugoslaviji samo sedem dni, proti pla- m.. .a._ A t____ r ____J ■_____ našli pri filobusni postaji to ga siaviji samo sedem oni, proti pia-odpeljali na zasliševanje v karabi- Čilu ,Y?{°Pne 6 novih dinar- njersko vojašnico v Istrski ulici. Mož ni priznal nič, a je dr Brenči včeraj kljub temu izstavil jev (500 starih). Po informacijah iz zveznega sekretariata za gospodarstvo, je to zaporni nalog zaradi obtožbe urno- še en korak v liberalizaciji obmej- a___ _____i_1 ----i__nih frtrmnlnrtafi Tuini hrtHn lnhlrn ra in s tem uvedel sodno preiska vo, s katero bo skušal ugotoviti, če gre za namerno ali nenamerno dejanje ali za dejansko nesrečo. nih formalnosti. Tujci bodo lahko poslej prihajali v Jugoslavijo brez potnega lista in brez vizuma samo na osnovi osebne izkaznice ali dru- ............................................»M....................................iilllliillil......................llliiill......... 40.000 STOTOV BREZ CARINE Pred skorajšnjim uvozom govejega mesa iz Jugoslavije Predvidevajo, da se bo cena govedine zaradi tega pocenila za 10 odst. ali morda še za kaj več gega ustreznega dokumenta, na 6-snovi katerega bodo brez vsake težave dobili na meji prepustine. Ta novi ukrep za liberalizacijo prihajanja v Jugoslavijo v turistične namene bo seveda še bolj odprl meje in omogočil še večji dotok turistov, čeprav so praktično že sedaj bile obmejne formalnosti minimalne, saj ima Jugoslavija skoraj z vsemi evropskimi državami dogovor o prehajanju meje brez vizumov. Jugoslovanski generalni konzul v Milanu bo v torek izročil visoko jugoslovansko odlikovanje tre d zlate zastave z zlatim vencem», tržaškemu rojaku, dr. Branku Mikuletiču in dr. Radu Jerkiču, po rodu iz Dobravelj pri Ajdovščini. Čestitamo! Llbero Strain je ta ponovno zglasil, tokrat s pismom: 18. decembra je poštar izročil inž. Crismaniju pismo, v katerem mu je neznanec ponovno zagrozil in mu velel naj pripravi zahtevane milijone ter naj čaka na nadaljnja navodila. 4. februarja letos pa je inž. Crismani končno... zvedel, kam mora položiti denar. V pismu je bilo namreč rečeno, da mora točno ob 13. uri 7. februarja položiti vseh 16 milijonov pod prvi obok mosta na cesti Brigata Ca-sale. Obe pismi sta vsebovali seveda grožnje in predvsem zahtevo, da o zadevi ne obvesti policije. »Ubogljivi* inž. Crismani je napravil, kar mu je velel izsiljevalec, vendar ga tudi tokrat ni bilo na spregled. Očitno je »zavohal*, da bi s tem padel v roke policajem, ki so bili na preži. Agenti letečega oddelka so preiskavo nadaljevali in skušali ugotoviti, če je bil morda neznani izsiljevalec v stiku z Degrassijem. Morda je šlo za maščevanje? Prav zaradi tega so v strogi tajnosti »prerešetali* tudi osebe, ki so bile v delovnem odnosu z ini. Crismanijem. Izsledki so bili porazni. In vendar preiskovalci niso hoteli položiti o-rožja. Domnevali so, da je izsiljevanje delo kakega že kaznovanega zlikovca, ki je moral dobro poznati Degrassijev ponesrečeni »podvig*. To ni bilo težko, saj je tisk obširno pisal o poskusu izsiljevanja in o aretaciji Degrassija. Prav zaradi tega so agenti začeli raziskovati »položaj* že kaznovanih oseb. In tako so prišli do podatkov, ki so bremenili Ubera Straina, rojenega 19. 2. 1942. leta v Miljah in stanu- jočega v Industrijski ulici 5 pri Sv. Jakobu. Straina je bilo treba dolgo iskati. Zlikovec je bil namreč že v zaporu, ker se je v noči med 19. in 20. februarjem polastil z drugimi pajdaši železne blagajne, ki je bila v uradih podjetja Oliviera Comi-cija v Ul. Concordia. Blagajno so kasneje našli, seveda vlomljeno, v bližini Gabrovca. Večmesečno potrpežljivo delo, pri katerem so sodelovali major javne varnosti Morandini, komisar dr. Salerno, vodniki Furlan, Gava in Ge-romella ter brigadir Luongo, je rodilo sadove, ki so Straina obremenili s hudo obtožbo poskusa izsiljevanja. Seja izvršnega odbora SKGZ Na včerajšnji seji izvršnega odbora Slovenske kulturno - gospodarske zveze, ki je bila sinoči v Trstu pod predsedstvom Borisa Ra-ceta, so se seznanili z obiskom delegacije slovenske narodnostne skupnosti pri deželnem predsedniku Ber-zantiju ter ugotovili njegovo pripravljenost, da posreduje pri predsedniku vlade Colombu za sprejem zastopstva slovenske narodnostne skupnosti, ki mu bo obrazložilo svoje zahteve po globalni pravni zaščiti. Izvršni odbor SKGZ sodi, da je bil obisk pri deželnem predsedniku uspešen. Pregledali so dosedanji potek zbiranja sredstev za zgraditev šole -spomenika v Cerknem, ki jo bodo uradno odprli na jesen, ter sklenili, da se zbiranje sredstev nadaljuje, dokler ne dosežemo zastavljenega cilja. Ob koncu so se seznanili s položajem v nekaterih organizacijah, kakor tudi s pobudami, ki jih pripravljajo javne ustanove in zadevajo našo narodno bit. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimmiiimiiiiiHiiiiiiiniiiiMiiiiiiiitimiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiu BARBARSTVO V DREVOREDU D'ANNUNZiO Razburjeni avtomobilist z nožem napadel pešca Vzrok: pešec naj bi prepočasi prečkal cesto Pevski zbori, godbi in folklora v Dolink Na tradicionalnem festivalu «De-la», ki se bo začel danes ob 21. uri na prostem v dolinskem občinskem gozdiču (blizu šolskega poslopja), bodo nas opili pevski zbori »V. Vodnik» iz Doline. »Prešeren* iz Boljunca. tSlavec» iz Ricmanj, «Vasilij Mirk» s Proseka-Kontovela in tVenturini» od Domja ter godba na pihala iz Ricmanj. Govoril bo poslanec Skerk o priznanju pravic slovenski narodni skupnosti. Festival se bo nadaljeval jutri, ko bosta nastopila godba iz Brega in znani folklorni ansambel *Joie Vlahovič» iz Zagreba in ko bosta govorila Bacicchi in dolinski župan Lovriha. Zaključil se bo v ponedeljek s plesom ob zvokih orkestra tKras*. Kulturni del proarama je oskrbel krožek tPinko Tomažič*. Te dml je bil na zunanjetrgovinskem oddelku generalnega vladnega komisariata v Trstu širši sestanek, kd ga je vodil dr. C. Poriši, lin na katerem so predstavniki prizadetih poslovnih krogov razpravljali o skorajšnjem začetku uvoza brezcarinskega kontingenta 40.000 stotov jugoslovanskega govejega mesa za potrebe Trsta. Kakor znano, je bdi o tem uvozu pred kratkim dosežen poseben sporazum med Italijo in Jugoslavijo, Izvajanje dogovora pa pričakujejo tržaški potrošniki toliko bolj nestrpno, ker Je možno, da bo brezcarinski uvoz mesa v določeni meri potisnil navzdol sedanje cene. Ves kontingent je namreč določen potrošnji na Tržaškem, količina 40.000 stotov pa nekako ustreza letni potrebi po mesu v našem mestu. Na sestanku so bili mnenja, da se utegne govedina zaradi tega poceniti za 10 od sto ali morda še več. Kdaj se bo začel Izvajati sporazum. Je v dobri Kaže, da je zadnje čase zajela tudi avtomobiliste v Trstu nevarna psihoza. Ni dolgo, kar sta se dva sprla in stepla s posledico, da je moral eden v bolnišnico, drugi pa v zapor, predvčerajšnjim zvečer pa se je v rokah avtomobilista zabliskal celo nož, ki na srečo ni zadel cilja. Ves dogodek se je pripetil malo pred 22.50 v Drevoredu D Annunzio. Tedaj je 41-letni Mario Mengotti iz Ul. Pollaiolo, ki je držal svojo 4-letno hčerko Costanzo za roko. u-stavil karabinjersko izvidnico in podčastniku zaradi razburjenja skoraj jecljajoč povedal, kaj se mu je pred nekaj minutami pripetilo. Mengotti je prečkal po zebrastem prehodu Drevored, ko je s precejšnjo hitrostjo privozil fiat 850, v katerem .te bilo več mladeničev. Šofer je ostro zavrl in nadrl Mengottija češ da gre prepočasi, Mengotti pa mu je odgovoril, da gre on zato prehitro. Oba sta se spoprijela, a kmalu je šofer fiata potegnil iz žepa nož in ga zavihtel proti pešcu. Ta se .je pravočasno umaknil, a vseeno mu je rezilo raztrgalo v višini pasu srajco. Šofer se je seveda dejanja prestrašil in takoj odpeljal dalje, vendar so si prisotni zapisali številko evidenčne tablice, ki so jo izročili izvidnici. 15 minut po 23. uri je izvidnica opazila na Lo njerski cesti iskani avto in ker so bili v njem trije mladeniči, je iz previdnosti poklicala ojačenje- Ko je prišla na kraj druga izvidnica, so vse tri odpeljali na karabinjersko postajo, kjer se je začelo »razčiščevanje*. Fanta, 22-letni Giuseppe Carofiglio z Lonjerske ceste in 19-letni Renato Maiorano iz Ul. delle Docce sta sicer videla vse, a se spora nista udeležila. Spor je sprožil šofer vozila, 19-letni Sergio Ter-zi z Lonjerske ceste 32. ki je dejanje pod težo dokazov tudi priznal. Med zasliševanjem so ugotovili, da je bila s fanti v avtu tudi 18-letua uradnica Fabiana Toban iz Ul. Con-ti 9/4, ki je v torbici skrila nož. Karabinjerji so šli ponjo to seveda odkrili orož je napada, ki so ga kot dokazno gradivo priložili zapisniku. Carofiglia in Maiorana so izpustili, Terzija so na podlagi zapornega Sinoči je bila seja repantabrsike naloga včeraj zjutraj pod obtožbo ga občinskega sveta, kil je odobril hude grožnje z nedovoljenim orož-nekatere upravne sklepe. Na dnev jem premestili v zapor, dekle pa nem redu je bila tudi diskusija o sc prijavili sodišču zaradi podpore dveh vlogah, ki sta ju predložila napadalcu. Skupina slovenskih arhitektov in ekonomistov ter občinski svetovalec Pavel Colja, glede pripomb ln predlogov k občinskemu regulacijskemu načrtu. Po poročilu župana je Občinski svet z večino glasov v celoti zavrnil vse pripombe In | predloge. Podrobneje bomo poro nega prometa med letošnjim 23. čall v jutrišnji številki. 'I mednarodnim velesejmom V Trstu, meri odvisno od birokratskih formalnosti. Računajo pa, da bodo prva uvozna dovoljenja Izdana prve dni prihodnjega meseca, pocenitev mesa na tržaškem trgu pa naj bi nastopila kmalu za tem. Seja občinskega sveta na Repentabru Prometni ukrepi med velesejmom Za boljši in udobnejši potek cest- ki bo kot vsako leto na Montebellu od 17. do 29. junija, je župan odredil vrsto ukrepov. Znake za enosmerni promet bodo postavili v Ul. Settefontane, v smeri Trga De Ga-speri - Ul Vergerio; v Ul. delle Milizie in sicer v smeri Ul. Rossetti . Ul. La Marmora ter na Trgu De Gasperi, v smeri Ul. Cumano -Katinarska cesta. Glede prepovedi parkiranja pa je župan odredil naslednje: zasebni avtomobili bodo lahko parkirali na levi strani Ul. delle Milizie, t.j. v smeri Ul. Rossetti - UL La Marmora. Motociklisti se bodo lahko poslužili prostora pred glavnim vhodom sejma na Trgu De Gasperi, taksiji pa bodo lahko postajali v koloni vzdolž osrednjega otoka na omenjenem trgu, v smeri Ul. Settefontane, tako, da bo prvo vozilo parkirano v višini Drev. Ippodromo. Prostora bo tu največ za osem taksijev. Trije bodo lahko nameščeni v Ul. Rossetti nasproti Ul. Revoltella, in sicer v smeri Ul. Mameli, eno samo vozilo Pa bo lahko pristajalo pred glavnim vhodom velesejma (razen seveda na dan otvoritve). Nadalje bo občina poskrbela še za zebraste prehode za pešce v Drev. Ippodromo (na vogalu z Ul. Settefontane), enega v Ul. Settefontane na križišču z Drev. Ippodromo, tri prehode pa bodo zarisali na glavnem trgu, in sicer enega na križišču z Ul. Settefontane, enega na križišču z Drev. Ippodromo in enega pred glavnim vhodom velesejma. Veliko zanimanje za glasbeni veter na občinskem stadionu Kampanja za izredni glasbeni večer »Poletno srečanje*, ki bo v torek, 15. junija na stadion »Pino Grezar* v T-stu, je v polnem teku. Za prireditev vlada že sedaj veliko zanimanje. Kot je znano, se bo glasbeni »Giro dTtalia* začel ravno v Trstu in se bo po štirinajstih etapah končal 4. julija v Palermu. Organizatorji so pod pokroviteljstvom Avtonomne letoviščarske ustanove že poskrbeli za izredno ozvočenje na stadionu, tako da ne bo nihče prikrajšan za užitek, ki mu ga bodo nudili najboljši pevci lahke glasbe, kjerkoli bo sedel, bodisi da bo na osrednjih stopniščih, bodisi da se bo moral zadovoljiti s stranskim sedežem. Sedeži bodo namreč dveh vrst — mesta na osrednjem stopnišču bodo stala 2.000 lir, na stranskih pa 1.500 lir. Prispevajte za aolo- spoinenik v Cerknem ! Danes se poročita NEVIA BANDELJ in FRANKO VITEZ Prosvetno društvo Ivan Cankar jima iskreno čestita i želi obilo sreče v zakonskem življenju. Čestitkam se pridružuje Primorski dnevnik. GLASBENA MATICA - TRST PD »IGO GRUDEN« — NABREŽINA V nedeljo, 13. Junija ob 18. uri v dvorani P D «Igo Gruden« NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Na sporedu bodo skladbe za: klavir, violino, klarinet, harmoniko, klavirski trlo In dekliški! pevski zbor PD »PROSEK • KONTOVEL« V nedeljo, 13. junija ob 18. url v dvorani PD «Prosek-Konto-ve!» NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Na sporedu bodo skladbe za: sotopetje, klavir, violino, harmoniko, kitaro In harmonikarski ansambel PD »VALENTIN VODNIK« — DOLINA V torek, 15 .junija ob 20.30 v dvorani PD «Valentin Vodnik« NASTOP GOJENCEV ŠOLE GLASBENE MATICE Na sporedu bodo skladbe za: klavir, violino, čelo, harmoniko, klavirski trio In harmonikarski ansambel SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA sprejema prijave otrok za udeležbo na Zboru slovenskih pionirjev, ki bo 19. junija v Trnovskem gozdu. (V primeru, da nima otrok osebnih dokumentov za prehod meje, ga lahko spremlja oče ali mati). Prijave sprejemamo na sedežu SPZ, Ul. Geppa 9, tel. 31-119, do zasedbe razpoložljivih mest. Razna obvestila Izlet v Avstrijo - Salzburg. Izletniki avtobusa št. 4 sl lahko ogledajo fotografije z Izleta v Tržaški knjigami, Ul. sv Frančiška 20, kjer jih lahko tudi naročijo. Kot vsako leto bo jamarska skupina «Carlo Debeljak« ob 23. obletnici smrti Carla Debeljaka v kra-škem breznu «SUvano Zulla« tudi letos, 13 t.m. ob 17.30 priredila kratko spominsko svečanost ob vhodu v brezno pri openski železniški postaji. Gledališča VERDI Spomladanska simfonična sezona gledališča Verdi se bo zakljud-la danes ob 21. uri s koncertom pod vodstvom dirigenta Carla ZeC' chija ln s sodelovanjem Tržaškeii* tria. Program obsega Haydnovo Simfonijo št 86, Beethovnov Trojni koncert Op 56 za violino, čelo in klavir, »Madžarske slike« Bele Bartoka (v prvi tržaški izvedbi) in Čajkovskega uverturo-fantazijo 12 baleta Romeo in Julija. Prodaja vstopnic se nadaljuje. MIRAMARSKI GRAD. Od M; junija do 15. septembra »Luči in zvoki« vsak večer — razen ob torkih — po dve prireditvi in sicer ob 21.30 in ob 22.45. Avtobus štev. «6» ter avtobusna proga «M» od Barkovelj do Miramara in obratno. Prireditve v italijanščini, nemščini ln angleščini. Včeraj-danes Danes, sobota, 12. junija CEDOMIR Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.54. Dolžina dneva 15.39. Luna vzide ob 23.53 ln zatone ob 8.27. Jutri, nedelja, 13. junija ANTON PAD. Vreme včeraj: naj višja temperatura 23,2, najmlžja 15, ob 19. url 16,6 stopinje, zračni tlak 1006,7 stanoviten, veter jugozahodnik 25 km na uro, vlaga 80 odst., nebo oblačno, 6,5 mm dežja, morje rahlo razgibano, temperatura morja 21,8 stopinje. ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 11. junija 1971 se Je v Trstu rodilo 12 otrok, umrlo je 15 oseb. Umrli so: 74-letni Valerto Dal Farra, 70-letni Antonio Balbi, 77-let-nl Antonio Zimmermann, 63-letnl Francesco Goruppi, 83-letoa Virginia Blaslzza vd. Vecehdet, 81-letni Glovamni Iodrlgo, 32-Ietna Adriana Crevatin, 87-tetni Edmomdo Gridl, 75-letna Maria Grasso vd. Boscolo, 81-letna Marta Spadaro vd. Pragi«, eomo, 86-letna Ersllia Balbi, vd. Zorzettl, 46-letna Anna Odinal, 64-letmd Anitimo Lucohettl, 70-lemi Francesco Fonda, 88-letna Marta Rosatl vd Šansone OSTALE VESTI NA ŠESTI STRANI 19. redni občni zbor SLOVEN SKE PROSVETNE ZVEZE bo v nedeljo, 13. Junija 1971 ob 9. url v dvorani Prosvetnega doma na Opčinah Šolske vesti Učenci ln učiteljstvo »guaaj navedenih šol vljudno vabijo starše ln prijatelje otrok na ogled razstav ročnih del in risb, ki bodo po nar slednjem umiku: osnovna šola Donadonl: 12.VI. (od 17. do 19. ure) 13.VI. (od 9. do 12. ure in od 17. do 19. ure) osnovna šola Sv. Ana: 15.VI. (od 9. do 12 ure ln od 17. do 19. ure) 16.VI. (od 9. do 12. ure ln od 17. do 19. ure) osnovni šoli Sv. Jakob in Skedenj: 13. VI. (od 9. do 12. ure tn od 17 do 19. ure) 14. VI. (od 9. do 12. ure). V nedeljo, 13. t.m. bo v osnovni šoli na Repentabru razstava risb in ročnih del. Odprta bo od 9. do 12.30 ln od 16. do 19. ure. Učenci in učitelji ricmanjske osnovne šole vljudno vabijo starše ln prijatelje mladine na ogled razstave ročnih del in risb, ki bo v nedeljo, 13 juija od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. Učenci in učiteljstvo osnovne šole pri Sv. Ivanu vabijo na ogled razstave ročnih del ln risb, ki bo v nedeljo, 13. t.m. od 9. do 12. In od 16. do 19. ure. Razstave V galeriji Rossoni na Korzu Ita- Ija št. 9 razstavlja do 20. t. m. tržaški slikar Vincenzo Clancio-lo. Umetnik razstavlja 33 del v 6mo-belem, v mešani temperi ln akvarelnlh risbah. Otvoritev razstave 11. t. m. ob 18. url. Danes, v soboto bodo v galeriji »Cartesius« v Ul. Giulia 10 odprli razstavo del grafika Coleja, ki je po rodu lz Modene, živi in dela pa v Čedadu. Razstava bo odprta do 23. t. m. DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure) A. Barbo, Trg Garibaldi 4, Di Gretta, Ul. Bonomea 93, Godina, A11TGEA, Ul. Ginnastdoa 6, S. Lui-gi, Ul. FeJluga 46 (Sv. Alojz). nočna služba lekarn (od 19.30 do 8.30) AlVAlabarda, Ul. Istria 7, Al Galono, Ul. S. Cllino 36 (Sv. Ivan), de Leltmburg, Trg S Giovanmi 5, Mizzan, Trg Venezla 2. ŠPORTNO DRUŠTVO POLET - OPČINE PRIREDI DANES, 12. IN JUTRI, 13 JUNIJA 1971 KOTALKARSKO REVIJO S SODELOVANJEM 42 KOTALKARJEV V STAROSTI OD 4 DO 18 LET. Začetek predstav ob 21. url, v nedeljo, 13. junija pa ob 20.30 na dvorišču Prosvetnega doma na Opčinah. Nazlonale 16.00 «1 motoirizzati,>- ^ ’ no Manfredi, Ugo Tognazzl, F1®0 oo Franchi, Oicclo Ingrassia. Fenice 16.00 «Pumfco zero«. B®rr' Newman. Technicolor. ., Eden 16.00 «Ecoo perche... le mog degli amanti di mia magU**®? mle amaintl«. Technicolor. PreP^ vadiamo mladini pod 18. letom-Grattacielo 16.00 «Alyse e Oloe, k® blchettes«. Technicolor. Prepov€' dano mladini pod 18. letom. Excelsior 16.00 «11 bel mostro«. ' na Lisi, Helmut Berger, A®®" vour. Technicolor. Prepovedat110 mladini pod 14. letom. , Ritz 16.00 «Questo sporco mon „ meravigldoso«. Technicolor. F1* povedano mladini pod 18. letom-Alabarda 16.30 «11 dio serpent"' Nadia Oossini, Beryl Cunningham-Technicolor. Prepovedano mladini pod 18. letom. . Filodrammatico 16.30 «1 trauma‘-zati del sesso«. Tamara Baron-Technicolor. Prepovedano mlad1 ni pod 18. letom. , Aurora 16.30 «E1 Condor«. Tech11 color. . Impero 16.30 «Boatnir’s». (I m11', nal della diomenica). Walt * sney. Technicolor. , Cristallo 16.30 «11 gufo e la na«. Barbra Streisand Tecim1'. lor. Prepovedano mladini P°d letom. Capitol 16.00 «L’arciere dl fuoc°» Giuliamo Gemma. Technicolor Moderno 16.00 «Vamos a n®' oompaneros«, Franco Nero, U1 mas Mtliam. Technicolor. , Vittorio Veneto 16 30 «La mort« šale a ieri sera). Technlco'0 mladl ucd Raf Vallone. Prepovedano ni pod 14. letom. Ideale 16.00 «Io nom perdono, do«. Norma Bengell, James r,“' brook. Technicolor. ... Astra 16.30 «11 gatto con gli s^: M«. Technicolor. v Abbazia 16.30 «Rosolimo Pate^. sold ato«. Nin oManfredi. Techn* color. KINO Nfl OPČINAH predvaja danes Ob 16. ur* barvni film- JUSTINE po slavnem romanu marki® De Sadea. Igrajo Romina Power, Sy'va Koscina, Jaok Palanoe. Prepovedan vstop mladini pod 18. letom. ___ KINO «|RfiS» PROSfK predvaja danes ob 19.30 kih® maskop barvni zabavni fU*11' ... SCUSI, MA LEI LE LE TASSE? Igrata: Franco Franchi to cio Ingrassia. ___ Izleti •l A '■ 'v"V>-r'- * tč Izlet SPDT v nedeljo, 13- ^ z avtobusom na Snežnik bo 1 ^ hodom ob 7. url iz za~.e )0-Ul. F. Severe. Otroci, ki so s00^ vali na proslavi ob 25-letnici 0 ^ ve društva, ki želijo kosilo, svoje priimke telefonsko sP°f (št. 31119) med uradnimi uram1 Petka' nusrd SPDT priredi 27. t. m. aVt0“ pia-Izlet na Pokljuko z vzponom nino Llpanec ali na Toše. Ljgpe nje v Ul. Geppa 9. Cena za 1.600, za nečlane 1.800 lir. PODPORNO I1RUSTVO DIJAŠKA MATICA bo imelo svoj redni občni zb°J dne 16. junija 1971 v Gorica Ul. Malta 2 ob 20. url. Odbor NAJUGODNEJŠE JAMSl^ po kakršnokoli zavarovanje! K _ .0l)i ŠVAB, agent Generali-Assic° p S.p.A. — Opčine — Ul- b Tel. 211489. ZADRUŽNA PRODAJALNA na Opčinah Išče delavca " 211054 od 13. do 14. ure. Darovi in prispevki V počastitev spomina Prt^L to na Sosiča darujejo Ele0*7$edP Slavko Sosič 5.000 ter hčerk1 '}c0. ln Ina 5.000 Ilir za Dijaško h pdk°J' Namesto cvetja na ff1100 9 Ma' ne Ivanke Križmančič da™ ^ tir rija ln Zdenka Trampuž • za prosvetno društvo Iv3® GORIŠKI DNEVNIK DELO POSVETOVALNIH KOMISIJ OD 12. DO 20. JUNIJA V ZVEZI Z AFERO O UVOŽENEM MASLU ? Deželni posegi za boj proti žuželkam v Sovodnjah se bo nocoj začel in za ohranitev kulturnega bogastva celotedenski ljudski praznik Poleg komarjev, nadležni in nevarni tudi termiti - Strokovnjaki bodo popisali kulturne in umetniške izdelke v Furlaniji ■ Julijski krajini Tretja posvetovalna komisija pri deželi je na svoji zadnji seji z večino glasov odobrila zakonski načrt, ki predvideva vrsto posegov za zdravljenje kužnih bolezni in za boj proti žuželkam in mrčesu. Zakonski načrt je obrazložil svetovalec Martini (KD). Boj proti žuželkam je naperjen zlasti proti komarjem in termitom, posegi za zdravljenje kužnih bolezni pa imajo zlasti namen preprečiti Sirjenje mo rebitndh epidemij. Da predstavljajo komarji pravo nadlogo za naša obmorska kopališča, je vsem dobro znano. Manj znano pa je, da ogrožajo naše do move in zgradhg termiti, za katere mislimo, da so izključno tropske žuželke. V resnici so termiti precej razširjeni tudi v Italiji, in sicer zla sta v srednjem delu države in na jugu, nahajamo pa .jih v večjem številu tudi v dveh občinah goričke pokrajine. Za boj proti tem škodljivcem bo deželna uprava po novem zakonu izdala po 100 milijo nov lir na leto od 1971 do 1973. V razpravo o zakonskem načrtu so posegli svetovalci Bosari (KPI), Colom (KD), Di Caporiacco (MF) in Rizzi (PSIUP) ter odbornik za zdravstvo Devetag. Zakonski načrt je bil kot rečeno sprejet z večino glasov in z nekaterimi popravki, svetovalci KPI in PSIUP pa so Se vzdržali. Komisija je na isti seji sprejela še drug zakonski načrt, namreč načrt o zbiranju podatkov o kulturnem bogastvu Furlanije-Julij-ske krajine. Do priprave zakonskega načrta je prišlo na pobudo kulturnih krogov iz naše dežele, ki so že pred leti opazili, da se zaradi prodaj in nemalokrat tudi kraj naše kulturno in umetniško bogastvo nevarno krči. Temu pa se ni mogoče uspešno upirati, če niso kulturne in umetniške vrednosti poprej temeljito popisane. Odtod novi zakonski načrt, ki ga je na seji pristojne komisije objasnil svetovalec Mizzau (KD). Mizzau ie povedal, do bo dežela organizirala posebno središče za zbiranje podatkov in začela voditi inventar kulturnih in umetniških izdelkov. Središče se bo posluževalo visoko kvalificiranega osebja in bo delovalo pod nadzorstvom deželnega odbornika za kulturo. Inventar bo obsegal zlasti kartoteko, fotografije, mikrofilme in podoben material ter bo na razpolago tudi zasebnikom in študijskim ustanovam, muzejem itd. Središče za zbiranje gradiva bo prenehalo poslovati po dokončni u-reditvi arhiva, kar se bo predvidoma zgodilo v letu 1980. V razpravo o tem problemu so posegli svetovalci Bosari (KPI), Cocianni (Krščanska demokracija), Coloni (KD), Di Caporiacco (MF), Martinis (KD), Morelli (MSI), Morpurgo (PLI), Rizzi (PSIUP), Urli (KD) ter odbornik za kulturne dejavnosti Giust. Za zakonski načrt je glasovala ve čina prisotnih svetovalcev, proti pa so se izrekli pripadniki KPI in PSIUP. Davis, in sicer od začetka do Ul. COrdarolli. Vprašanje poslanca A. Škerka Poslanec Albin Škerk je pred dnevi poslal ministru za šolstvo in ministru za obrambo pismeno vprašanje glede priznanja statusa bivšega borca v zvezi z razpisom natečaji za stalna mesta profesorjev na slovenskih šolah in določanju točk za prednostno lestvico. Ministrstvo, za solstvo, kot je znano, je razpisalo omenjeni natečaj z dekretom, ki je bil objavljen v Uradnem listu 12. decembra 1970. Poslanec Skerk sprašuje 'ministra za šolstvo in ministra za obrambo, ali bo6ta ukrenila vse potreb io za zaščito interesov slovenskih profesorjev, bivših borcev ir podobno. Pri tem opozarja, da nekateri slovenski profesorji, bivši borci, že dolgo časa čakajo na priznanje statusa borca ir. zaradi tega niso mogli predložiti v predpisanem roku do 23. maja 1971, zadevnega dokumenta. To se ni zgodilo po njihovi krivdi, ampak po krivdi obrambnega ministrstva, ker po dolgem času ni še rešilo vseh prošenj za priznanje statusa borca. Profesorji, bivši borci, bi bili prizadeti, če ne bi upoštevali tega dejstva. Zato poslanec Škerk zahteva. da se prošn je čimprej reši io in da se prizadetim dovoli predložitev potrdila Po zadevni odločbi, oziroma priznanja, obrambnega ministr stva. V zvezi z omenjenim vprašanjem poslanca škerka moramo, žal, ugotoviti, da se zadeva glede priznanj statusa borca predolgo zavlačuje, kar povzroča nezadovol jstvo in škodo prizadetim bivšim borcem. • S posebnim županovim odtokom so odredili prepoved vožnje za vsa vozita, s težo nad 2,5 toni v Ul. S. V Kopru terminal za tekoče kemikalije Predstavniki «Luke Koper* in holandske družbe «Fluidix N. V. — Johananoff*, specializirane mednarodne organizacije za skladiščenje, pomorski prevoz in prodajo tekočih kemikalij, so te dni podpisali sporazum o izgradnji prvega terminala za tekoče kemikalije v Jugoslaviji. Za uresničitev zamisli bo holandski partner prispeval delo svojih strokovnjakov in 1,5 milijona dolarjev. Holandci so se odločili za Koper, ker vidijo v njem najprimernejšo točko za dobavo tekočih kemikalij ne le jugoslovanskemu, ampak tudi bližnjim tržiščem kot so zlasti Italija, Avstrija, Madžarska, ZR Nemčija, češkoslovaška in severnoafriške dežele. Terminal bodo postavili v koprski prosti luki, zajel pa bo 26.000 kv. metrov površine. Pred terminalom bodo zgradili pomol, ob katerem bodo lahko pristajale ladje do 34.000 brt. Skladišče bo lahko sprejemalo do 45 tisoč kub. metrov blaga in bo razdeljeno na prekate, v katere bodo skladiščili do 35 različnih vrst kemikalij. Skladišče bodo gradili postopoma, nekako do konca letošnjega leta pa naj bi izročili prometu prvih 10.000 kub. metrov skladiščnega prostora. Holandska družba »Johananoff* namerava v tej zvezi okrepiti svoje tankerske proge med Jadranskim morjem in Ameriko, severno Evropo in Črnim morjem, piše beograjska Ekonomska politika. Nalezljive bolezni v tržaški občini Zdravstveni urad tržaške občine je objavil seznam nalezljivih bolezni, ki so jih zabeležili v občini v obdobju od 31. maja do 6. junija 1971. Zelo veliko je bilo primerov ošpic kar 71; naddalje so zabeležili 23 primerov šene, 17 primerov noric, sedem primerov škrlatinke, šest primerov rdečk ter tri primere srbečice (vsi trije izven občine). Zelo visoko je bilo tudi v tem obdobju število obolelih za vnetjem jeter. Zabeležili so namreč 20 primerov, od katerih tri izven tržaške občine. •»■ni...............mi iimii nun iiiiiniiiiiiiiiiiiitiiliiiiiuii>-’Miiiiti im ..um.. VČERAJ PRED TRŽAŠKIM PRIZIVNIM SODIŠČEM Pred sodniki ponovno skupina Turkov ki so jih agenti ujeli po streljanju V torbi, ki jo je eden od ubežnikov odvrgel med begom, so našli 650 g hašiša - Enega od skupine so sodniki oprostili obtožbe posesti mamila Jutri fotografski ex tempore, zvečer pevski koticert • Prihodnjo nedeljo nastop dramske skupine iz Štandreža - Napovedani številni ljudski prazniki v slovenskih vaseh Pred tržaškim prizivnim sodiščem (predls. Fram, tož. Pascali, sap. Mosoa) so se včeraj morali sagovarjati trije turški državljani, 34-letnt Sariduran Ekrem, 26-letnl Kurtes Ahmet in 41-letni Ergodo-gmus Bayram Ali, vsi iz Istanbula, ki so jih agenti letečega oddelka kvesture pod vodstvom dr. Petrosina, ponoči 13. januarja letos aretirali v terezijanskem delu hiesta po krajšem zasledovanju ln Ustrahovalnem streljanju v zrak. Vsi trije so se morali zagovarjati zaradi poskusa tatvine z obte-žllnimt okolnostmi ter posesti ma-•bila. Prvostopenjski sodniki so jih ha razpravi dne 18 januarja letos spoznali za krive obeh prekrškov in obsodili vsakega na 2 bllu, sta Saridiuran ln Kuntes sicer priznala svoj namen, Ergodo-gmus pa je povsem zanikal kakršnokoli sodelovanje pri tem. Njihova zgodba, vsaj takšna, kakršno so povedali sodnikom Je zelo pisana ln razgibana. Z legalnimi potnimi listi so se namreč hoteli izseliti v Avstrijo. Avstrijske oblasti pa so jih zavrnile, ker niso Imeli vstopnega vlžuma. Tako so se vrnili v Maribor, kjer so naleteli na nekega Jugoslovana, ki se jim je ponudil, da Jih ilegalno prepelje čez 'mejo v Italijo, od tu pa naj bi šil dalje v Francijo. Kot so sami povedali, so se nalprel odpravili v Zagreb, nato pa v Sežano ter oh tej priložnosti izrodil »jugoslovanskemu to- !«tt ln 8 mesecev zapora ter 230 varišun vso prtljago ter 120 nem- tisoc 11 r globe Dogodek je znan. Omenjeno noč Je avtomobilska policijska Izvidnica, ki jo je vodil vodja letečega oddelka kvesture dr Petrosino, v ških mark. Ko pa so prispeli v naše mesto, se jim Je priložnostni prijatelj skrbno Izmuznil talko da so ostal! brez vsega oziroma samo s torbo, ki Hm Jo je neznanec hjel pa sta bila Se agenta Blanco I Izročil v Zagrebu. ln Salzano, med nočnim obhodom | Na včerajšnji razpravi pred prt-Opazila sumljiva človeka, ki sta j zfvnlm sodiščem so bili vsi trije ha vogalu Ul. Ghega in Ul. Trento hotela vlomiti v fiat 125 bolonjske registracije. Agenti so opazili tudi tretjega tujega človeka, ki je bajdašema z glavo dajal znake. Ko se jim je patrulja približata, so se Turki pognali v beg in a« razkropili Dr Petrosino se je Pognal za tistim, ki Je zbežal proti železniški »ostajl In ga po stresanju v zrak dohitel ln uklenil v Parku pred postajo. Agenta sta fcrtialu zatem v Ul. Ghega oziroma ha Trgu Dalnmzia dohitela še o-ataia dva Po pregledu dokumentov, lz kadrih so policisti razbrali, da gre *a omenjene Turke, so pregledali torbo iz plastične mase, ki jo je Kurtes odvrgel na križišču Ulioe Dhega ln v kateri so poleg potnih Sstov ln oblek odkrili 650 gramov thamila — hašiša. Prav je, da za osvetlitev vsega dogodka pogledamo, kaj so Turki Izjavili prvostopnim sodnikom. Vsi So zelo poslušno sledili razpravi, Sariduran in Kurtes pa sta obesno Jokala. Na točno zastavi je-ha vprašanja predsednika so vsi trije odgovarjali mimo ter se zagovarjali, da sploh niso vedeli, da hosljo v torbi hašiš. V ta namen so dejali, da jim Je torbo Izročil v Zagrebu neki Jugoslovan, šofer Po poklicu, ki Je zelo dobro obvlada! turščino. Kar zadeva po- Tnrkl prisotni v priprtem stanju. Sodnikom, ki so lih zaslišali, so povedali Isto zgodbo o Jugoslovanu, ki jim je zanustil torbo ln tako v bistvu potrdili Izjave, ki so Jih že dali prvostopnim sodnikom. Javni tožilec dr. PascoH je predlagal za vse potrditev prvostopne kazni, branilci Barbagallo, Lomgo in Frezza pa so predlagali popoln^ omrostltev ali pa oprostitev žara di pomanjkanja dokazov ter podprl! te predloge z ugotovitvijo, da gre le za tri nesrečneže, katerih dejavnost, je treba pripisati le obupu. Sodniki so edino Ergodogmusa zaradi pomanjkanja dokazov oprostili obtožbe posesti mamila, kar zadeva obtožbo poskusa tatvine pa so ga pogojno obsodil! na 8 mesecev zapora ln 30 tisoč lir den»me kazni ter odredili še njegovo takojšnjo izpustitev lz zapora. Ostalima dvema Turkoma pa so potrdili prvostopno kazen. Gianniju Santrucciju iz Ronk, ugotovili poškodbe na lobanji, na licu in na čelu ter so ga pridržali za 10 dni na zdravljenju. Njegovemu sopotniku 35-letnemu Claudiu Co-cianniju, prav tako iz Ronk, pa so ugotovili rano na čelu, na tilniku in na ievi nogi ter so ga pridržali za 20 dni. Za sedem dni pa so pridržali na zdravljenju 10-letnega Enea Fivi-na iz Tržiča, ki ga je podrl neki fiat 600 v Ul. Cosuiich v Tržiču ter ga poškodoval na glavi, na prsih in na komolcu. Priletni pešec žrtev nesreče Nocoj se prične v Sovodnjah celotedensko praznovanje domačega prosvetnega in športnega društva »Sovodnje*. Tudi letos bodo prireditve na nogometnem igrišču in prireditelji upajo, da se bo v prihodnjih dneh zgrnilo v Sovodnje precej ljudi, saj bo za vsakogar nekaj na programu. Vsak večer bo na cementni ploščadi odbojkarskega igrišča ples. Igrala bosta orkester Galeb iz Nove Gorice ter »Otis Group* iz Gorice. V ponedeljek 14. julija bo ples zlasti za starejše ljudi, saj bo ta večer na sporedu tekma v valčku, v četrtek 17. julija pa bo ples «samo» za mlade: ta večer bodo igrali samo beat glasbo. Prihodnjo nedeljo pa bodo na plesu izvolili najlepšo mladenko. V spored celotedenskega praznovanja pa so vključili precej kul-turno-prosvetnih točk, kar je značilno za vse letošnje prireditve na prostem, ki jih pripravljajo društva včlanjena v Slovensko prosvetno zvezo. V Sovodnjah bo jutri zvečer pevski koncert, na katerem bodo nastopili zbor iz Mirna, »Jezero* iz Doberdoba, cerkveni zbor Rupa-Peč in sovodenjski »nonet*. Vmes bo igrala tudi godba »Kras* iz Doberdoba. Prihodnjo nedeljo pa bodo nastopili štan-drežci. člani dramske družine društva «Oton Župančič* se bodo predstavili z veseloigro »Tisočak v telovniku*, s katero so imeli precejšen uspeh na prazniku šparg-ljev v štandrežu. Jutri sta na sporedu še dve prireditvi. Ob 10. uri zjutraj bo na sporedu fotografski ex-tempore. U-deleženci naj se javijo med 10. in 17. uro na sovodenjskem športnem igrišču. S seboj naj prinesejo fotografski aparat z vloženim črno-belim filmom. Po fotografiranju obveznega motiva bo tekmovalec lahko prosto izkoristil film s fotografiranjem ljudi, dogodkov ali krajev v občini. Najpozneje do 21. ure mora tekmovalec izročiti tekmovalni film organizatorja, ki bo poskrbel za razvitje in izdelavo fotografij. Strokovna komisija bo v naslednjih dneh izbrala najboljše slike, ki bodo razstavljene v zadnjih dneh praznovanja. Najboljše bodo nagrajene. Vpisnina znaša 1000 lir (za mladino pod 16. letom pa 500 lir). Jutri popoldne je na sporedu tudi nogometna tekma med slovenskima reprezentancama Gorica — Trst, o čemer pa poročamo podrobneje na športni strani. Sovodenjski praznik je po prvomajskem praznovanju v števerja-nu in po prazniku špargljev v Štandrežu, nekakšen uvod v vrsto krajevnih praznikov. Od 26. do 29. junija bo tradicionalni poletni praznik v Gabrjah. Prireja ga prosvetno društvo »Skala*. Na sporedu bodo imeli poleg običajnih plesnih točk tudi kulturni program. Od 3. do 5. julija bo tradicionalni piknik na Vrhu v priredbi domačega prosvetnega društva »Danica*. Tudi oni bodo imeli na sporedu zabavne in kulturne točke. Omenimo sedaj še praznik štan- dreškega športnega društva , švedski barvni film - ob 20.30. KANAL: «Noma Žarko Družina-Grča, Rudolf Kos-mač-Hinko, Drago Petaros-Činko in Drago Petaros. 14. teren: RICMANJE: Ustanovljen je bil junija 1943. V njem sta sodelovala: tajnik Anton Petaros-Mirnik in član Štefan Bordon-V*' tez. 15. teren LOG: Ustanovljen ie bil junija 1943. V njem sta sodelovala: tajnik Danilo Pregarc- Zma j in član Mario . . . -Zabloda- 16. teren DOMJO: Ustanovljen je bil junija 1943. V njem so sodelovali: tajnik Andrej Vitrih-Pefcer; člani: Anton Brajnlk-M8' tiš, Ivan Krailj-Mirko, Jožef I" vančič, Valentin Maver-FiP^’ Friderik Kocjančič-Riko. 17. teren 2AVLJE: Ustanov- ljen je bil junija 1943. V njem sta sodelovala Rudolf štrajn m Felicijan Jordan. V Loparju, središču protifašističnega gibanja, so nekateri člani terenskega odbora OF pravljali obenem dolžnosti članov rajonskega odbora. V ostalih vaseh so sodelovali v gibanju le posamezni zaupniki OF, °-krog katerih so se zbirali proti-fašisti. Gibanje je iz dneva v dan postajalo močnejše, bodisi po svojem političnem vplivu, bodisi zaradi bodoče ljudske oblasti. Taki zaupniki so bili F°ža Lavrenčič za Boršt, Viktorija Lavrenčič za Bočaje, Albert K00' Jančič In Lazar Ražman za K0-zloviče. Roik Kocjančič za I*' bor, Franc Babič-Santonel 23 Babiče, Ivan Radin za Topolovec, Martin Bembič za Hrvoj -Marija HlaJ za Belvedur, č®*6" stin Rodela za Podpeč, Ivan dela ln Jože Jenko za Krnic0’ Rihard Parovel za Štramar VID VREMEL (Konec v torek) TOME SVETINA llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll DRUG« KNJIGA Dolino je napolnilo besno streljanje z vseh strani. Svarun se je dvignil in pokazal z iztegnjeno roko na cesto. Na vse grlo je zarjul: «Bataljon naprej!« Drenov bataljon se je dvignil in razporejen v strelce naglo prodiral po cesti. Prej je bil predaleč od sovražnika, da bi si kaj prida pomagal z lahkim orožjem. Nemci niso takoj opazili bočnega naskoka, ki bi bil lahko usoden za njihovo obrambo. Zavedeli so se šele, ko so bili borci že na strelni razdalji. Udarih so z vsem orožjem in tako zajezili napredovanje partizanov. žvižganje krogel nad glavami je fante zaustavilo. Popa-dali so na tla in iskali kritje. Primož je postavil Šarca na kamnito grobljo in z veliko slastjo nažigal po avtomobilih, ki so jih šoferji po vsi sili skušali izvleči iz boja. Vtem je prišla iz postojanke močna skupina, udarila Drenovemu bataljonu v bok ln mu onemogočila napad na cesto. Svarun je v zadnjem trenutku ustavil naskok, ki bi se bil lahko končal katastrofalno, in sprejel pozicijsko borbo s kolono. Vsa Orlova četa je ležala po kotanjah vzvalovame senožeti in streljala po begajočih sovražnikih. Celo bolni Pajk je užigal z mavzerico, Orlov pa kar z brzostrelko, čeprav je bil sovražnik predaleč. Z vpitjem so dramili pogum. Milan. Primožev pomočnik, se je sprva bal tankov. Po prvem rafalu je pogledal nazaj, kam bi skočil, če bi se morali umakniti. Toliko da ni v zmešnjavi med pokanjem in žvižganjem krogel spregledal sovražnika. Mislil si je, da najbolj tolčejo po mitraljezcih in da bo padel, če se bo le malo dvignil. Zabil je glavo v tla in mečkal s potnimi rokami nabojnico. Iz strahu ga je nenadoma zdramil močan udarec v bok in že je mislil, da ga je zadelo. «Daj mumicijo, madona!« je vpil Primož, da je šlo Milanu skozi kosti, še enkrat ga je moral dregniti z ročajem nemške ročne granate. Pod roke mu je vrgel prazno nabojnico. Tedaj se je fant osvestil in mu pomolil trak muniedje. Primožev obraz je bil spremenjen. Milanu se je zdel strašen. Klavrno je vstavljal novi trak In se spet ozrl nazaj. Zagledal je komandanta Svaruna, ki je skakal iz zaklona v zaklon in za njim še Dren. Pomislil je: «Ce teh dveh ne bo zadelo, tudi mene ne bo, vsaj prvega ne.» Primož ga je pogledal — fantov obraz je izražal grozo. Zasmilil se mu je, pa mu je hotel pomagati, še prav posebno zato, ker ga je Orlov preganjal in ga proglašal za strahopetca. «Milan!» je zakričal. «Dvigni se! Na, mitraljez in užgi po tistem kamionu, ki hoče speljati na ovinku.« «Ne znam, ne bom zadel.« «Vzemi! Streljaj! Samo pritisni! Madona...« je dejal Primož, ga prijel za suknjič in ga potegnil kot slamnatega moža k orožju. Milan je začutil kopito Šarca na ramenu in svoj drhteči prst na petelinu. Drugo roko mu je Primož položil na kopito in zavpil: ((Streljaj!« Naravnal je kobilico z mušico in nameril cev na kamion, ki je lezel po klancu kakor okorna želva. Ob njem je zagledal poskakujoče postave in nad glavo je slišal žvižganje krogel, ki niso nikogar zadele in — pravi čudež — tudi njega ne. «Ogenj!» je zarjul Primož. Pritisnil je in zamižal. Bobneč ogenj Je pljusknil iz cevi in v rami je začutil udarce, ki so prav osvobajajoče vplivali nanj. Ko je odprl oči, je kamion še vedno prav počasi lezel naprej, vojska okoli njega pa se je razbežala. «še nekaj rafalov, pa nikar ne zamiži,« ga je Primož zgrabil za ramo in stresel. Milan je spet pomeril in pritisnil. Nič več ni zamižal. Kri mu je udarila v glavo, navdala ga je Primoževa ravnodušnost in pogum. Ko je bila nabojnica prazna, je Primož odprl poklopec, da bi vstavila nov trak. Tedaj pa se je pognal v zaklon v njuni soseščini komandir Orlov in zarjul: «Kaj ga pa ser ješ in učiš med borbo to revo streljati! Nor si... Nismo na vežbd. Vzel ti bom mitraljez!« Primož je vzel strojnico v roke in odrinil Milana v zaklon. Fant je prebledel kot po nedolžnem tepen otrok, se stisnil v zavetje in hitel pripravljati nov trak. Primož se je obrnil k Orlovu in zaničljivo zavpil: «Ti nikoli! Sam sem zaplenil to strojnico.« Z jeznim rafalom je užgal po Nemcih, ki so se jim zaganjali v bok. Orlo/ je požrl žaljivko in odskočil k drugemu vodu, kjer so se lant.je zmedli zaradi bočnega ognja. Medtem ko sta se obe brigadi borili s kolono in s tistimi iz postojanke, je iz ljubljanske smeri pripeljala kolona policije SS in domobrancev ter posegla v boj. Svarun je tedaj vedel, da so prepozni. Pomoč je bila predhodnica čet, ki so utirale pot ofenzivi. Najraje bi takoj umaknil brigado pred očitno premočjo. Toda partizani in sovražnik so bili zdaj ko dve živali, ki sta se zagrizli druga v drugo in ju ni moč ločiti. Drenu pa je le naročil, naj odstopa z bataljonom, ker bi jih sicer presekali na dvoje. Z novo kolono se je spoprijel bataljon na desnem krilu. Zdaj sta se tolkli obe brigadi. Otepali sta se Nemcev, ki jih je bilo čedalje več in so silili za njimi kakor vztrajni lovski psi. Trušč mitraljezov je preglasil vse orožje. Nemir je naraščal, položaj se je zapletel in nihče ga ni mogel razvozlati samo sebi v prid. V tej zmedi je uspelo koloni kamionov, da se je zavlekla v zavetje utrdb pri Godoviču, tanka pa sta okrepila udarno moč artilerije, ki je tolkla po pobočjih kotline. sua ac ilC bVlL;ejU L Vl/JSKU UUA°‘J postojank, ki je bila prav tako kot oni že utrujena in spana. Esesovci so bili dobro hranjena in spočita vojska. so čili in predrzni, napadali so neustrašeno in brez oddiha. Mrliči, ki so ležali vse križem po položaju, so zaudarja po rumu. z alkoholom so jih bili nalili «za korajžo«, da s brezglavo jurišald na partizane, mimo in prek mrtvih. Brigada se je umikala postopoma, z zapornim ognj®®' S položajev pa so morali spraviti še mrtve in ranjene. BO* z ranjenci so hropli, kleli, padali in se potili pod težkimi b®" meni. Ves čas jih je spremljal ogenj nemških strojnic. Švaru je zadrževal umik, ker se je bal, da se bo umikanje brez Pr® tiudarcev spremenilo v paničen beg. Spričo nove nemške tike in prodiranja majhnih udarnih skupin v globino položaj"; je bilo to še posebno nevarno. Zato je odbral nekaj mit ral J®2 cev in vodij, počakal z njimi naskakujoče Nemce in zašč® umik brigade na grebene. Pritajili so se v goščavi, pripravili bombe in mitralj®2®' Udar po prvi skupini najbolj predrznih je bil strahovit. SPU stili so Nemce v neposredno bližino, potem pa je Svarun dolgim rafalom dal znak za napad. Divje so kriknili, zaluča bombe in s streljanjem stoje napadli povsem presenečene s vražnike, ki so se jeli umikati v neredu kakor raztepena čred • S tem so povečali zmedo pri tistih, ld so pritiskali zadaj jih podili naprej. Svarun si je obrisal potno čelo in se oddahnil. PrepIt?L Je bil, da ima sovražnik za zdaj dovolj in da jim nekaj & ne bo sledil. In res. Preden so spodaj uredili vrste in se 0 dobra zavedeli, so partizani že odšli po svoje. _ „. «Samo do vrha hriba in niti koraka naprej,« je ukazal »v run, ki je razpostavil obrambo po vseh višinskih točkah P1^ grebenov. Popoldne so se Nemci naveličali brezuspešnih nap&d0^’ zato so potegnili čete nazaj, v zavetje žičnih ovir in utr° ' Po vseh položajih je zavladala presunljiva tišina. -g Brigada je ostala na grebenih, s katerih je bilo videti v®* prostrano hribovje gozda, ki je tonilo v ljubljansko kotlin • ŠPORT ŠPORT ŠPORT TENIS DAVISOV POKAL V prvem dnevu Romunija boljša od Jugoslavije BUKAREŠTA, ll. — Po prvem | Romunu do samih treh selih, kar chevu teniškega srečanja za Davisov pokal med Jugoslavijo in Romunijo v Bukarešti vodi slednja z ‘:0 žreb je določil, da se bosta J' prvem srečanju spoprijela naj ooljša igralca obeh držav in sicer z2ljko Franulovič ter Ulje Nasta-Se- Ta dva igralca sta si precej enakovredna zato so vsi pričaka vali zelo napet dvoboj. Po zadovoljivem nastopu na mednarodnem teniškem prvenstvu Francije pa Jugoslovan ni bil v dobri formi in je saigral bolj slabo ter se je predal DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 12. junija 1971 KOTALKANJE ŠPORTNE IGRE POLETA 21.00 na Opčinah, Prosvetni dom Nastopa 40 kotalkarjev * * * KOŠARKA POLETOVE ŠPORTNE IGRE 9.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Ricreatori (naraščajnice) * * * 17.00 na Opčinah, Prosvetni dom Ricreatori — Sežana (naraičajniki) * * * 18.30 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Ferroviario (naraščajniki) h * ★ JUTRI Nedelja, 13. junija 1971 ODBOJKA Mladinske igre 9 00 v Trevisu Nastopajo borovke * * * POLETOVE ŠPORTNE IGRE 16.00 na Opčinah, Prosvetni dom Obe finalni tekmi * Ur * KOŠARKA POLETOVE ŠPORTNE IGRE 16.00 na Opčinah, Prosvetni dom Sežana — Ferroviario l['i. *'< (naraščajniki) * * * 17.30 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — SABA (naraščajnice) * * * 19.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Ricreatori (naraščajniki) NOGOMET PRIJATELJSKO SREČANJE 17.30 v Sovodnjah Gorica — Trst (slov. reprez.) Naraščajniki 10.00 v Št. Petru ob Soči San Piero — Mladost 12.00 v Trstu, Sv. Sergij Breg — Libertas Rocol Začetniki 9.30 v Trstu, Sv. Sergij Breg — Muggesana KOTALKANJE Športne igre poleta .je veliko presenečenje. Ta dva i-gralca sta se dosedaj večkrat srečala in sta vedno prikazala lep in moderen tenis. Franulovič je sicer nekajkrat premagal nasprotnika, vendar sta si enakovredna. Zato je res presenetljivo, da se je danes Jugoslovan predal tako hitro. V drugem srečanju sta se spoprijela veterana obeh ekip in sicer Tiriac in Jovanovič. Ta dva igralca sta začela istočasno nastopata v tekmah za Davisov pokal in sta si tudi precej enakovredna. Igrala sta precej drugačen tenis kot njuna tovariša. Medtem ko sta Nastase in Franulovič stalno napadala in igrala večkrat ob mreži, sta Jovanovič in Tiriac igrala na zadnji črti igri šča in sta se le redko podala k mreži. Dvoboj je bil kljub temu precej borben. Tekmo so prekinili zaradi teme pri stanju 2:1 v korist Romuna. Kot vse kaže torej ne bo Jugoslavija pripravila presenečenja in ne bo premagala Romune. Za končni izid je fciila najbolj pomembna prva tekma med Nastasejem in Fra-nulovičem. Če bi Jugoslovan premagal domačina, bi imeli gostje še možnost za zmago. To se pa ni zgodilo zato bo verjetno Jugoslavija izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. Romunska dvojica je premočna za Jovanoviča in Franuio-viča. Poleg tega ni verjetno, da bi Zagrebčan odpravil Nastaseja, posebno če ni v najboljši formi. Romuni se bodo skušali maščevati za lanski poraz v Mariboru, ko so presenetljivo podlegli Jugoslovanom. Letos sta se obe ekipi precej lahko uvrstili v polfinale, ker so bili njuni nasprotniki zelo šibki. Obe moštvi sodita v sam vrh evropskega tenisa, vendar Jugoslovanom manjka uigrana dvojica. Jo vanovič in Franulovič sta zelo slab par, kot sta to že dokazala v prejšnjih srečanjih. Romuna pa sta zelo uigrana in sta v dvojicah dosegla že zelo dobre rezultate. Zasedla sta namreč dvakrat drugo mesto v Parizu, kjer sta klonila samo Laverju in Emersonu. Trenutno sta verjetno najboljša evropska teniška dvojica. V teh dneh igrajo tudi ostala polfinalna srečanja evropskih con in sicer: Španija — Francija, ČSSR — Sovjetska zveza in Z. Nemčija — Madžarska. Zmagovalke teh srečanj se bodo pomerile med seboj za zmago v evropski coni. ROMUNIJA - JUGOSLAVIJA 1:0 Nastase — Franulovič 7:5, 6:2, 6:3 Tiriac — Jovanovič'prekinjeno pri stanju 2:1 za Romuna. Jutri v Sovodnjah prvo srečanje slovenskih ekip Gorice in Trsta Nogometna tekma med obema enajstericama se bo začela ob 17.30 Kot smo že poročali se bosta jutri v Sovodnjah v okviru tradicionalnega domačega praznika pomerili slovenski nogometni reprezentanci Goriške in Tržaške. V obeh pokrajinah vlada za srečanje veliko zanimanje, saj je znano, da ima pri nas skoraj vsaka vas svojo e-najsterico in je torej ta panoga izredno razširjena ter priljubljena. Pa tudi precej dobrih igralcev nastopa v vrstah naših moštev. Goričani so v svoji ekipi zbrali vse najboljše slovenske nogometaše na Goriškem. Nastopili bodo tudi igralci iz Doberdoba, čeprav v tej vasi doslej še nimajo lastne nogometne članske enajsterice. V goriški reprezentanci bo nastopalo kar pet i-gralcev iz Doberdoba, ki sicer igrajo v drugih moštvih Zato lahko upravičeno pričakujemo, da si bo jutrišnjo tekmo ogledalo tudi mnogo navijačev iz Doberdoba. Seveda pa jih tudi od drugod ne bo manjkalo. Organizatorji so prepričani, da se gledalcem obeta lep športni užitek, da bo tekma napeta in se bo odvijala v prijateljskem duhu, ki veže tudi drugače naše slovenske zamejske enajsterice. Vodstvo goriške reprezentance je svoje moštvo sestavilo tako: JUVENTINA: Karlo Gergolet (Doberdob), Emil Nanut, Edi Tabaj, Davorin Pavlin in Marce! Makuc (vsi Štandrežci); PRO GORIZIA. Robert Uršič (So-vodnje), Darij Frandolič (Doberdob) in Silvan Komauli (Gorica); PRO MONFALCONE: Bruno in Aleksander Šuligoj (oba Jamlje); PODGORA: Ivanko Spazzoli (Pod-gora); SOVODNJE: Edi Tomšič, Alojz Gruden (oba Sovodnje), Silvan Flo-renin (Gabrje) in Bruno Dužman (Doberdob). Tekmo bo sodil slovenski sodnik iz Gorice. # # # Na Tržaškem so imeli s sestavo svoje reprezentance več težav. Skoraj vsa tržaška slovenska moštva so se namreč prijavila za razne turnirje in ker prav jutri igrajo Zarja, Primorje in Vesna iz teh e-kip pač sestavljavci reprezentance niso mogli dobiti igralcev. Tržaško moštvo bo namreč sestavljeno tako: PRIMOREC: Vladimir in Mauro Kralj ter Livij Sosič; OLIMPIJA: Darij Nanut in Darij Kante; DEVIN: Legiša; ARSENALE: Renato Čermelj; BREG: Igor Čuk, Zdravko Ro-della, Žarko Race, Vladimir Peta-ros, Milan Mikuš, Vincenc Vižintin, Jurij Zonta, Stojan Grahonja in Viljem Krmec. Vodstvo tržaške ekipe vabi vse imenovane igralce, naj se zbero v Sovodnjah na igrišču ob 16.30. Tekma sama se bo začela uro kasneje. Trenerja tržaške enajsterice sta Severin Kozina in Leonard Kralj, spremljevalec pa bo Egidij Strnad. NA MLADINSKIH IGRAH V ODBOJKI Borove odbojkarice se potegujejo za Rim «Plave» odpotujejo na kvalifikacije v Treviso že danes Pokrajinska faza vsen panog letošnjih mladinskih iger je končana. V individualnih športnih zvrsteh so že znani posamezniki ki bodo branili barve naše pokrajine v Rimu od 26. t.m. do 3. julija. Danes in jutri pa bomo izvedeli še imena šestnajstih finalistov v ženski odbojki in košarki ter 32 moških v istih dveh panogah. V Gorici, Vidmu in Trevisu se bodo potegovale za nastop v Rimu štiri ekipe naše pokrajine. V primeru sklepnega nastopa v Rimu pa bodo tekmovali, po propozicijah organizatorjev iger, kot mesto Trst in ne pod imenom društva, kot v vseh sedanjih tekmovanjih. V Trevisu bodo igrale košarkarice Intercluba iz Milj ter odbojkarice Bora, v Gorici odbojkarji Are Linea, v Vidmu pa košarkarji Inter 1904 iz Trsta. Glede na to, da bo nastopalo v Rimu 32 moških ekip, imajo fantje nekoliko lažjo pot do finala, ker bodo nastopale HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIlIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIlIllIllimillllllllllllllllllllllillllllllllliiiHiiiliillilliiiniiiiuillllIlllIllllIllllIlllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII LJoyd — Bor: Stojan Hrvatič skuša odvzeti žogo nasprotnemu napadalcu pod košem miiiiiiiiiititiiiiiin Dež motil tudi drugi dan Boletove športne prireditve Danes bodo nastopili kotalkarji NOGOMET V NARASCAJNISKI LIGI Gaja uspešnejša v drugem polčasu Usoden poraz Vesne proti premočni Triestini Gaja — Lib. Rocol 2:1 (0:1) Postava GAJE: Moro, Brass, Da-vanzo, Bruno Križmančdč Ražem, Roveredo, Bertom, Marc, Milkovič, Grisoni. Tudi včeraj je deževno vreme motilo potek Poletove zaključne športne manifestacije. Na sporedu so bile odbojkarske in košarkarske tekme, vendar so morali organizatorji potek srečanj nekoliko spremeniti: do zaključka redakcije zato nismo prejeli izidov vseh tekem. Upajmo, da bo danes vreme le naklonjeno openskim prirediteljem. Na sporedu bo namreč kotalkarska YASTAD, 11. — Američan Jay Silvester je dosegel na mednarodnem atletskem mitingu v Yastadu nov svetovni rekord v metu diska z rezultatom 70,04 m. Američan je že presegel letos mejo sedemdesetih metrov, vendar mu niso priznali rekorda, ker je bilo na tistem tekmovanju premalo sodnikov. Da-20.00 na Opčinah, Prosvetni dom nes pa kaže, da je bilo vse v redu. Nastopa 40 kotalkarjev • Na istem tekmovanju je evropski revija, katero so že v četrtek pre-prvaik Bruch dosegel 67,92 m. ložili zaradi naliva. Res .škoda bi bilo, če bi občinstvo tudi sedaj ne videlo te revije, ki je zaradi pestrosti res zanimiva. KOŠARKA Zjutraj sta se spoprijeli ženski peterki SABA in Ricreatorijev. IZID: SABA — Ricreatori 48:22 (23:12) POSTAVI: RICREATIRI: Vici, Blessi, Del-1’Osto, Torelli, Giamini, Gagliardi, Bullo, Fabris, Ban, Pomelli. SABA: Verona, N. Tugliach, Quer-cini, Meo, Lerrini. SODNIKA: Sosič in Tavčar. SABA je brez težav odpravila žen- bro tehnično pripravo. Najboljša v vrstah SABA je bila Lerrinijeva. Bor — Polet (n.o.) Tekme med ekipama dečkov Bora in Poleta zaradi dežja niso odigrali. Predstavniki društev so se domenili, da bodo tekmo odigrali kasneje. Ferroviario — Ricreatori 55:37 (29:20) V prvi tekmi košarkarskega turnirja je Ferroviario z dokajšnjo razliko premagal peterko Ricreatorijev. Tekmo so začeli na odprtem igrišču. Nato pa so jo nadaljevali v telovadnici. Ricreatori je nastopil z mlado ekipo (letnik 1956 in mlajši). Igralci Ferroviaria so bili telesno in teh- Naraščajniška ekipa Gaje je v četrtek odigrala prvenstveno tekmo proti Ldbertasu iz Rocola. Gajevci so tudi dosegli zadovoljiv izid. Premagali so celo nevarne nasprotnike, kljub temu da so (gajeved) igrali le v desetih. Začetek je bil ugoden za nogometaše Libertasa, ki so močno napadali in so v prvem polčasu tudi prišli v vodstvo. Gajevci so s težavo uredili svoje vrste in so le včasih odgovorili z ustreznimi protinapadi. V drugem polčasu pa je našim le šlo bolje. Odločno so prevzeli pobudo v svoje roke in so sprožili več napadov, ki so tudi prinesli zaželene uspehe. Najprej je namreč Bruno Križmančič izenačil, minuto pred koncem pa je Bertoni povedel in tako priboril svoji ekipi zmago, ki je bala povsem zaslužena. Tekma ie bala na splošno zanimiva, tehnično na primerni ravni, čeprav je bilo igrišče dokaj razmočeno in so igralci le s težavo razvijali svoje akcije. V vrstah Gaje so se vsi zelo potrudili in tako pripomogli k tej pomembni zmagi. # * * Triestlna — Vesna 4:0 (3:0) Postava VESNE: Košuta, Russi-gnan, Stefančič, Tamaro, Košuta, Coglievina, Zlatic. Tence, Caharija, Videni. borili pravico do nastopa na kvalifikacijah. Ves trud, vse delo je bilo, morda, zaradi ene tekme zaman. In ne samo to. Triestina je s svojim ravnanjem oškodovala ne le Vesno, temveč tudi svoje igralce, ki standardno nastopajo v tem prvenstvu. Kaj bi še povedali o tei tekmi kot to, da je bila Triestina za razred boljša od naših nogometašev, ki so se v glavnem le izredno požrtvovalno branili. b. 1. ODBOJKA sko postave Ricreatorijev. Tekma i nično boljši od svojih nasprotnikov je bila na splošno zanimiva in pred- in zato so tudi zasluženo zmagali, vsem igralke SABA so pokazale do * b.l. Kriška Vesna, ki uspešno nastopa v prvenstvu naraščajnikov, je v nedeljo na domačem igrišču doživela svoj najbolj pekoči poraz. Križani so namreč zgubili kar s 4:0 proti Triestini. Zmaga Tržačanov ie bila povsem zaslužena in bi lahko bila še znatnejša, če ne bi Tržačani vidno popustili v drugem polčasu Triestina je zmagala zasluženo, igrala je bolje. Vseeno pa ie bil za Križane ta poraz grenak, kajti Tržačani so se predstavili s svi^o postavo, ki nastopa v deželnem merilu. Vsako društvo lahko pošlje svojo najboljšo postavo na igrišče, bi pa moralo upoštevati okoliščine, v katerih se kako prvenstvo odvija. S svojim posegom je Triestina morda dokončno pokopala vse upe Križanov, ki so si v tem prvenstvu močno prizadevali, da bi osvojili končno prvo mesto, ali vsaj j drugo mesto, in bi si s tem pri-1 V promocijski ligi Borovke zaključile prvenstvo brez poraza BOR A - INTER B 3:0 (15:4, 15:0, 15:2) rej, Jevnikar in Cunja. INTER: Giuricin, Antonimi, Fran-colla, Apollonio, Cosoli, Urbanc, Vattovani, Rigotti, Meniš, Mosco-lin, Stella. SODNIK: Padovinai ZAPISNIKAR: Škabar. V okviru ženskega promocijskega odbojkarskega prvenstva je Bor A slavil osmo in obenem zadnjo zaporedno zmago. Ta zmaga je bila najlažja, saj so borovke odpravile Inter A v približno 30 minutah. Da je bila ta zmaga dosežena «po hitrem postopku* priča tudi to, da so odbojkarice Interja osvojile le 6 točk. Bor je zasluženo zmagal v tej skupini in je v 8 tekmah prepustil nasprotnicam le tri nize. Dva jim je odščipnila Julia v uvodnem nastopu, ko «plave» niso bile še tako dobro uigrane. V predzadnjem kolu pa so borovke zmagale s 3:1 proti Sokolu v Nabrežini. Vsa ostala srečanja so odločila v svojo korist s čistim 3:0. Tako jih sedaj čaka odločilni spopad z zmagovalcem druge skupine OMA. Glede na napredek, ki so ga dosegle vse i-graike naše šesterke, jim skok v C ligo ne bi smel biti nedosegljiv. G. F. OBVESTILO Športno društvo Breg priredi v nedeljo, 4. julija, tradicionalni poletni izlet v Škofjo Loko, ki bo združen z nogometno tekmo in izseljenskim piknikom. Cena izleta in vstopnice na zabaviščni prostor je 2.500 lir. sanv) tri pokrajine: Gorica, Trst in Videm. Torej trije kandidati za vabljivo potovanje v Rim. Vse drugače pa bo v Trevisu, kjer bo Izšel finalist med sedmimi konkurenti. Tu se bodo spoprijele odbojkarice in košarkarice Trsta, Vidma, Gorice, Belluna, Benetk, Pordenona in domačinke iz Trevisa. Mlade borovke čaka torej izredno težavna naloga. Tudi toni se je Bor uvrstil v rrved-pokraj inski finale ln za las se mu je Izmuznilo prvo mesto. V uvodni tekmi so Slovem/ke naletele na najboljše nasprotnice, Pordenone, poznejšega zmagovalca, In so tako zasedle nepomembno, pa čeprav odlično drugo mesto. Borovke odpotujejo že danes zjutraj ob 9.30 z Oberdamkovega trga na pot v Treviso. Na pot odidejo z avtobusom s košarkaricami Inter-cluba Iz Milj. Igrale pa bodo šele jutri zjutraj ob 9. url. Pol ure pred tekmovanjem pa bo žrebanje, Id bo porazdelilo sedem mestnih ekip v tri sekunde. Dve skupini bosta sestavljali po dve šesterki, v eni pa bodo tri. V skupinah po dve bodo Igrali eno tekmo in poraženec bo takoj izločen, zmagovalec pa bo nastopil v popoldanskem finalu, V skupini treh ekip bodo Igrali po sistemu vsak z vsakim In najboljša ekipa bo šla v finale. V popoldanskem sklepnem delu pa bodo zopet igrali vsak z vsakim In samo končni zmagovalec bo odpotoval 25. tm. v Rim. Čeprav bodo igrali tekme na dva dobljena seta bo medpokrajinski del tekmovanja Izredno naporen, saj bodo tri najboljše ekipe odigrale v enem dnevu tri. In ena celo štiri tekme. Bor, ki bo to pot nastopal kot Trst, Ima realne možno-sti, da zmaga in si zagotovi vabljivo potovanje v Rim, kar bi bilo obeoiem najlepše plačilo za trud, ki so ga vložile vse mlade odbojkarice. Vse to pa bo odvisno od mnogih okoliščin. Nedvomno pa bo najbolj važen ugoden žreb. Ce bo našim dekletom žreb naklonjen In bodo zaigrale tako, kot resnično znajo, lahko upamo, da bodo dostojno zastopale našo paradno športno panogo tudi v Trevisu. Tako lahko pričakujemo tudi prijetne novice lz tega mesta. Da bodo te novice prijetne pa bodo skušale poskrbeti: Magda Jevnikar, Neva Bizjak, Irena Prašelj, Nataša Rauber, Tjaša Pavletič, Evelina Jeza, Vijo-lioa Božič, Clncija Nibrandit, Elvl-japa Atrrka. ia Fiorenttna - Milan 2 Napoll Torino 1 Atalamta - Perugia 1 X Bari - Livorno 1 Catanzaro - Brescia 2 X Cesena - Novara 1 X Como - Reggina X 1 Massese - Modena 2 Monza - Casartana 1 Palermo - Taranto 1 Plsa • Arezzo 2 X Teraana - Mantova 2 Udln-ese Padova X 1 Mladi športniki potrebujejo tudi podporo navijačev V nedeljo bo najmlajša generacija Borovih odbojkaric igrala v Trevisu eno najvažnejših tekem svojega športnega udejstvovanja. Kot je znano, bodo v tem mestu finalne tekme meddeželnega tekmovanja mladinskih iger. Zmagovalec si bo zagotovil nastop na vsedržavnem finalnem tekmovanju v Rimu. Bodo naše mlade tekmovalke mogle posnemati starejše igralke, ki so dve leti zaporedoma branile Borove barve na vsedržavnem finalu v mladinski ženski odbojki? Upajmo, da jim bo ta podvig u-spel, saj so dekleta dobro pripravljena in zaslužijo tako priznanje. Radi bi spregovorili o stvari, ki je tesno povezano z nastopom naših najmaljših igralk. V Trstu m okoliških vaseh smo večkrat opazili ob nastopu najmlajših veliko število spremljevalcev in navijačev. To pa ne le pri odbojki, ampak tudi pri košarki in nogometu. Ta pojav pride do izraza predvsem pri italijanskih društvih. Očetje in matere ter prijatelji spremljajo in bodrijo mlade tekmovalce. Na žalost pa moramo priznati, da tega pri Boru do sedaj še nismo zabeležili v zadostni meri Vemo, kaj pomeni za igralca, da igra daleč od doma, na povsem tujem igrišču, ko občinstvo navija za nasprotnika. Vemo pa tudi, kako je prijetno, ko te daleč od doma bodri vsaj majhna peščica navijačev. To so naše mladinke okusile na svojih nastopih v Padovi, Bologni, Reggio E-milii, Neaplju. Ti kraji so sicer od Trsta precej oddaljeni, a so se kljub temu nekateri navijači pridružili mladim igralkam Treviso pa je sorazmerno blizu. Kolikokrat smo se podali na nedeljski izlet ali kosilo v še bolj oddaljene kraje? Ne bi mogli zalo vsa; enkrat letno žrtvovati svojega običajnega nedeljskega izleta in se pridružiti tekmovalkam? S tem bi predvsem pomagali našim mladim igralkam, in jim dali novega elana. Zbližali bi se pa tudi z društvom in še posebno s trenerjem deklet, ki celo leto žrtvuje svoj prosti čas, sam je pa priznanja le malokrat deležen. Pri vsaki zmagi govorimo le o tekmovalkah, a nikoli ne zasledimo v časopisu imena trenerja, čeprav ima on največjo zaslugo, če se iz skupine športnikov razvije homogena ekipa. Starši bi na tak način morda tudi lažje razumeli težave, s katerimi se društveno vodstvo vsak dan srečuje: vsak prosti trenutek morajo člani odbora žrtvovati, da potekajo nemoteno vsa tekmovanja; nihče ni zaradi zaslužka voditelj društva; nihče ne dobi za svoje delo odškodnine ali kake druge nagrade. Tesna povezava med starši ter tekmovalci (še posebno mladimi) in vodstvom bi- mogla roditi dobre sadove: vsi bi delali z večjim veseljem, saj bi videti, da starši sledijo delu v korist vse mladine in vsega slovenskega življa. Lahko torej morda pričakujemo, da bomo že v nedeljo prelomili staro tradicijo nezanimanja (ali vsaj navideznega nezanimanja) in bodo naše igralke imele vsaj tokrat mno go navijačev? Upamo v to in smo skoraj pre pričani, da ne bomo razočarani. Odo Kalan 2. — 3. — 4. — prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi prvi drugi 1 2 1 X 2 1 X 2 1 2 2 2 X 2 1 X OHVKSTILO Šahovski odsek SD Breg bo priredil v ponedeljek, 21. t.m., ob 20.30 brzopotezni turnir za »Pokal restavracije Mario* v Dragi. Vpisovanje bo na sedežu društva v Boljuncu, v četrtek, 17. in v petek, 18 t.m., od 20. do 22. ure. Vpisnina znaša 300 lir za posameznika. Tekmovanja se lahko udeležijo posamezniki ali ekipa s štirimi člani. Nagrade: zmagovalec dobi »Pokal restavracija Mario*. Tekmovalci, ki se bodo uvrstili do 8. mesta bodo nagrajeni s kolajno. Najboljša ekipa bo nagrajena s plaketo. Vsa ostala pojasnila bodo ša-histi preje na sedežu društva ob vpisu. • • • Vse šahiste Brega naproša vodstvo, naj se zberejo v ponedeljek. 14. t. m., ob 21. uri na sedežu, kjer bodo prejeli važna obvestila. Svarun se je odločil, da bodo naslednji dan kar tukaj zaustavil Nemce. Borci so polegli po gozdu. Prišlo je povelje, naj očistijo °rožje, napolnijo saržerje in popišejo izgube v ljudeh in v °rožju. Primož je sedel naslonjen na deblo smreke in listal po Sevniku, že dalj časa ni napisal niti črke, čeprav je doživel dovolj pretresljivega. Med zadnjimi boji, deževjem in snegom, drilno nasmehnil, potem pa je v torbici poiskal svinčnik. Z Aninim odhodom se ga je lotila težka apatičnost, ki mu lo je pregnal samo boj. In zdaj je vendar spet lahko mislil, fcil je razdvojen. Ni sl bil še popolnoma na jasnem, če se z Ciinim priznanjem, da je prišla k njemu naravnost iz rok lotnškega majorja, vendarle ni nekaj podrlo v njem. Ce se ni Podrlo, pa se je močno zamajalo. Nastala je razpoka, kamor je usedel dvom, grenak in trpek. Bila mu je blizu. Bolelo Ša je, ker je odšla. Bal se Je zanjo in hudo jo je pogrešal. Okušal je nekaj napisati, kar je pripravljal že nekaj dni, da b* uredil zmedena čustva. «KaJ je ljubezen?« je zapisal in napravil vprašaj. Nekoliko je pomislil In pisal dalje: «Ne razumem svoje ljubezni. Lahko bi Jo imenoval sovraštvo. Tisoč povsem nedognanih obrazov ima. To je moč, ki spaja in razdvaja obenem. V svojem bistvu Je bolj dajanje kot lomanje. Pravzaprav je odrekanje, iskanje samega sebe v tujem svetu, ki ga slutiš in ne veš, če v resnici je. Ce Je laž, Je bolečina. Dovoli sl jo lahko samo tisti, ki jo lahko prenese in ki ga napravi boljšega in močnejšega. Za tiste, ki jim je stvarnost prekruta, je ljubezen beg v iluzijo, ki ni nič drugega kakor lajšanje bolečin ranjene duše.» Ko je to napisal, se je prijel za čelo. Bilo je hladno in začutil je pekočo bolečino tik nad očmi. še nekaj je hotel zapisati, kar ga je bolelo: «Ničesar ni razen bojnega polja, ničesar na vsej zemeljski Krogli. Povsod ubijajo. Največkrat tiho, zahrbtno in počasi. Ljubezen je brana sovraštva. Nevarnost preži povsod in ogroža vse, kar je živo. Menda je pomembno in človeka vredno samo tisto, kar odpira nove poti življenja. Tako tudi naš boj ali moja ljubezen. V sebi čutim močno željo po pozabljenju; in kaj je to? Nič drugega kot počitek na pretežavni poti. Zdi se ml, da izgubljam vero. Nevera, to Je znak slabosti, premajhne moči za pretežko breme. Ničesar ni razen meglenega morja, kjer kljuje bolečina tik za čelno kostjo in raste kakor temna gora. V tem položaju se čutim osamljen. Blizu sem vsem iz daljave in daleč vsem, ki si žele bližine. Kje naj dobim moč, da ne zavrženi ljubezni, da se obdržim na svoji pota?« Še enkrat je preletel vrstice in že je hotel zapreti zvezek, ko je prišel po položaju voda Orlov z vodnikom. Slišal je, ko se je komandir obrnil k Vojku: «Kaj pa tale spet čečka? Ali mu je morda kdo naročil kakšno poročilo?« «Piše svoje stvari. Pismen je,» je odvrnil Vojko. «Poglej lenuha! Pomočnik mu pa čisti strojnico. Znajde se... Vedno si dobi kakšnega takega, ki si ga mimogrede naredi za podrepnika. Poslušaj, vodnik! V borbi je učil streljati to zaspano, bolno revo, ki se trese kot pes na kuzli, če le sliši besedo Švaba. Vzel mu ga bom in ga poslal k Nandetu, da bo lupil krompir in namesto Janeza nosil kotel, to bo sramotna kazen.« Vojko je skomignil z rameni, rekoč: «Pusti ga pri nas. Naredili bomo vojaka iz njega. Fant ni slab.» Primož se je namenoma zatopil v zvezek, da bi lahko mirno prezrl Orlova. To je komandirja razkačilo. Ustavil se je pred njim. «Spet nekaj čečkaš, medtem ko vsak v četi kaj dela. Vedno si izjema. Vodnik,« se je obrnil k Vojku, «zakaj ne pogledaš, kaj je z ljudmi v vodu? Strojnico prepušča novincu, jutri zjutraj pa mu v boju ne bo delala.« «Pišem poročilo o delu četnega SKOJ.« «Politlka,» se je zaničljivo namrdnil Orlov. «Tožarjenje četne komande.« Ko Primož ni odgovoril, ga je Orlov dregnil v odprto rano: ((Poročaš, da sd črtal tvojo gestapovko za vedno s četnega spiska?« Primožu se je stemnilo pred očmi, a se je obvladal in mu zabrusil: ((Gestapovko, ki sl Jo koval v zvezde in jo celo predlagal v SKOJ... Sicer pa ne sodi, ker ne veš, kako bi tl ravnal v njeni koži.« «Jaz sem vedno ravnal, kot Je prav.« «Kdo ve,» je jedko odvrnil Primož. «Kdo ve, pod kakšnimi pogoji so te izpustili iz nemških zaporov In kako si se tam obnašal.« Orlovu Je zaprlo sapo. Vojku ni ušlo, da ga je zalila rdečica do ušes, ko Je zaklel; «Glej ga, barabo. Ta mi bo sedaj očital... Midva se Imava precej pomeniti na partijskem sestanku. Bova že obračunala.« Zaradi ponovnega spora s komandirjem, ki mu je zmeraj gledal pod prste, je bil Primož spet slabe volje. Sklenil je, da bo odšel iz čete. Ko je to povedal Vojku, ga je ta stežka pregovoril, naj nikar ne napravi te usluge Orlovu. Sestanek četne partijske celice, ki ga je sklical Pajk po borni večerji kar pod smreko, ni odpravil napetosti, marveč jo je še povečal. Govorili so tiho. Ko so razpravljali o stvareh, zaradi katerih se sploh ne bi bilo treba sestajati, je komandir Orlov obtožil Primoža nepokorščine In zahteval, naj zapusti četo, ker da je povzročitelj vseh zdrah in s samovoljo mnogo bolj škodljiv kot koristen. Vsi komunisti so potegnili s Primožem in ovrgli komandirjeve obtožbe. Ko je Orlov užaljen in razočaran nad vsemi povedal, kako mu Primož očita begunjski zapor, kjer je toliko pretrpel, kjer so ga mučili in Je nekaj mesecev čakal, kdaj ga bodo odpeljali na morišče, Je Primož mirno odgovoril: ((Nisem te obsodil. Samo zastavil sem U vprašanje, ki ga lahko zastaviš vsakomur, ki je bil v nemških rokah. Cernu se potem razburjaš? Ana ml je pripovedovala, kako se je nemški major bahal, da vsak tretji, ki ga izpuste iz zapora, podpiše izjavo o sodelovanju z gestapom, prav vsak pa izjavo o lojalnosti do nemške države. To je vse.« Orlovu se je tresel glas: «To čvekanje je navadna nesramnost in bedarija! Mar bomo vse, kar je blebetala ta zmešanka, jemali za sveto resnico? Nehajmo! To je klopčič, ki mu ni kraja!« Vstal je, vzel v roke brzostrelko in odšel po položaju. «Cuden Je, prekleto se Je spremenil,« je dejal kuhar ((Postal je ohol in važen. Četa, kakršna smo bili, prav gotovo m bila njegovo delo. Poglejte, kako malo nas je ostalo živih članov komunistične partije! Bilo pa nas je več ko trideset. Večina jih je padla, drugi pa so ranjeni ali pa so jih preme stili.« «Zdaj pa nas gnjavi, ko držimo četo pokonci pri teh novincih... Tega nikar ne dovoli, komisar, postavi se mu po robu!« ((Potrpite še nekaj dni. Svarun je obljubil okrepitev. Vsak dan čakamo na nove fante Pa ne na novince. Priključili nam bodo Dolomitski odred in nekaj čet z vojnega področja Do takrat pa držimo skupaj. To so malenkosti. Vse bomo uredili, samo da se malo oddahnemo. Sicer pa take reči ne sodijo v bojno enoto. Jaz sem bolan, pa vzdržim,« je končal Pajk in jih zapustil. , Razšli so se enotni in močni. Zavedali so se: dokler celica v četi drži vkup, je četa trdna in močna. Ce pa bi celica popustila, bi se četa razvodenela in razpadla. Tega so se dobro zavedali. (Nadaljevanje sledi) Uredništvo TRST Ul. Montecchl 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnic* GORICA Ul. 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprava TRST Ul. Montecchl 6/II Telefon 95 823 Naročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din, Poštni tekoči račun Založništvo tržaSkega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 12. junija 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 cADIT. • DZS, Ljubljana. Gradišče 10/11 nad. telefon 22 20/ Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglas* 50 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo P upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri .Societš PubblicitA Italiana*. Glavni urednik Stanislav Renko Izdaja In tiska ZTT - Trsi KRI NA ULICAH CIUDAD DE MEXICA Vsaj osem mrtvih pri nemirih v mehiškem glavnem mestu Napad desničarskih provokatorjev na študentsko demonstracijo - Vojska nadzoruje položaj v mestu CIUDAD MEXICO, 11. — Relativno mirna demonstracija približno deset tisoč študentov se je sinoči pretvorila v pravo bitko najprej med levičarskimi in desničarskimi študenti, nakar je posegla vmes policija, ki pa demonstrantom nd bila kos. Zato je bila prisiljena poklicati na pomoč še padalce, skupno s katerimi je po peturnih neredih spet vzpostavila mir v mehiški prestolnici. «Pohod» dieset tisoč naprednih študentov se je začel v prvih popoldanskih urah, ko se je povorka napotila proti glavnemu mestnemu trgu. Pohod so organizirali iz protesta zaradi počasnosti, s katero vlada uresničuje univerzitetno reformo ter zaradi njenega vmešavanja v univerzitetno življenje, posebno v Montereju, industrijskem centru na severu dežele, kjer študenti že nekaj dni stavkajo v znamenje solidarnosti z industrijskimi delavci. Zahtevajo med drugim, naj oblasti spustijo na svobodo 78 jetnikov, ki so jih aretirali brez sojenja še v času prvih študentskih nemirov leta 1968. Vlada pa trdi, da je večina jetnikov že dalj časa na svobodi, v ječi pa je le majhno število «subverzivnih elementov«. Do neredov je prišlo, ko je relativno majhna škupina desničarjev, približno 1000 študentov, ki pa so bili zelo dobro oboroženi, skušala zapreti cesto, ki pelje proti poli-tehmiškemu inštitutu s kamioni in z avtobusi. Začeli so streljati iz samokresov, ter udarjati z železnimi pestmi, s pendreki in verigami. Policija je posredovala komaj tedaj, ko je bil pločnik že okrvavljen. Pošlužila se je solzilnih bomb, nakar je streljala s samokresi. V neredih so bili med drugimi ranjeni tudi trije fotoreporterji, med katerimi je bil tudi snemalec ameriške televizije, ugrabljena je bila nizozemska časnikarka, ki pa so jo potem spustili. Rešilni avtomobili so se le s težavo prebijali do mesta neredov. Vlada je obljubila takojšnjo in objektivno raziškavo, predstavniki študentskega gibanja pa obtožujejo policijo, da je sodelovala z desničarji organizacije «manov>. Trdijo, da so bili neredi povzročeni nalašč, da bi razbili odpor proti sedanji vladi. Na ulicah je danes vse mimo. Ceste, toi peljejo k predsedniški palači so zastražene: varuje jih vojska s tanki, pred univerzo pa so številni oddelki padalcev. Aretirali so dokajšnje število študentov, obljubili pa so, da jih bodo spustili takoj po raziskavi. Predsednik mehiške vlade Alfom-<50 Martinez Dominguez, ki je pred kratkim sprejel to odgovorno funkcijo, je zagotovil, da ni bila v nerede vpletena nobena skupina policajev v civiiu. Policija je posredovala najprej s streli v zrak, nato pa je skušala vzpostaviti red. Predstavnik naprednih študentov, ki so organizirali pohod po mestu, trdijo, da je policija neposredno organizirala provokatorsko skupino desničarjev in posegla samo ko je postalo jasno, da se bodo morali provokatorji umakniti pod pritiskom demonstrantov. Skupno število žrtev za sedaj še ni znano, iz raznih virov pa kaže da število niha med 8 in 40 mrtvih ter 100 in 200 ranjenih. To so posledice najhujših spopadov po letu 1968, nekaj dni pred začetkom olimpijskih iger. Takrat je zgubilo življenje več kot 80 oseb, 300 pa jih je bilo ranjenih. Točnega števila žrtev niso objavili niti po uradni raziskavi. CIUDAD DE MEXIC0, 11. — Mehiška vlada je sporočila, da so zaradi včerajšnjih neredov odložili obisk predsednika Nikaragve Antonia Soinoze. Gverilci napadajo v Portugalski Gvineji BISAU, (Portugalska Gvineja), 11. — Časopisna agencija «ANI» sporoča, da so neznanci izstrelili pet eksplozivnih nabojev tipa «122 M/M* sovjetske izdelave v bližini mesta Bisau ponoči med sredo in četrtkom. Policijske oblasti so takoj zasedle prizadeto področje ter so skušale zasledovati teroriste. Ti so menda zapustili v bližini kraja, kjer je prišlo do atentata, dva esplozivna naboja. Atentat pri Bisau je prvi neposredni bližini Bisaua. Razstava o slovenskem šolstvu v NOB LJUBLJANA, 11. — V slovenskem šolskem muzeju v Ljubljani je od prta razstava «Šolstvo na slovenskem ozemlju v obdobju 1941-1945». Razstavno gradivo je razdeljeno na tri obdobja. V prvem je prikazan razvoj šolske mreže v Sloveniji do 6. aprila 1941, drugi del razstavne ga gradiva prikazuje razkosanost slovenskega ozemlja med tri okupatorje ter uvajanje potujčevalnega šolskega sistema. V tretjem in naj-obšimejšem delu razstave pa je prikazan odpor slovenskega ljudstva proti okupatorjevemu šolskemu sistemu ter podpiranje in delovanje partizanskih šol na osvobojenem in polosvobojenem ozemlju Slovenije. D. K. Podelitev V' «Zupančičeve nagrade» LJUBLJANA, 11. - Nocoj so v veliki dvorani ljubljanskega magi strata podelili letošnje «Župančičeve nagrade», ki jih daje svet za kulturo skupščine mesta Ljubljane. Namen teh nagrad je spodbujati u-metniška prizadevanja na področju filma, gledališča, književnosti, arhitekture, slikarstva in glasbe. Letošnje nagrade so med drugim prejeli tudi režiser Mile Korun za režijo dveh predstav mDogodek v me ker mora obtožni organ izpopolniti številne podatke o krivdi obtožencev. Policija aretirala sirakuškega župnika Severno Irsko je zajel nov val terorističnih dejanj. Na policijsko postajo v Falls Roadu v katoliški četrti so vrgli deset kilogramov tritola SIRACUSA, 11. — Italijanska policija je aretirala prejšnji petek don Alfia Inserra, ki je župnik v neki sirakuški župniji. Po nekaterih vesteh, naj bi duhovnik posredoval med družino markiza Mariana Spa-dafora in ugrabitelji glede izplačila odkupnine. Po osvoboditvi markiza so policijske oblasti aretirale šest oseb za katere domnevajo, da so bile zapletene pri ugrabitvi. m....................................................................................n.................................................. Kubanske oblasti zaplenile tri ameriške ladje MIAMI, 11. — Radio Havana sporoča. da so kubanske oblasti za držale tri ameriške ladje in trinajst mornarjev, od katerih se bo moralo pet zagovarjati pred sodiščem. Kubanske oblasti so namreč ugotovile, da so bile ladje v njihovih teritorialnih vodah. Pred dvema dnevoma so obsodili v Key Westu na Floridi štiri mlade Kubance na šest mesecev zapora in na po 10.000 dolarjev globe, ker so ribarili v ameriških vodah. Potres v severnem Peruju LIMA, 11. — Severni Peru je danes prizadel potres, katerega jakosti se niso ugotovili. Potres so zabeležili na področju Piura, približno tisoč kilometrov od glavne- MNOŽIČNA TRAGEDIJA V VZHODNI BENGALIJI Kolera, lakota in izčrpanost kosijo vrste pakistanskih beguncev Mednarodna zdravstvena organizacija bo poslala cepivo proti koleri in druga zdravila • Nevarnost epidemije tudi v A sumu stu Gogi» in ižabe» Plesni par _ _____________________ Maruša Berginc in Vojko Vidmar I ^ca jjh jjvj v indijskih državnih za kreacijo baleta *Lok» ter knji- taboriščih. Teh taborišč je več kot ŽENEVA, 11. — Indijska vlada je zaprosila mednarodno organizacijo za zdravstvo (OMS), naj pošlje čim-prej večje količine cepiva za pobijanje epidemije kolere. V krogih mednarodne organizacije zagotavljajo, da bodo v najkrajšem času poslali z letali v Indijo 3 milijone doz cepiva. Pošiljke bodo prispele v Indijo v treh tednih. Medtem sporočajo, da se je zemljepisno področje, kjer razsaja epidemija, razširilo. Mednarodna zdravstvena organizacija ne upošteva več samo področja Zahodne Bengalije, temveč tudi možnost posega v a-sairnski državi. Na drugi strani se OMS ne omejujejo samo na boj proti epidemiji kolere, temveč upošteva tudi vse druge možne bolezni, ki bi se lahko razpasle med vzhodnimi pakistanskimi begunci v Indiji in seveda tudi med domačim prebivalstvom. V ta namen bodo v kratkem poslali v Indijo zdravila v skupni vrednosti 1 milijona dolarjev. Za prevoz zdravil bodo poskrbele Indija, Anglija in ZDA. Tudi Švica je že ponudila svojo pomoč, to da se še ne ve v kolikšni meri. Vesti, ki prihajajo iz Kalkute, niso pomirljive. Lakota, kolera in izčrpanost grozijo milijonom vzhod-nopakistanskih beguncev v Indiji, ki niso toliko srečni, da bi našli zavetišče v državnih taboriščih za begunce. Število beguncev je že preseglo pet milijonov, toda manj kot polo- žetmik Andrej Hieng za dramo «0-svajalec». D. K. Proces v Kinšasi KINŠASA, 11. — Včeraj se je začel pred vojaškim sodiščem proces proti 68 študentom, ki jih vojaške oblasti smatrajo za dezerterje. Predsednik sodišča je major Elela. Takoj po začetku obravnave je javni tožilec polkovnik Hundo prebral obtožnico ter zahteval, naj se obravnava odloži na jutrišnji dan, 500 ter so nameščena vzdolž meje z Vzhodnim Pakistanom. Dva, ali trije milijoni beguncev so izročeni na milost in nemilost dobrega, ali slabega vremena (vreme je sedaj zelo slabo, ker je začel pihati monsun ob tropskih nalivih). Ti begunci so izpostavljeni epidemiji kolere ter umirajo ob cestah zaradi lakote in izčrpanosti. Zdravniki v Krišnagarju, ki leži v bližini pakistanske meje, so izjavili, da je večina begunoev, ki so prišli v Indijo na tamkajšnjem področju že obolela zaradi kolere v samem Vzhodnem Pakistanu. Po- udarjajo, da se je ta bolezen zelo razpasla v Vzhodni Bengaliji (Vzh. Pakistan), ker primanjkujejo zdravniški pripomočki. Potovanje iz okrožij Džesore in Khulne v Vzhodnem Pakistanu do indijske meje traja 10 dni. Ljudje prehodijo to dolgo pot praktično brez hrane in pitne vode. Pred strahovitimi nalivi se zatekajo pod drevesa, ali pa postavljajo kolibe, ki jih ne ščitijo pred nalivi. Pri Krišnagarju se je 5.000 glava množica vzhodnih Pakistancev zatekla v neki gozdiček. Živijo pod milim nebom in ne dobivajo nobene hrane Med begunci je opaziti nekaj muslimanov in posebno še mladeniče in mladinke. Mladi begunci so izjavili, da je teror, ki ga zahodno-pakistanske vojaške sile izvajajo v Vzhodni Bengaliji neznosen. Paki stanske čete vdirajo v vasi, pobijajo mladeniče ter ugrabljajo dekleta. listalo prebivalstvo mora zapuščati svoje domove. Neka politična osebnost okrožja Nadia je izjavila, da je vprašanje vzhodnopakistanskih beguncev prak tično nerešljivo. Če taka rešitev obstaja, je izven sedanje zmogljivosti bengalijske vlade in celo osrednje indijske vlade. «Vem — je dejal indijski predstavnik — da so tisoči in tisoči beguncev brez hrane in strehe, toda mi jim ne moremo pomagati*. Neka druga osebnost pa je celo namignila na možnost, da bi Indija lahko rešila tragično stanje petih milijonov beguncev iz Vzhodne Bengalije le z vojno proti Pakistanu, posebno v primeru, če bi se velesilam ne posrečilo prepričati pakistansko vlado, da bi poskrbela za vrnitev milijonske množice beguncev na svoje domove. Neki drugi indijski predstavnik ni sicer hotel potrditi, da so indijske oblasti obvladale epidemijo kolere, poudaril pa .je, da so sprejele določene ukrepe, ki vzbujajo upanje, da jo bodo kmalu obvladali. V bolnišnici v Nadii in v 60 drugih zdravstvenih ustanovah tega področja se število smrtnih primerov kolere niža. Naval bolnikov na bolnišnice je strašen. Računajo, da je sedaj v teh ustanovah petkrat več bolnikov, kot je predvideno. Peščica zdravnikov in bolničarjev skrbi požrtvovalno za množico obolelih beguncev ter dela praktično neprekinjeno. V Kalkuti so indijske oblasti napovedale kampanjo za cepljenje proti koleri. Ukrep so sprejeli potem, ko je umrlo večje število bolnikov. Razmere pa so skoraj tragične, saj .je v bližini mesta več stotisočev pakistanskih beguncev ter je še prerano sklepati, če bo kampanja žela konkretne rezultate. botroval pritisk Sovjetske zveze, ki je zaskrbljena zaradi spora med Indijo in Pakistanom. V Avstraliji pričakujejo šesterčke SYDNEY, 11. — Zdravniki sydney-ske bolnišnice so ugotovili, da njihova pacientka pričakuje šesterčke. Bodoča mati je pod stalnim zdrav- j ga mesta Lime. Nekaj ur pozneje niškim nadzorstvom, ker pričaku- je drugi potres prizadel področje jejo, da bo prav kmalu rodila. | Kanta, nedaleč od Lime. BEOGRAD, 11. — Jugoslovanski Rdeči križ je danes pozval jugoslovansko javnost, naj pomaga beguncem iz Vzhodnega Pakistana. PETEK, 12. JUNIJA 1971 Pakistanskl begunci v taboriščih v Indiji NOVI DELHI, 11. - Visoki komisar za begunce Vsadrudin Aga Kan se je srečal včeraj v Daki z generalom Tika Kanom, ki je vojaški in politični upravnik Vzhodnega Pakistana. Med Vsadrudinom Aga Kanom in generalom Tika Kanom je prišlo do razgovora v katerem sta prizadeta obravnavala vprašanja vzhodnopakistanskih beguncev v Indiji ter o možnostih, da bi se ti vrnili v domovino. KARAČI, 11. — Pakistanski radio je sporočil, da so danes ukinili policijsko uro v vzhodnopakistan-skem glavnem mestu Daki. Policijsko uro so uvedli v Daki pred enajstimi tedni, ko so zahod-nopakistanske čete vdrle v mesto ter se borile proti pristašem zdru ženja «Avami». Kot je bilo ž.e ob-I javljeno, je pakistanski guverner Tika Kan proglasil splošno amne-I stijo za begunce. Verjetno je temu »klepu vzhodhopakistamkih oblasti TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila: 7.30 Jutranja glasba: 11.35 Šopek slovenskih pesmi: 11.15 Veseli motivi; 12.10 Znanstvena oddaja: 12.25 Za vsakogar nekaj; 14.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 0-peretne melodije; 16.30 Dekame-ron; 16.50 Znani pevci; 17.15 Poročila; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Otroški zbor iz Lesc; 19.45 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji: 20.50 Iz moje mladosti; 21.10 Orkester Muel-ler; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 13.45 Tretja stran; 15.00 Simfonični koncert. KOPER 6.00, 7.00, 11.00, 12.20, 14.00, 17.00, 19.00, 22.20 Poročila; 8.10 Glasba za dobro jutro; 9.30 «20.000 lir za vaš spored*; 10.15 Orkester Last; 10.45 Plošče; 11.00 Melodije za vsakogar; 11.15 Plošče; 11.30 Sodobni pevci; 11.45 Popevke; 12.00, 12.45, 13.07 Glasba po željah; 14.15 Ansambel lahke glasbe; 14.30 Revija pevcev; 15.00 0-peretna glasba; 16.00 Spored RL; 16.30 Sestanek ob juke boxu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Zapojmo in zaigrajmo; 17.45 Spomini na Pinka Tomažiča; 18.30 Melodije za vsakogar; 19.00 Izbrali ste; 20.00 Orkester Cordell; 20.30 Spored RL; 23.20 Plesna glasba; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8,00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Popevke za dobro jutro; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Galerija melodram; 12.10 Spored z Lu-ciom Dallo; 13.15 Preizkušajo se diletanti; 14.09 Nagradna oddaja; 15.50 Sestanek z znanostjo; 16.00 Spored za bolnike; 17.10 Veliki variete; 18.45 Kronike Juga; 19.00 Von Karajanovo življenje; 20.20 Jazz; 21.05 Radijska igra; 21.50 Zabavni spored; 22.15 Oddaja o Stravinskem. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 12.30, 13.30, 17.30, 19.30, 24.00 Poročila; 7.40 Pojeta J. Greco in M. Lusini; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Skrčena ko medija; 10.05 Plošče za vsako gar; 10.35 Glasbeni variete; 11.3! Kolesa in motorji; 11.50 Zborov ska glasba; 12.35 Week-end z Raf faello; 14.00 in 18.50 Kdo in zakaj; 15.30 Alto gradimento; 17.30 Izžrebanje loterije; 17.55 Prenos no- gometne tekme; 20.10 Koncert; 21.00 Plošča za poletje. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 13 00 Medigra 14.00 Glasba za klavir; 14.20 Of fenbach: Hoffmanove pripovedke 18.30 Lahka glasba; 19.15 Stravin ski; 21.30 Simfonični koncert, di rigira Bruno Maderna. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Mannheimska šola; 9.45 Sodobna italijanska glasba; 10.20 Arhiv plošč; 11.00 Medigra: 12.30 Interpreti danes in včeraj: 13.30 Liszto-va in Janačkova glasba; 14.25 Mozart: Koncert K 622. SLOVENIJA 8.00, 10.09, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Glasbena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 Z orkestrom Wer-ner MiiUer; 11.15 Pri vas doma; 13.10 Blaž Arnič; «Pesem planin«; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Poje sopranistka Sonja Hočevar; 14.30 Priporočajo vam... 15.10 Glasbena pravljica; 15.30 Veseli zvoki z domačimi ansambli; 16.30 Glasbeni Intermezzo; 16.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 17.00 ((Vrtiljak«; 17.40 Dobimo se Ob isti uri; 18.50 Klavir v ritmu; 19.15 Antonin Dvorak: Serenada za godala v e-diuru; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč, otroci! 20.15 Minute z ansamblom Mihe Dovžana; 21.00 Lahka glasba; 21.30 «Stovenska popevka 71»; 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije. 17.45 TV za otroke; 18.40 Kulturna oddaja; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in gospodarske kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 Plošča za poletje; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 16.45 Evrovizija: Avtomobilizem, prenos iz Le Mansa; 17.30 Atletika; 21.00 Dnevnik; 21.20 Tisoč in en večer; 22.30 Finale angleško-italijanskega nogometnega turnirja. JUG. TELEVIZIJA 21.00. 24.15 Poročila: 15.30 Te-liško tekmovanje za Davisov po-tal; 17.15 Rokomet; 18.50 Po domače z ansambli; 19.15 Plus pet; 20.20 S kamero po svetu; 21.35 Slovenska popevka, 71; 22.35 Rezervirano za smeh; 23.05 «Ma ščevalci*. BENEŠKI DNEVNIK SODELOVANJE OBMEJNIH PREDSTAVNIKOV Beneška župana v Tolminu zaradi obmejnih vprašanj Gre za razširitev nekaterih pašnikov preko meje, ki so last beneških dvolastnikov V sredo 9. t. m. so se — kot smo na kratko že poročali — mudili na tem hoče miljska občim prisPe' vati k zbliževanju različnih kul- serijo uradnem obisku pri tolminskih ob- tur. Obenem namerava s to seij lasteh župana občine Dreke in So- prireditev razviti in poglobiti m vodenj Mario Namor in Giovanni l sel o akademski dramski dejavno- Cernota. v spremstvu strokovnjakov deželne ustanove za razvoj kmetijstva ERSA, Salvagno in Bia-sizzo, ter Egidia Cendona, tajnika kmečje organizacije Coltivatori Di-retti za čedadski okraj. Cendon je beneški Slovenec doma iz Černiče pri Št. Lenartu. V Tolminu so se srečali s predsednikom občinske skupščine inž. Ferdom Papičem in drugimi predstavniki oblasti. Namen sestanka je bil, da bi dosegli od jugoslovanskih oblasti pristanek za razširitev preko meje nekaterih pašnikov, za katere je napravila načrt ERSA. Del o-zemlja, ki je na jugoslovanski strani in ki spada med načrtovane pašnike, je ozemlje beneških dvolastnikov. Ob tej priložnosti je bil govor tudi o vprašanju, ki zadeva oskrbovanje z vodo, ker so studenci na jugoslovanski strani. Oskrbovanje vode je potrebno ne samo za ozemlje, ki je predvideno v načrtu ERSA za pašnike, pač pa tudi za matajursko turistično cono, ki spada pod občino Sovodnje. Studence, ki bi lahko oskrbovali pašnike, nekatere dreške in grmi-ške vasi. so izvir Kodarjane. Sestanek je potekal v prisrčnem in prijateljskem ozračju in se pričakuje, da bodo problemi, ki so jih predlagali jugoslovanskim oblastem, kmalu in ugodno rešeni. To je prvi neposreden stik med župani Beneške Slovenije in tolminskimi oblastmi. Pokazal je, da se da z medsebojnim razumevanjem rešiti marsikateri obmejni problem obojestransko korist, kar še bolj poglablja dobre sosedske od noše ter odpira možnosti za vsestransko sodelovanje. Izidor Predan Jutri obletnica ustanovitve zbora mestnih redarjev Jutri, v nedeljo, bodo slovesno praznovali 109. obletnico ustanovitve zbora mestnih redarjev in 10. obletnice obnovitve zbora, ki je prešel v pristojnost mestne uprave Po maši in položitvi vencev na groba padlih redarjev Angela Catta-ruzze in Giovannija Cergola, bo glavna slovesnost v občinski sejni dvorani, kjer bodo govori poveljnika zbora Grisona, odbornika dr. Romana in župan.-'. Spaccinija. Med slovesnostjo bodo izročili nekaterim redarjem pohvalna pisma in priznanja. Popoldne bo za redarje in njihove svojce v otroškem naselju na Opčinah veselica s koncertom godbe na pihala in športnimi nastopi. sti v Italiji. Na prireditev je bila povabljen tudi dramska skupina «Gong 1 iz Lublina (Varšava), ki je Pova' bilo sprejela z navdušenjem, se je žal ne bo mogla udelezn zaradi finančnih težav. , Prva bo nastopila skupina Foscarh iz Verone z dramskan delom Moravie, ki je že na PJe' mieri v Benetkah doživela izrede uspeh publike in kritike. Na začetku in na koncu vsake predstave bo debata, v katero bodo P0-segli režiser in igralci. Za P večer so si že zagotovili prisotnos samega Moravie, ki bo svoje delo, «Omaggio a James Joyce», Pre°' stavil publiki. Poleg veronske skuvine bosta n ' stopili še skupini iz Padove in **’ renc. Sestanek KD o rajonskih konzultah Na pobudo Krščanske demokracije bo danes, ob 16. uri v hotelu ENA LC v Nabrežini sestanek, na katerem bodo obravnavali vprašanje rajonskih konzult. Ti mini-odoori, ki posnemajo v malem politično sestavo občinskega odbora, pomenijo nov in družbeno bolj napreden način obravnavanja odnosov med osrednjo u pravo in ljudstvom. Glavni govornik bo odbornik za decentralizacijo Ar-turo Vigini, nakar bo član pokrajinskega organizativnega vodstva KD Antonio Coslovich spregovoril o vlogi stranke na ravni rajonov. Spregovoril bo tudi tržaški župan ing Spaccini. Odprt nov hotel v Črnem vrhu V črnem vrhu nad Idrijo je bila včeraj poipoldine uradna otvoritev novega hotela «Bor», ki ga je za koprsko podjetje Slavnik zgradilo gradbeno podjetje Primorje lz Ajdovščine. Stroški za gradnjo, o-premo In ureditev okolja so znašali skupino približno 1,4 milijarde starih dinarjev. Hotel Ima 36 sob z 72 posteljami, restavracijo s 180 sedeži, snack bar s 50 sedeži In kegljišče s 50 sedeži. Odprt bo skozi vse leto. Uradne otvoritve so se udeležili predsednik IS Slovenije Stane Kavčič in član ing. Razdevišek, predsednik občinske skupščine I-drija Stanko Muravec, predsednik koprSke občinske skupščine Miro Kocjan, predstavniki podjetja Slavnik In drugi. Dve razstuvi o Jamesu Joyceju V ponedeljek 14. junija zjutraj bodo otvorili, na pobudo Ljuds« knjižnice v Trstu, razstavo o J mesu Joyceju. Prva razstava temo «James Joyce in Trst* bo dvorani palače Costanzi, ki .ip L dal na razpolago za to prilozrios muzej Revoltella. Razstava se zaključila v torek, 29. junija-. Druga razstava z naslovom-«James Joyce: pisma Svevu, aVtjv grafi, dokumenti, nekatere knjig® drugo* bo v mali dvorani Ljuds _ knjižnice v Ul. Teatro Romano se bo zaključila v četrtek. julija. . »„ ra Ilustrativni katalog, ki ga j® . to priložnost izdala neka milans ^ založba, bo na razpolago samo palači Costanzi. POJASNILO V včerajšnji številki našega ntka se nam je pri poročanju zaključni šolski prireditvi Pr* mju vrinila neljuba pomota. ke III. In IV. razreda, ki so niz pesmi I. Grudna o Krasu, , pripravila učiteljica Lidija Strn*®’ ampak učiteljica Marija Veccm®*' Padec fanta v globel Med gradnjo majhne družin®^ hiše v Ul. Rio Spinoleto je 13'1® . Dario Steffilongo iz Ul. Brande® pomagal očetu pri pobiranju jj . menja. Nepričakovano pa j® izgubil ravnotežje in padel v " , globoko globel, kjer je ves P°w čen obležal. .. Fanta je njegov 44-letni oče SP mil z rešilnim avtom v bolnišm ^ kjer so ga zdravniki sprejel1 ^ prognozo okrevanja v 19 ah dneh na ortopedskem oddelku. Pridržana prognoza zaradi padca z vespo Zaradi izredno hudih poškodb Pjj raznih delih telesa in predvsem K glavi, zaradi česar so si z(*ra]fnr#j strogo pridržali prognozo, so vce pozno popoldne nujno sprejeli na vrokirurškem oddelku 38-letnega vana Skorovicha iz Milj. .. kj Kot so ugotovili karabinjerji' u so zadevo raziskali, je Skorm\j med vožnjo z vespo po pokrajin . cesti, ki vodi na ohmeini prehod P Akademske dramske skupine v Miljah Na trgu pred občinsko palačo v Miljah se bo od 18. do 23. junija predstavila vrsta akademskih dramskih skupin iz raznih italijanskih mest. Te zanimive dramske manifestacije, ki jo prireja miljska občina, se bo udeležila tudi zagrebška skupina «študentsko eksperimentalno kazalište», ki se bo predstavila z delom Ivana Bakmaza tThe Bralne and the Belli». S cesti, ki vodi na obmejni ort-Škofijah, iz razlogov, ki jih s® L iskujejo, zdrsnil in se nerodno nil z vozilom na asfalt. Dva nerodna padca priletnih upokojencev Že predvčerajšnjim zvečer j® j2 letna upokojenka Albina Tacen® ^ Ul. Commerciale zdrsnila na krem pločniku in ker ni mog*8 Cjj, nesti bolečin, se je zatekla v nišnico. Zaradi verjetnega z ^eI). stegnenice leve noge so Pri'etn°v8nja sko sprejeli s prognozo okrey. e[t) v dveh mesecih na ortoped® oddelku. kIt)a- Na istem oddelku so včeraj ^ lu po poldnevu sprejeli turit -g. letnega upokojenca Kodolfa K 0. rija iz Ul. Belpoggio 11. Pa!eflorn darca na glavi so mu ugotovi« f stegnenice leve noge, zaradi so si pridržali prognozo. Lpo nec, ki se je z rešilnim avtom ^ tekel v bolnišnico, je pojasm • j je malo prej vstal z leža*f}l8®aVnO' čemer je zdrsnil in izgubil ‘ težje. Pri tem je udaril z S tja. ob rob vrat in nato padel n P_ OSNOVNA ŠOtA c e Ano SPOMENIK N°™| 27r ij