List
10.
?
obrtniške
Tečai XXXVI.
#
narodne

M
- i y «. >•


Izhajajo vsako sredo po
poli. Veljajo v tiskarnici jemane za celo leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold.; pošilj
po posti pa za celo leto 4 gold. 60 fer., za pol leta 2 gold. 40 kr., za Četrt leta 1 gold. 30 kr

Ljubljani v sredo 6. marca 1878
Obseg: Napačna razmera med tem. kar posestniku nese kmetijstvo, in kar kapital v denarji.
Današnji stan gozdov.
Gospodarske skušnje.
Zdravniške stvari.
Svarilo proti zlizanji tintnih marog s papirja.
Srbsko časni-
Srbske narodne pesmi
štvo.
Z globocine morj&.
Naši dopisi.
Izgledi Avstrijsko- Ruske vojske.
Novičar.
Turki pred Dunajem leta 1529. (Dal.)
f
Gospodarske stvari
Napačna razmera med tem, kar posestniku
nese kmetijstvo, in kar kapital v denarji.
stvo njegovo zarad dohodkov ni toliko vredno , kakor je vreden gotov denar, ki dandaues tako visoke obresti donaša. To pa je prav naravni nasledek krive razmere med tem. kolikor dandanes gospodarju posestvo njegovo
tem, kolikor
nese in med tem, kolikor drugemu njegov denarni kapital
Tako imenovani ..liberalci

so
dp
postavo, po kateri se ni smelo od 100 goldinarj
sojila več obresti (činža) zahtevati kakor po
starodavno
po-
ve-
vrže. Prvi in zadnji vzrok temu je pa ona postava
;
čemu po
gold
od 100 na leto
i
P?
kateri smeš od izposojenega denarja obresti zahtevati, kolikor ti je drago. Takim razmeram nasproti vse nič
Kdor
padel kazni odrtij
eč vzel
ne pomaga
f
da bi se zlajšale nadloge kmetovalcu.
Ne
>
tem
hud
pa
f
darec zadel kmeta
je ta postava zdaj preklica
naših kmetov je pridna in delavna in da tudi mnogi izmed njih skušajo napredovati
more se tajiti, da večina
f
Slavn
nemški narod
vseh
Skonöm Bosch
v
z novimi boljšimi skušnjami in iznajdbami, al žalibog kakor sodniški oklici na kant dejanih kmetijstev pri-
jih spisih povdarja potrebo
se v vsaki dr
čaj o
vse to nič ne pomaga nasproti silnim davkom
žavi kmet na trdnih nogah vzdrži. ,,Kmet je korenina ljudskega drevesa krona sama utegne vsahniti
y
ostane
>
se vse
drug
more
Cvetje, perje da le korenin pet nadomestiti
pravi , veje a zdra . Če
in
in njihovim dokladam , zraven tega pa še, da jim ni lahko denarja na posodo dobiti za poštene obresti.
korenina vsahne, gre celo drevo pod zlo.
u
pa
bolje
)
Ce hočemo tedaj, da pridemo s kmetijstvom na je neobhodno potrebno , da se znižajo davščine,
posestev
in da zopet v pravo razmero stopi
vrednost
Temu doda
J
Volk
resnične besede kmeta tlačijo ,
razkladajo raznotere nadlog
katere pa v prvo vrsto stavi to, da je prek starodavna
f
z vrednostjo gotovega denarja. Silna potreba bi bila
med
tedaj
9
da zopet v dejanje stopi postava zoper
o d r t i j o.
postava, po kateri je bil za odrtnika kaz
novan
* au j
gold.
kdor
obresti zahteval. Takrat
za izposojenih 100 gold, več kot
nik
so bili d o h o d k
go t o v e g
ali
čas-
Današnji stan gozdov.
d
razmeri z dohodki kmetiist
im
richtigen Verhältnisse zur Grundrente)
) j
naveden
a r j a v pravi
Kapitalrente
dandanes
Po vsi Evropi, razen Rusov, tožijo, da lesä zmanj-
kuje in da se je zel6 podražil. Pri nas se je
liko šen
9
pred 40 leti hrast kupil za
, na pri-
dvajsetic, kakor-
10
12
zdaj
za
18
20 gld. itd. Tako po vseh krajih cena
in se
lesa strašno raste, ki pred sto leti in prej ni skoraj
pa, ko se sme za izposojenih 100 gold več goldinarjev zahtevati in upnik vendar še za pošte- nobene cene imel, in strah nas obhaja misliti
9
kaj
se
nega moza
Ijä
)
med posestvom in denarjem
to v neb6 vpijoča napačna razmera bo, posebno ker se še nismo navadili z lesom bolje go-
. Ka,
sme od
po takem so
ledk
tega
j
spodariti in ga varovati. Veliko gojzdov je minulo, da se dandanes drugi so zelö redki, in kjer je še pred nekaj leti dovelj
zposojenega denarja obresti (činža) tirjati
ko
lesä bilo, so zdaj goličave ali pa polje; po druzih bolj
likor kdo hoče? Kaj druzega, kakor to, da so posestva gorkih krajih pa so iz hostnih gričev naredili vinogo-
ko zgub
n a
J
postavi obresti za 100 gld. znašale
dnosti. Dokler so po rice itd. in lead je čedalje manj, potreba lesä pa če
do
gld
---"I. &.V4.	t^ W Ö1"' > Je
vrednost posestev pravšna (normalna) zato, ker so pri dobrem gospodarstvu dohodki posestva tudi toliko zna-
bila
dalje
veča.
Vzroki pomanjkanja lesä so mnogi:
9
šali
obresti, kakor rečeno
Množenje ljudstva.
sedanjem stoletji so
kakor obrestna razmera. Zadnja leta so poskočile se ljudstva po dolgem miru zelo pomnožila, in nove dru-
10 in še več gold., nasproti žine in nove hiše so vstale, ki vse lesa potrebujejo
vwt vuu,	i vwvui/j uc* U, X \J J.U OO » OO gUlUt) UAOpiUU	OIUV tU UUIV	»v/ F övwiv
pa so dohodki posestev se zel6 znižali zavoljo večkrat- brez njega biti ne morejo
• 1	1 1*1 1 a *	fT 1	•	«• i«	i • i t	v • •	*	v • •
9
in
nih slabih letin
primeri pa ,
kakor se
Kdor
pred kakimi 10—15 leti po- ljudstva množijo in razširjajo in nova posestva

nove
sestvo kupil, katerega cena je v pravi razmeri bila s hiše in poslopja narejajo, zginejo gojzdi. takratnimi okoliščinami, ta ima danes, če tudi posestvo
ni nič zadolženo in če tudi je dobro gospodar vico manj ali vsaj tretjino manj premoženja,
9
ker
polo
pose
/ VUI^ JJ j V* UMJl J j	Ö / fe J
Veliko fužin, velicih in majhnih kovaČnic in plavžev in fabrik, in nazadnje še železnice požr6
v kratkem cele gojzde.

3. Toliko novih cest, ki so sicer velika dobrota deželi, polajša ljudem prodajo lesa v tuje kraje; koliko lepih hrastov je v kratkem od nas na tuje zginilo, tako, da so zdaj že prav redki, in jih zä-se nimamo.
4. Sploh slabo gospodarstvo in potrata lesa. Po stari navadi se namreč
a)	pri podiranji dreves poškodovanje druzih
dreves nič ne varuje ;
b)	izbirajo se tudi za kurjavo najlepša in še rašča
drevesa; za ostarična, kljukasta in zavita nihče ne mara;
c)	polena se delajo dolga, da jih pri kuhi pol brez
potrebe zgori;
d)	dostikrat gori na ognjišču že celo uro, predno
se kaj pristavi;
e)	za treske, kjer po kmetih ž njimi svetijo , se
porabijo navadno najlepša in najravnejša drevesca, brastiČi, breze in drugo, in groza je misliti, koliko jih po ti poti vsako leto mine, namesti da bi kake veje in vrhe, bolj brez škode, za kaj tacega rabili;
f)	veliko lesd potratimo za prazne reči, postavimo za mlaje;
g)	veliko lesä zgnjije, speri, strohni po sami zani-
kerDOsti;
h)	veliko lesa gre za plotove in za ogr aj e, kjer
brž strohni, namesti da bi si žive meje, ki dolgo trpč, naredili;
i)	za kole v vinogradih puščajo, kar je najbolj
moč dolge kole, da trtam senco delajo in trohne, namesti da bi kratke delali in bi eden za dva, tri zalegel. Neznano veliko mladega lesa mine vsako leto za vinograde brez prave potrebe;
k) živina, ki jo po hostah pasejo, ves nov zarod
popolnoma obje in končd in se komaj enkrat
ali dvakrat najč.
5.	Kebri, črvi, gosenice nekatera leta veliko lesd končajo ali pa vsaj v rašči zadržujejo in ga ostaričijo.
6.	Še vedna neskrbnost za novo zaredbo lesd v posekanih gojzdih in zanemarjenje umnega oskrbovanja gojzdov.
Vse to in drugo pomaga les gojzdov zatirati. Al les ne doraste v treh mesecih, kakor konoplje; torej se taka potrata in neskrbnost pri sedanjih večih potrebah brž pozna in čuti.
Naj zato umni gospodarji odstranijo dosedanje napake in tako bodo tudi drugim dober izgled !
Gospodarske skušnje.
* Da kokoši pozimi raje jajca ležejo, daj jim večkrat med njihovo hrano zrelega semena kopriv. Da se to seme dobi, naj se velike koprive proti koncu avgusta (včiikega srpana) porežejo in posušijo ; seme potem samo po sebi izpade in se lahko posuši. Tudi se dajo koprive mlatiti in tako seme dobiti.
Zdravniška skušnja.
Zoper difteritis, to strašno vratno bolezen, svetuje po mnozih skušnjah dr. Fiedler, zdravstveni svetovalec v Draždanah, prav močno Spanj s ko ali Por-tugijsko vino. Otrokom, o katerih seje mislilo, da zdaj in zdaj umro, se je pomagalo s par žlicami tacega vina (Portwein); kmalu po povžitem vinu se je pot vlil po njihovem životu in skozi usta so izbljuvali one žlemnate izmečke , ki so jih žugali zadušiti. — Ce se dr. Fiedler upa razglasiti to zdravilo, smemo misliti, da se opira na storjene skušnje.
Svarilo proti zlizanji tintnih marog s papirja.
Veliko učencev in učenk ima navado, če so s tinto kako marogo naredili na papir, da jo z jezikom zližejo. To je posebno nevarno po vijolčni an i li novi tinti. Časnik ,,Apotheker Zeitung" poroča o tem to le: Neka deklica je tintno marogo s knjižice polizala. Kmalu potem jo zgrabijo bolečine v trebuhu in začelo se jei je vzdigovati. 12 ur po povžiti tinti so postale bolečine strašno hude, začela je bljuvati neko barvano vodo. Poklicani zdravnik je revici dal železnega hidrata (Eisenhydrat), ki je potolažil bolečine in smrtno nevarnost odvrnil. Po preiskavi (analizi) tinte so v njej našli ar-zenik (mišico).
Srbsko casništvo.
* „Srpska Zora. Iiustrovan list za zabavu i pouku. Izdajatelj in urednik: Todor Štefanovic Vilovski." — Te v našem listu že često izobraženim Slovenom hvalno priporočane lepoznanske novine so nastopile letos svoj 3. tečaj in sicer v novi, veči obliki. Ako je bila vsebina že v prvih dveh tečajih zauimiva in slike vse pohvale vredne, pritrditi je, da je gospod urednik sedpj svojo pozornost še pomnožil in zna se listu v vseh oddelkih, da mu je geslo: altius semper! Slovanstvu prijazni čitatelj nahaje v „Srpskej Zori" obilno
kulturno-zgodovinskih sestavkov, lepoznanskih proizvodov, životopisov, književnih naznanil itd., s kratka: ta list je vreden, da se tudi v Slovenih bolje podpira in širi poznanje sorodnih naših bratov novejše literature. * Naroča se na „Srpsko Zoro" v Beču VII., Burg-gasse Nr. 24. — Cena listu, ki izhaje vsak mesec, je za vse leto 6 for. a. v.
Srbske narodne pesmi.
* „Wilhelm Gerhard's „Gesänge der Serben". Zweite Auflage, herausgegeben, eingeleitet und mit Anmerkungen versehen von Karl Braun - Wiesbaden.
Leipzig, Verlag von Joh. Ambr. Barth. 1877/ —
Visoka cena srbskih narodnih pesmi je znana vsacemu literarno izobraženemu Slovanu in tudi učenim krogom vse Evrope že od nekdaj, kar priča, ker so jih prevajali osobito Nemci v svoj jezik z boljšim in slabšim vspehom. Prvi slavni jezikoslovec svojih dni, Jakob
Grimm, je leta 1818 izdal prevod 19 srbskih narodnih
pesmi, za njim Lujiza pi. Jacob (Ta loj) jeden del Vuk Karadžičeve zbirke, katerega je izdala v 1.
1825. in 1826. v dveh vezkih. — Vsakdo ve, da slehern
prevod izgubi kakih lepot ali svojstev originala , zato je glaven nalog prevoditelju, da iz bogatstva jezika, v katerega prevaja, nadomesti kakor najbolj ve, kar se je pri prevajanji stopilo prvotnih kra3ot in to je izvrstno umel Wilh. Gerhard, (rojen 20. nov. i. 1780. v Weimaru, umrl 2. okt. 1858 v Heidelbergu), čegar
prevod v 2. natisu imamo pred saboj. Primerjaje prevod 3 orignalom smo našli, da so Gerhardovi prevodi
v istini natančni, gladko - besedni in v duhu originala pisani, zaradi česar se more ta tudi ukusno tiskana knjiga se zrnovito pisanim uvodom in opombami izdajatelja toplo priporočati vsakemu prijatelju srbske narodne poezije. — Knjiga obseza na 292 straneh uvod,
epiČne in lirične pesmi i. t. d. in tudi v knjižnici slovenskega domoljuba bi bila na pravem mestu.
15
Politične stvari.
Izgledi Avstrijsko-Iiuske vojske.
Pod tem naslovom (Die Changen eines Österreichisch russischen Krieges) je prinesel Dunajski vojaški časnik „Wehrzeitung" v 15. listu članek, ki ima toliko neresničnega, da se je velecenjenemu časniku „Politische Fragmente" potrebno zdelo, na temelji resnice pretresti oni članek in kazati, kaj je pravo in kaj ne. Naj „Novice" svojim bralcem podadč posnetek tega zanimivega
spisa.
Prva pomota pisatelja v „Wehrzeitungi" je, da napačne številke Avstrijske armade nasproti stavi Ruski armadi v tem-ie popisu: Avstrijsko ogerska armada —
piše „Wehrzeitung" — šteje v vojski 40 divizij peš-
polkov po 15.010 mož z 11.407 puškami, 473 koojiki in 24 topovi, — skupaj 600.400 vojakov s 456.280 puškami, 18.920 konjiki in 960 topovi; zraven tega 5 divizij konjikov z 20.950 možmi in 60 topovi, konečno 65 rezervinih baterij , to je, 620 topov. Vsemu temu pa prišteva še Avstrijske brambovce z 80.357 puškami,
4396 konjiki, poleg teh Ogerski honvedi z 107.360 puškami in 6759 konjiki. Skupna A vstri j sko-Oger-
ska armada bi tedaj po „Wehrzeitung-i" v vojski z
Rusom znašala 643.997 pušek, 51.025 konjikov in 1540
topov.
K tej Avstrijsko ogerski armadi pa dodaja „Wehrzeitung" še Angleško armado, ker pisatelju navedenega članka že po glavi roji zveza Avstrije z Anglijo.
Po tej zvezi bi pridobila naša armada 50.000 Angleških
vojakov različnih vrst in bi po takem skupno število združenih teh armad bilo: 680.000 pušek, 60.000 konjikov in 1700 topov.
Moč Ruske armade pa „Wehrzeitung" popisuje
tako le:
Vsa Ruska vojna moč na suhem znaša: 47 divizij
pešcev po 11.880 mož, skupaj 558.360 pušek, 8 brigad 6trelcev p> 3168 mož, skupaj 25.344, po takem vseh skupaj 583.704 pušek. Zraven tega 10 divizij konjikov
z 59 polki po 633 konj, skupaj 37.347 konj, potem
800 sotnij kozakov s 120.000 konjiki; po takem skupaj
157.347 konjikov; vrh tega šteje topništvo 169 baterij s 1352 topovi. Rusija bi tedaj v boj z Avstro« Ogersko postavila 583.704 pušek, 157.000 konjikov in
1352 topov. Iz vojno-političnega ozira prišteva „Wehrzeitung" k navedenemu številu Ruske armade še 100.000 Turkov, ker ie tudi Avstrijski armadi prištela 50.000
Angležev. Nasproti pa „Wehrzeitung" misli, da Rusija ne more vse te armade na bojišče vreči, in sicer
zato ne, ker najmanj 150.000 vojakov v Aziji potrebuje za brambo ondašnjih svojih dežel.
To je statistični raaterijal nekega vojaškega poročevalca „Wehrzeitunge", ki je deloma neresničen, deloma pa enostransko zasukan. Mi nočemo preiskavati, ali je ta materijal nalašč napačno sestavljen ali da izvira iz krivih virov, ali pa je nasledek navadnega Avstrijskega šlendrijana. Poglavitna starodavna pregreha
Avstrijskih vojskovodij je ta, da moč sovražnika zmirom nižje cenijo, kakor je v resnici. O sedanjem slučaji upamo , da se ravno rečena pregreha nahaja le v „Wehrzeitungi". Al vprašati moramo, zakaj je pisatelj
v „Webrzeitung i" Avstrijske brambovce in Ogerske
honvede privzei aktivni (dejanski) armadi, nasproti pa
je pri Ruski armadi prezrl brambovce , ki 13 divizij
pešcev z 144.400 puškami in nad 40.000 mož druzih
krdel štejejo? Zakaj pisatelj računa število Ruskih konjikov na 157.347 mož, ko je pri primerjanji obojnih
vojnih moči naštel 1 e 50.000 Ruskih konjikov ? Naj
„Wehrzeitung" razjasni to stvar!. Ali pa morebiti,, Wehr-
zeitung" misli, da bode Rusija iz vljudnosti do Avstrije le 50.00a koniiko v ca bojišče poslala in ostalih 107.000
konj ob rrutu pasti pustila zato, ker jih Avstrija ima
samo 40.000?
Karv pisatelj „Wehrzeitung-e" o Rum unij i, Srbiji in Cr no gor i trdi, je prav nepremišljeno rečeno. Avstrijsko - ogerski brambovci bi morali nemudoma — pravi pisatelj — marširati v te dežele. Po občni vojni postavi pa so brambovci namenjeni domd ostati in domačo deželo braniti; če bi se unela Avstrijsko-Ruska vojska, bi naši brambovci in Ogerski honvedi gotovo imeli domä obilo posla. Rum unij a, Srbija in Čr-
nagora bi pa gotovo kot zaveznice Rusije stopile
na bojišče in najmanj 175 000 vojakov dale Rusiji na pomoč in sicer: R u m u n i j a 85.000, Srbija 60.000
in Crnagora 30.000 mož. S tem razpadejo gori navedene trditve „Wehrzeitung-e" popolnoma v nič, in bojišče bi dobilo ves drug obraz:
Rusija, po odštetih 13 divizijah, katere ostanejo dornä, postavi na bojišče: 47 divizij pešcev skupaj a
558.360 možmi, 8 brigad strelcev skupaj s 25.344 možmi,
10 divizij konjikov in 800 toticiij kozakov skupaj s 157.000
možmf. — Vseh skupaj tedaj 740.704. Zraven pride
85.000 Rumu no v, 60.000 Srbov in 30.000 Črnogorcev. Skupno števiio Rusov in njih zaveznikov bi
znašalo tedaj 915.704 vojakov z najmanj 2000 topovi.
Tej armadi nasproti bi stalo 600.000 vojakov in 1700 topov Avstrijskih v zvezi z Angleškimi. Rusija bi po takem imela 300.000 vojakov in 300 topov
več kakor Avstrija in Anglija.
Kakor s številkami armade igra pisatelj „Wehrzeitung-e", tako izdeluje tudi načrt boja, ki je tako smešen, da se je čuditi, kako si upa kaj tacega razglasiti časnik, ki ga vojaki pišejo, ali bi ga vsaj imeli pisati zato, ker mu je „Wehrzeitung" imč. Celi ta vojni načrt ni druzega kot promenada Avstrijske armade v Carigrad, da ondi Ruse zgrabijo in potolčejo. Le čuda je še to, da „Wehrzeitung" ne vidi, kako že bežijo v Azijo Rusi in Turki, ko bi Avstrija Rusom
vojsko napovedala.
Strokovnjak v „Politische Fragm." še na dalje pobija sanjarski vojni načrt „Wehrzeitung e" ter končd tehtni svoj Članek s temi-le besedami: Naj „Wehrzeitung" v današnjih okoliščinah iahkomišljeno ne igra z ognjem in tudi takrat ne , če za ognjem stoji armada 600.000 junakov, kajti tu ne gre le za to, da se samo tje strelja , ampak armada mora biti pripravljena tudi na to, da se va njo nazaj strelja.
Zgodovinske stvari«
Turki pred Dunajem.
Priredil M. M o 1 e k.
Turki vdrugic pri Dunaji. (1683.)
(Dalje.)
Jutranje solnce 14. dne julija je obsijalo Dunajska
predmestja. Strašansko je bilo število Turških šotorov, dalo je predmestjem podobo lesenega mesta (z nakopov
so jih DunajČanje našteli do 25.000); videli so pa tudi veliko množico ljudi in konj, velblodov, mul in klavnega blaga je vse mrgolelo. Na mestu , od kodar je pred 64 leti strel predrznega Thurna dosegel cesarski grad in ga vpepelil, pri sv. Urhu se je ošabno vzdigo-val šotor velikega vezirja Kara Mustafa v ze.enih barvah — kot znamenje gotove Turške zmage nad kri-stijani. Bahal se je v zlatu in srebru, katerega so bili naropali po mestih in selih, ki so se jim bila udala.
Tla in stene njegovega šotora bile so preprežene s kras- ravno njih
moč
*
Dunaj ča
pa niso imeli moj
nimi pregrinjali; šotor sam pa je bil razdeljen v več strov v tej stroki bojevanja, pričakovali so jih sicer, prostorov, kamor je zahajal vojni svet na razgovore in so res tudi prišli, a le do Dunaja; v masto niso več
k molitvi. Cenili so vrednost njegovo nad milijon.
mogl
ker
jim
bil Kara Mustafa že pot
notranjem prostoru so imeli tudi prerokovo zastavo, kajti siravno pravih delavcev za to delo notri ni
pri
ta cunja jim je čez vse sveta.
Vsa vojna moč je znašala 216.000 mož. Grozna nesreča je mestu žugala že 13. julija
t
ko
so pa v (podzemeljski
m a ns e k
mestu moža
9
) del
ki jih je učil
)
kako
Da-
meli
naj se mine
f
ta mož je bil baron Kil
so predmestja gorela; drugi dan
prvi dan oblege
Za to delo sta se prec ponudila dva tuj
pa kmalu prvi in zadnji vse nesreče. Silni vihar, Lotrinžan
bil
ki je razsajal, zanesel je ogenj z goreče „konjske loke
ki sta ga bila dobro vajena
k Nizozemec in nek
9
7 ((
V
obče Turške bombe niso imele velikega vspeha, . „Škotsko poslopje", katero je pogorelo, pa vnelo še še manj pa pšice, da-si z netljivo robo ovite. Na muho cerkev in samostan; požar je vpepelil tudi palače zna- so bili vzeli zlasti cesarski grad, stolp^cerkve sv. Šte-nih Traunov, Auerspergov in Palfijev; uničil bi bil fana in pa hiše od Koroških vrat do Škotske predtrd-
njave. Na prostorih sedanjega ljudskega vrta in Te
kmalu orožnico in shrambe za smodnik.
Prvi
f
ki
Je
le-sem prihitel, bil je stričnik in pobočnik poveljnika, zovega tempeljna, pa tudi na prostoru bližnjih hiš do-26letni stotnik grof Gvido Staremberg, pozneje vršil se je marsikater junaški čin zdaj pri drugem,
toliko slavni vojskovodja in premagovalec Ogerskih kakor tudi že poprej 1. 1529. pri prvem obleganji, puntarjev.
Gvido je stal čisto sam na tem mestu
>
zraven
(Dalje prihodnjič.)
njega pa je bilo 1800 sodov smodnika. Le kakih 40
korakov od tod je že tlel in gorel od solnčne vročine zel6 posušeni leseni mostovž (hodnik) in iskre so švigale in frčali so na okrog goreči ogorki — vročina bila je neprenesljiva. '
G vi du se je bilo posrečilo, da je bil s pomočjo
Zabavno berilo.
>
Kumperta, častnika topničarstva, vendar toliko poškropil smodnika polne sode z vodo, da je bila grozna nevarnost vsaj za nekoliko trenutkov odstranjena. Zdajci sta pa bila le-sem tudi prihitela še Liebenberg in
sodnijskega življenja.
Po spominu starega skušenega pravnika
F o k i
)
za
blago
Dunaja res vneta moža.
Ze
goreči
Sreča
Spisuje Jakob Alešovec.
Iz globočine morja.
Človeku v njegovem življenji važna reč
Komur ona ni mila, britko mu
mostovž so podrli in ogenj zadušili. Liebenberg je z mečem v roki priganjal delavce v to, da zazidajo že vsem svojim prizadevanjem gorela ckna, kjer je bil smodnik. Le taka srčnost je večo zmožnostj
>
z
doseže
jbolj
življenj äo volj
}
ker
z
malo ali nič
Zato
in naj
ze
odvrnila pretečo strašansko nevarnost.
Veselje v Turškem taboru je zato trajalo
malo
starim narodom veljala Fort
za mogočno boginjo
To tudi sem jaz skusil pri svojih sodnijskih opra
časa

DunajČanje so ogenj hitro pogasili. Al pogum vilih premnogokrat. Po čemur sem z vso bistroum
Turčinom ni upal; pripravljali so se za krtovo delo
nostj
in
pod zemljo. Ze prvo moč so pričeli bližavnice ko- jem službovanj r»aii nri Hrvaški vasi" ali „Špitelbergu" - nntp.m «a v naročie vrerl
skušenostjo, katero
>
pati pri „ nad „rudečim dvorom" mestjem" (Josefstadt)
, potem ie .	- — ~ -j—j —j...
Jožefovim pred- dar jaz ne morem tožiti sreče , da mi poprek ni bila
aročj
vrgla, ko
zastonj hrepenel, to
sem si bil pridobil v avo-
mi
večkrat sreča
sem se tega najmanj nadjal
Ven
v *
poznejšim ,,
proti lebeljskim in cesarskim
mila, zato sem se skoro povsod in vselej kolikor toliko
sancam. Tukaj so jeli pa zato kopati, ker je bila zemlja zanašal na-njo in zaupanje moje do nj
bilo
prav pripravna; pri sv. Urhu bi bili na primerno višino prišli. Naislabeje vtrjene strani proti Donavi od „novih
kokrat osramoteno katero bom popisal
red
9
To tu omenim, ker pri dogodb
slug
mela sreča veiik del
f
in
vrat
u
do „ribiških", od „rudečega
stolpa
" do „Stuben-
skih vrat" se pa veliki vezir zato ni precej lotil je te kraje vojvoda Lotrinški močno branil.
)
ker
priliki
prav ona zaslužila pohvalo, katero sem si pri tej
klonil
Bil sem že par let preiskovalni sodnik v
t
in
Toda
v
ze
17. julija so Turki napadli generala ker sem imel po mestu in okolici pogostoma sodnijske Schul ca v Leopoldovem predmestji, pregnali ga in opravke, sem se v tem primeroma kratkem času se-Dunaj popolnem zaprli. Nemudoma so postavili bate- znanil precej dobro z ljudmi, mestom in njegovo oko-
rije
pri
samostanu usmiljenih bratov in z bombami
lico.
Teg
mi
bilo pač res tudi treba, ker se
grdo obdelovali Št. Lorenški samostan in stari mesarski vedno kaj pripetilo
kar
Je
pada pod kazensko postavo
trg. Lepe cerkve in krasne palače v Leopoldovem pred- Zavoljo tega se pa tudi skladovnica preiskovalnih pisem mestji so do tal podrii in cesarski vrt do cela uničili. pred mano vkljub pridnosti moji ni hotela nič kaj po-
A1 neka čudna
slilo
j
viša moč
tako se je sploh mi-
• V x •
nizati
storila je njihove bombe neškodljive.
Prva
Je
Ko nekega jutra tako zdelan za akti sedim
y
vstopi
padla v cerkev sv. Mihaela in ugasnil jo je nek trile- znan menjevalec, povsod po svetu sloveč za nenavadno ten deček; vdruga, ki je ravno med pridigo padla v premožnega moža, skoz čegar roke gre po več mili-
cerkev sv. Štefana koliko:
poškodovala je neko gospo
ne
jonov na leto. Tu naj mu bo ime Ripar.
Ljubo
mi
una pa
y »^VUl^VWV T WIM J v AJ V ÜV	VWJ/V	U V	J--~----------- ----J--- ~-------—-----J ^ ^	— •
ki je v orožarnico prodrla in bi bila	ravno ni bilo, da me je motil v poročilu, katero sem,
lahko prouzročila grozovito nesrečo, ugasnila je v pesku,	prebravši veliko obširnih zapiskov, ravno sestavljati jel;
Res čudno! ena je priletela v možnar na cesarski trd-	zato mu tudi nisem posebno veselega obraza pokazal,
njavi, zapalila ga in sprožila proti Turkom, ki so bili	To je moral on zapaziti, kajti ko mu molčč pokažem
v pribiiževalnih rovih. Ostanke prve, ki se je bila razletela, so pobrali na „grabnu", nabasali jih in Turku nazaj poslali.
stol
f
naj
nega
Turki niso bili mojstri v streljanji
7
tudi
7
17
sedel, odloži klobuk in palico in pravi res-zelo prestrašenega obraza:
Dobro vem in tudi po skladovnici sodnijskih pisem
niso raz-
umeli, kako se mesto nad zemljo oblega; tiči
pa
so
*
Da Turki ta način vojskovanja ljubijo in dobro raz-
bili v podzemeljskem vojskovanji; v tem je bila uinejo, videli smo nad Plevno v Bulgariji.
Pis.
idim
)
vas motim v
naj se
pelje,
am
tudi
em in važnem poslu. Toda
gajnik
zamerim
prevelik
7
reč

plačal onih 300.000 gold., na katere so mu tri
ki me k vam pri- hiše po podružnicah nakaznice poslale
a
ti in tako nujna
?
da
bom svoje poročilo skrčil , kolikor "se da , kajti tu
trgo

Skoro
briše potni obraz
rjetno!" poprimem jaz besed
>
ko
81
SI
ko minuto
)
t
bi se potratila z nepotreb
škoda za vsa nim besedovanjem
Ta odločnost in preplasenost trgovca tudi osupne; tedaj ga povabim, naj pove, kaj ga
mogel vaš blagajnik dobiti v roke
koliko oddahne. ,,Kako
nak
mene meni
da bi bili vi za to vedeli?
terih so nakaznice?
Kdo odpira pisma
t
ne
>
v ka
Vedno
pripeljalo

Bom
dg
)
ko
sedel. „Le to naj še
naprej povem, da bi se moje naznanilo ne obesilo na veliki zvon. Potrebo tega boste sami sprevideli
vam bom vse povedal
„Nikomui ,
sam
t
ker prihajajo rekomandirana
Ali ne pridejo prej ni&omur v roke?
naša.
ker jih pismonosa ved
le
)
ko
Jaz jib odpiraču in če so
• #
menj
aii
meni do-
takaznice
v
a
jih, potem grem zamenjat jih ali sam, ali pa pošljem
ga v tem obziru pomirim in tako prične
svojega blagajnika

u
Zvedite
Moj
kupčije gl
blagajničar je dobili?
Tedaj pisem z omenjenimi nakaznicami niste vi
zginil in ž njim nič manj ko 300.000 gold

,,Se ve,
da ne! Kakor sem
kel
dobil
~ ©----- ^ #	77— '~7 —»««»v* ovuj	, uvuii sem na-
in vprem svoje oči mesto pričakovanih nakaznic od vseh treh trgovcev pis-
7)
Ni mogoče!" se začudim
▼ trgovca
Mogoč
7
prav mogoč
bilo
mene prošnje za podaljšanje obroka
7
vsaj
se
))
zgodilo"
Kako je mogel uiti s tako velikim zneskom ?" Na to se je moral že dolgo pripravljati, sicer mu ne bilo mogoče zginiti a takim zoeakom, da bi
govcem ?
Ali so vaši pismeni odg
došli dotičnim tr
t
77 77
bi
,,Tu imam došli."
tri telegrafične odg
7
da
• •
jim niso
tega ne bil zapazil teden dni."
77
Ali se je vaš blagajnik
res
smrt bolni?"
podal
materi
za
)) j)
Teden dni
Ravno danes
v
ze
7
kar
pobeg
i
a
deti
77
Kako je bilo to mogoče? Saj mora vsak dan biti
7
Ne
da
tu
Četrti
telegram ,
iz katereg
razvi-
je mati njegova že tri leta mrtva
na svojem mestu
In
ce ga ni,
uiui c% y ocia uuu	^LVV.
saj ga morate brž po- se piše?
Koliko Časa
a
že vaš blagajnik pri vas in kako
grešiti
f)
Gotovo! Toda naj vam na kratko vse razložim
Doiti mi je imelo
treh trgovinskih hiš pred tednom
vsega
posti
* •
nj
kup 300.000 gold. Mesto denarja dobim po
ilo, da zarad nepričakovanih zs
77 77
7)
Bernard Spitier je že pri meni šesto leto?"
e
bil do sedaj zvest?
prek
veči trgovci skoro o tem obroku ne morej
Zvest in natančen do krajcarj
pal vse svoje premoženje, če bi b
bi
mu
bil
treba
a
ome
57 7>
Kam
Gotovo
je po
h mislih pobegnil z denarjem?"
skušal uiti v Ameriko
Ker
teden
čati in prosijo za nov obrok
enega
meseca
Jaz po- dni na poti
znam njiho zadreg
poštenost
• i
zato jim nisem hotel delati premoženj
>
in jim
UOlVUUOl J £ACk\f\J J 1 ULI U lOUUi m \J Ivi VA^imv»
podaljšal obrok za plačanje, kar sem
m oi
vsakemu posebej dal pismeno naznaniti
77
Za vse to
vaš blagajnik vedel, se vč da
To bo
ft
vas
Pokopan? Saj
utegnil zgublj
biti
v
ze
na morji, in potem je
i
to
jaz popolnoma pokopan
tt
en
del
7
das
1«
pravilo na kant
gub
bčutlj
vašega premoženj
f
7
dar še ne
opomnim jaz vmes
7
Utegne me spraviti! Ra
daj
mam veča
„Vedel,
ker
lahko pregledoval bukvovodj
čila in če se zvč, da sem za tolik znesek okraden
7
knjige
7
se vse zapisuj
kar imamo dobiti in
čati
Tisti dan
telegram
7
ki
7
ga
tO
kliče
7
pioujo, tvai luiauiu uuuiu »«J
danes teden, mi pokaže blagajnik smrtni postelji matere bivajoče
vsi, vsi,
bodo
s katerimi imam trgovsko zvezo, od vseh strani
v
dva dni daleč
tod
dni svoj
dpusta
7
ter prosi za tri a!i štiri
pritisnili in tirjali denar. Saj veste, premore tisuč goldinarjev , pa
dinarjev, in nima isti hip toliko gotovine, da bi ta zne-
kako dol
! Ce človek sto goldi
Jaz mu dovolim teden dni
7
naj opravi
sek plačal
brž
7
ko
se
vč
otroške dolžnosti. Na to odide izročivši mi ključe
7
da ni mogel plačati
?
da je ob vse, in če gre potem
}
se
od blagaj
7
v kateri je bilo
tega sem se prepn
razširja
šemu prijatelju na posodo iskat sto gold
čal
7
vse v najlepšem redu." Kako pa ste prišli na sled hudodelstva?
plačal
adležnega upnika, ne dobi jih
Ta
ajbolj-da bi
z d a j
7
se
Po
^ naključji, sicer bi še danes pričakoval svojega
blagajnika nazaj. Sinoči sedim v gled
UlOf^aj UlCkCI UC*£4C4J« UiUUUl OWUIUI V ^iuu lÖVJi V 8VOJ1 «vr&fft«	UJU£iUUja^ pi 1UÜ	V U1JU ö
Med igro me pride obiskat blagajnik narodne banke, slim, da vam je to jasno
loži.
le prav sili in če pride tisuč goldinarjev vredno pre moženje do prodaje, šlo bo komaj za tri sto goldinarjem ali še niže in posestnik, ki ima tisoč goldinarjev pre
mozeni
pride
voljo sto goldi
ob vse.
mi
a
moj sošolec in prijatelj
pogovoru omeni
7
naj
bi
s
na vece
prijaznosti do njega, kedar dobim nakazn zneske do banke, to njemu prej nazaanil, da ne bo z
Jaz popolnoma sprevidim, da ima prav, a to spo znanje me spravi v še veče zadrege. Tedaj prašam:
kako bi se mogla vršiti pre
To
vAKj unuav/j	ujvuau vsj uuuuami , v»« uv, «v «	,, -L U JO ZQ i CD i n. ttSM) U l 5C LUUglčfc V I Ol ti }
gotovim denarjem prišel v tako zadrego, kakor pretekli iskava, kako bi se dalo pozvedovati za hudo del
res
t
teden, ko je bil prisiljen od druge banke si izposoditi
kom
100 000 goid., katerih mu
do
neska 300.000 gold
)
pa prikrivati hudodelstvo?
(Dalje prihodnjič.)
v gotovini manjkalo
Ja
sprva mislim, da
se
orČuj
z
mano, in mu to tudi smehljaje se razloži reč bolj na tanko in tako izvem
povem. Na to mi pa
7
da
moj
Smešnica.
gajnik prinesel danes teden zjutraj tri nakaz
ba
V Mihiganu v Ameriki je nekdo po časnikih raz-
kinih podru
do gl
podru
v
kupnem zne-
7
sku 300.000 gold, s prošnjo , da se brž izplačaj
7
ima gospod
namreč
še isti dan izda
ime
plačati. Ker je bil moj blagajnik, ki vsak dan v banki kaj denarja oddati ali sprejeti,
več let tam dobro poznana oseba
ker
svote skoro
da dober svet ve ljudčm, katerim hude sanje
a to skrivnost razodene vaa-
zategadel
7
ia
glašal
nemirne noči delajo
cemu, kdor mu pošlje 1 dolar. Obrnilo se je več takih ljudi do njega, katerim so hude sanje motile
ze
spanje. In dobili so ta-ie odgovor: ,,Ne pojte spat
a
7
mu
bankini bla
Naši dopisi.
Dunaja
ko v ca, bivšega poslanca, okrajnega zastopa načelnika,, Ljutomerske hranilnice predsednika , mnogo Jet srečno
marca.
lijonov
za
k a i ?'
i
Andrassy potrebuje 60 mi- delujočega narodnjaka v Ljutomeru;
za Suštanjski
To vprašanje gre zdaj od ust do Slovenje-graški, Mahrenberški okraj g. Feliks Šmida
bodo
ust. 60 miijonov je že nekaj denarja, pa se dobili, vsaj imamo v Avstriji denarja kot peska.
r >
ze
Kje
grajščaka v Mahrenbergu, načeloika okrajnega zastopa in šolskega sveta, dosedanjega poslanca, narodne pra
se bo dobila ta svota, to ljudem nedela preglavic, pač vice Slovencev priznavajočega in koristi svojih kmet-
ugiba
vse
t
pa poprasuje in
liteval od delegacij. Največ jih je
zakaj ga bo Andrassy za- skih volilcev vselej krepko in praktično zagovarjajočega
j
ki
m i *
iijo
f
da bo
pravicoljubnega moža in poštenjaka;
za Mariborski
r
7
vojska z Rusijo. Za to misel je več razlogov. Ooä mi- Št. Lenartski in Slov.-bistriški okraj g. dr. R a daj a,
nisterska predsednika sta na interpelacije odgovorila dosedanjega poslanca in mnogoletnega, neprestrašenega
tako
t
da vsak misli, da Avstriji pogoji miru med Ru- boritelja za pravice Slovencev
sijo in Turčijo niso po volji in da žalijo Avstrijske inte-
)
h e r j a
potem
Janeza Fiu-
x uLv.jv	.v-.j» «« ^,	ug.ja, kmeta in 281etnega župana pri sv. Petru pod
ki so posebno v Bosniji in Hercegovini ter ob	Mariborom, uda kat. političnega društva in po vsi oko
Donavi. Tudi so Magjari raztrosili govorico, da Rusija	lici znanega poštenjaka in narodnjaka. — Ker so volitve
kupiČi velike vojne čete ob soteskah Sedmograšk>h.	deželnih poslancev nenadoma do jeseni ustavljene bile,
Ta misel je menda najbolj bosa, kajti Andrassy si bo	veljajo priporočani rmžje za prihodnji čas, ki gotovo
rese
trikrat in štirikrat premislil, predno bi o sedanjih raz-
ne
bod
merah pričel vojsko z Rusijo, tiče Andrassya samega, namreč misli on doseči dvoje:
e omajal zaupanja volilcev do
njih ,
marveč
rugi razlog se bolj še bolj utrdil z ozirom na gospodarstvo liberalcev.
ga
Z dovoljenjem tega posojila
dognati pogodbo z
Spodnji Zemon na Notranjskem 1. marca. J. P. Sk.
zopet malo prostora
Dovolite mi
drage
AJ %At ULI 4 VV LU	vu	v» t v/J v , \4VgUMV» j/ v ^ v v* »/ v m	JL/ * Oil IV/ KäJ I j Ui C» ^ U ^NOVlCt^ j £J \J ^J Ks L 1X1 C* k \J J/4 UQIU1 ca y
Ogri in sebi skovati zaupnico, ki mu je o sedanjih vam poročam eno in drugo. Naj tudi jaz začnem z vre
da
7
ko ga cel6 njegovi prijatelji napadajo,
časih
potrebna. Ker je v Avstriji že tako taka navada ministri od zborov dosežejo vse, kar hočejo
res ze
menom.
)
ni
da skor
rav lepo suho zimo smo imeli, ponoči mrzlo, podnevi pa soince in toplo; zato je pa narava začela
malo
dvoma
j
da
ne
delegaciji, če tudi le z majhno večino, oživelo; živali
po malo premenjevati svoje oblačilo.
Vse
se je
so
se
dovolili Andras3)-u CO ali še več milijonov.
'Tretji
r eb u d i 1 e zimskega spanja( martinčki, kobilice, pajki, muhe in metulji. Drevje:
razlog je ta, da Andrassy teh milijonov ne potrebuje jelša, dren in leska poganja, iz zemlje so proarie spo za vojsko z Rusijo, ampak le za to, da bo Avstrija mladne rastline: pasje mleko, kokošjak, trobentice
iz
zemlj
so prodrle spo-

osno in
ercegovino; za vojsko z Ru- zvončki, vijolice, marjetice
zasedla
aijo bi bilo 60 milijonov tudi premalo. Ta misel je menda ronika, svenjarice
}
}
7
plešec
>
cevica
7
ve-
čmerika, ključi itd.
kurja Le seiivcev tičic
res najbolj pametna, ker Avstrija potrebuje teh dežel je malo videti že nekoliko let, zato pa imamo mrčesov
za Dalmacijo. Vprašanje je reče.
7
kaj Rusija k temu po- v tem večem številu. Odkar imamo železnico, se tudi
Ce bi se bilo to zgodilo brž o začetku vojske veče tiče nas ogibajo tako, da se lovci pritožujejo
7
da
ali že za čaaa ustaje, bi ne bilo od nikoder nobenega ni več živali, a mi kmetje se pa pritožujemo, da ni več ugovora; zdaj bi pa tudi tu že utegnila biti kaša pre- drobnih tičic, ki bi nam snažile polje in vrte. Kdor ima vroča za Avstrijo. — O tej zmedi se ozira vse po Bis- topole in jeiše, ta ve, kaj delajo nad korenikami požrešni marku, ki dandanes dela politično vreme v Evropi. Ta črvi; posebno topol trpi, tako, da se sedaj malo dreves
je nedavno rekel: ,,Jaz ne verjamem, da bi prišlo do dobi popolnem zdravih. Kaj pa rastline?
u«w« I? „ „ ^ ^ „ u «	(i D«	U ^,1u AA w~ o	uu„ „ ,.._ _ u„ :__• ___
kake Evropske vojske." Po teh besedah se dä posneti, da tudi vojske med Rusijo in Avstrijo ne bo
One
nam
že
v tolažbo vsakega pravega Avstrijca
t
ker
mora
vsak
leti pričajo, kako ostre zobe imajo gosenice. Zato bi bilo želeti, da bi se kaj bolj skrbelo za obranjenje koristnih tic. Železnicno društvo naj bi po škarpah nasa-
spoznati, da bi bila taka vojska velika nesreča za nas. dilo, na pr. akacijo, bor in kakovo Zavoljo onih 60 milijonov ]e bilo že tudi
čuite!
drugo
grmovie,
da
ne
se tiče bale hrupa hlaponov; s tem
81
silno
posvetovanje v salonu dr. Načeta Kurande! Po svetu veliko dobička železnica v malih letih naklonila; sitno
je ta mož dozdaj znan
po
Dunajskih humorističnih
delo
7
listih
pa kot predstojnik judovske občine, zdaj zvonec nosi pri liberalni Dunajski stranki. Pred 30 leti se je reklo,
ko
se prihranilo za vzdržanje škarp, ker bi kore
ki so se z njega največ norca delali, na Dunaji nike zemljo držale; prirastlo bi pa železnici tudi obilo
>
da je Avstrija .,v taboru Rad eck o ve m", zdaj pa so se pri Kurandi zbrali kolovodje sedanjega državnega zbora in bivši ministri, je Avstrija menda v ta-
lesa tega
7
)
katerega nam vsaki dan več primanjkuje
vrh
drevje delalo zavetje pred silno burjo in pozimi
boru
7)
Naceljna Kurande!'*
Kam
smo
Stajarskega.
prišli!
Naj
ne
Pa
popotnikom bile zeieno drevje prijeten pogled.
naša županstva vsaj nekoliko poskrbela
>
poredni paglovci tako stikaii po
gnje
se največ
posebno žandarmerija opravila
I da
zdih.
I ko
7
Centralni volilni odbor v Mari- bi zagrozila starišern, da ostro pazijo na svoje otroke, "	u ""	" 'i« -	OA -1 - ~ — meseca začele o b
boru je po poročilu ,,Slov. Gosp." za poslance v de- — Tudi čbele so od 20 dne
želni zbor priporočil sledeče gospode: 1. za Ptujski in nožje nositi; jako vesele so Rogaški okraj
tega vkijub
naši
-'U üiVUVVjVy ^OOpOUV . 1 • JUM 1 lUjOHI 111	11 \J £Jj	IlUCH 1 j j C* C* V/ V^OClü QU j VlXijLl^ UUOl latiOC
Mihael H er m ana, c. kr. okrajnega letini. Ni čuti, da bi bile letos komu pomne
lanski slabi
Ji HH^H	H H^H^H ^HBBIHIH
sodnika, dosedanjega tamošnjega deželnega in držav- ako nam Bog da lepo spomlad, pričakujemo zgodnjih
ker prve dni svečana sem dobil že negodno
nega poslanca, znanega zagovornika kmetijskega stanu
sploh
branitelja Slovencev
Celjski
rojev
Laški, mlado čbelico ven znešeno.
iti opivju ui auuvi ja	v uu^c v ^ u% &<* vui jaai j
Šmarijski, Konjiški, Vranski in Gornje-graški okraj dr. Ferd. Dominkuša, dosedanjega tamošnjega po- kajti zemlja je silno rahla in prhka.
Pričeli smo po malo že

slanca, mnogoletnega
7
narodnjaka
7
potem
kmetovati; ako ne bo kakih hudih naiivov, bo lahko delo
Drevje , razen
skušenega in blagega slovenskega hrušek , obeta obilega cvetja. Trta je tudi zdrava, dr. Josipa Srne ca, mladega in Sredi svečana meseca sem imel čast, nekega Ruskega
spretnega advokata v Celji in predsednika tamošnje či- doktorja pozdraviti, Jsi se je v domovino vračal; govoril
talnice;v 3. za Brežiški, Sevniški in Kozijanski okraj
Fr. Snideršiča, dosedanjega poslanca, za našo na-
je leno srbski.
Se prosenca meseca je silno mnogo
Lahov se vleklo na Turško, da bi ondi prvi se naselili rodno slovensko reč srečno pridobljenega in iz dežel- in pozneje svojo naselbino za Laško zemljo proglasili, nega zbora kot modri zagovornik kmetskih koristi zna- kakor so to storili z našo Istro. Al vsiljence so nazaj
nega moža
j
4.
za Ljutomerski okraj
Ivana Ku- tirali. — Naši kmetje se silno vojske boje, ker vedo.
da poteen jih Čakajo se veči davki in bode vse draže. Bog nas obvaruj le vojske z Rusom! — Naši vašČani ob nedeljah pošljejo pome, da jim iz ,,Novic" in ,,Slov. Gosp/' važnejše sestavke čitam; pa tudi na zgornji Zemon se pososujejo in okoli na vasi. To je veselo znamenje, da je našim kmetom mar za napredek v kmetijstvu , in res so sejjudje že bolj poprijeli drevoreje in zboljšanja polja. Želeti pa je tudi, da bi se ubogi kmet opomogel, sicer tudi pridnega gospodarja čaka be raška palica. Bog pomagaj !
Gorenja Senica 3. sušca. — 27. svečana ponoči je
pogorelo v naši vasi 8 kmetov s 16 poslopji. Pravijo,
da je tisti gospodar, pri katerem se je ogenj začel, sam pod sažgal. Celo prazna ni ta govorica, ker so ga žandarji res drugo jutro v Ljubljano k sodniji tirali.
Skoda se ceni nad 15.000 gold. Pogorelci, razenvenega,
so bili vsi zavarovani, al le za malo. Gasilnica Škofjeloška je dobro delala, le škoda, da je že pozno prišla na pogorišče.
Iz Ljubljane. — Dve prav novi novici imamo dane3
naznaniti svojim bralcem. Ena je ta, da — kakor so drugej odložene volitve dež. poslancev — tako je oficijelno odložen tudi naš deželni zbor do jeseni; minister pravi, zarad tega, ker utegnejo obravnave državnega zbora se dolgo dolgo trajati. Da se deželni zbori odložijo zarad tega, je naravno zdaj, ko je državni zbor skor vse, deželni zbori pa malo več ko nič; — da pa se že razpisane volitve po druzih deželah zarad tega ustavijo in odložijo za več mesecev, ker je na Dunaji zbor, to naj verjame, kdor hoče! Zato je bila dobra misel, da bo dr. Vošnjak in njegovi družniki vprašali ministra, naj pove, zakaj so volitve ustavljene? Ali bomo po odgovoru ministrovem kaj
več* vedeli kakor danes, je pa zopet vprašanje. — Druga novica pa je ta, da za c. kr. deželnega predsednika v Ljubljano namesti Widmana pride g. Kälina, c. kr. dvorni svčtnik pri deželni vladi v Gradcu. O novem deželnem predsedniku nam je znano le to, da je rodom Ceh in da je neki prejšnji čas c. k. okrajni komisar v C e 1 j i bil.
(Iz seje družbe kmetijske S. dne t. m.) pod predsedstvom barona Wurzbacha poročamo sledeče : Pisma, s katerimi se gospodje , ki so bili v zadnjem občnem zboru za častne ude izvoljeni, zahvalujejo za skazano jim čast, so se na znanje vzela. — Poročilo o Ham-b urški mlekarski in sirarski razstavi lanskega leta, in pa brošurica o napravi stanovitnih siršnih tekočin (Darstellung haltbarer Labflüssigkeiten), ki jo je, kakor uno poročilo, si. ministerstvo kmetijstva poslalo družbi, se pošlje gosp. župniku Mesarju, voditelju sirarskih družeb Gorenjskih. — Prošnja nove si-rarske družbe ,,na Poljih" za ustanovno podporo se s priporočilom pošlje si. ministerstvu kmetijstva. — Ker je sirarska družba v Podhomu spolnila svojo nalogo, se jej izplača 100 gld. državne podpore. — Prošnja občine Polžniške za dovoljenje še dveh sejmov se priporoča c. kr. deželni vladi glede na živahni živinski promet v tej okolici. — Krajni šolski svet v Blagovici in pa podružnica Bohinjska dobita nekoliko sadnih dreves. — Naznanilo predsedstva gozdarskega kongresa na Dunaji, da se zbor odloži do
marca 1879. leta, se vzame na znanje. — Prošnja kraj-
nega šolskega sveta v Žalni za podporo naprave šolskega vrta se ni mogla vslišati, ker za letošnje leto še niso državne subvencije odločene. — Odbornik in blagajnik g. Brus vsled sklepa zadnjega občnega zbora predloži poročilo o sestavi družbinih računov. Ker je poročilo obširno in se stvar ne more kar nagloma rešiti, je bilo sklenjeno, naj poročilo poprej cirkulira pri
vseh odbornikih. — Za uda družbinega je bil sprejet g. Bernard Degišer, posestnik v Mengšu.
— (V zadnji seji mestnega odbora 28. sveč.) je bila jako živahna razprava o napravi mestnega kopališča. Poročal je dr. Keesbacher. Na dveh krajih bi se dalo napraviti: ali v Ljubljanici, ki bi ga Tönnies napravil za 6674 gold., — ali pa v Gradašici v Ko-lezji, kjer bi moralo mesto dotično posestvo kupiti za 10.000 gold., vredba kopališča pa bi zraven tega še nad 1000 gold, stroškov prizadjala. Vendar iz mnogo vzrokov dotični odsek priporoča, naj se Kolezje kupi. Nakup zemljišča in napravo kopališča sta zagovarjala odbornika Lasnik in D o beriet, odbornika dr. Kari
BI e i weis, reksi, d-i stroški za nakup posestva in napravo spodobnega kopališča utegnejo znašati 24.000 gld.,
dr. Ahačič in Reg ali pa so nasprotovali, da kar na vrat na nos tako drago reč kupi mesto, in obveljal je naposled predlog dr. Schrey a, naj se bolj natanko po-zvedo vsi stroški in potem naj pride še enkrat stvar v zbor, zato ni nobene nevarnosti, ker posestnik Kole-zija se je zavezal rešitve čakati do 1. maja. -— Mestni očetje povdarijo, ali je blagajnica mestna zmožna za sicer dobro, a vendar ne neobhodno potrebno napravo žrtvovati nad 20.000 gold.
—	Po špitalskih ulicah je hitra vožnja
prepovedana; pa če policija ne bode o3tro pazila in prestopniki postave ne bodo občutljivo kaznovani, bo postava ostala le zopet — na papirji.
—	(Deželni odbor) je predlogom dotiČnih pomnoženih krajnih in okrajnih šolskih svetov pritrdil, da se Janez Borštnik v službi nadučiteija in voditelja dve-razredne ljudske šole vSmariji, — Miha K a lan pa v učiteljski službi na ljudski šoli v Orehku definitivno potrdita.
—	(Kupčijska in obrtnijska zbornica) je po novih
volitvah l. dne t. m. zopet izvolila za predsednika g. Aleksandra T reo-ta, za podpredsednika pa gosp. Kar.
Lu k m a n a.
—	(V zadnjem zboru zdravnikov) je pl. Radics
kot go s t poročal o nekaterih zanimivih zdravniških starinah, ki jih je našel v privatni knjigarni kneza
Karlosa Auersperga, katere obstanek sega v leto 1655.
nazaj.
—	Na mesto c. k. policijskega svetovalca g. Kausa, ki grč v Trst, pride v Ljubljano policijski viši komisar gosp. Schweiger.
—	(Slavni hranilnici v Ljubljani) se v imenu od-borovem javnim potom presrčno zahvaljujem za lepo svoto 100 gold., ki jih je naklonila „Narodni šoli", društvu v podporo ljudskim šolam in revni šolski mladini. Bog blagoslovi dobrodelnost!
F. Stegnar, načelnik.
—	(„Pavliha") , od gosp. Alešovca po Nestrojevi burki predelana slovenska igra je v nedeljo precej napolnila gledališče; gospd Odi jeva in pa gg. Kaj zel in Šusteršič so vrlo dobro izvršili svoje naloge.
—	(„Brencelj" št. 5)> ki je ravnokar prifrčal, ima na zadnji strani podobo z napisom ,,Predv volitvami na slovenskem Štajarskem in Koroškem". v Čeravno je ta izvrstno izdelana podoba, v kateri se Štajarski in Koroški kmet branita nemčurskih kandidatov, za zdaj malo prezgodnja , naj si jo vendar Štajarci in Korošci hranijo za čas volitve. V besedi šiba posebno dobro Hrvaške poslance, ki se tako podajajo Magjarom v Pešti. Med ,,pogovori" se nam zdi najbolj primeren ta-le: „A. Kdo je kriv, da nismo še rešeni sedanjega ministerstva? B. Nihče drugi, ko duhovščina. A. Kako to? B. I no, ker ga ni hotela pokopati, ko je
80
padlo." — Razen tega ima se obilno druzih osoljenih reči, zato ga bo vsak naročnik gotovo vesel.
— (,,Sokolovau maškarada) v nališpanih čitalničnih prostorijah včeraj zvečer je zopet sijajno potrdila svoj večletni renome po 241 ličnih, nekaterih jako elegantnih maskah in živahnem gibanji nad 600 veselih ljudi, med katerimi smo videli častite narodne rodovine iz daljnega
Dolenjskega, Notranjskega in Gorenskega. Tudi gostilničar je pohvalno — vsaj pred polnočjo, kolikor je nam znano — rešil z okusnimi jedmi in dobro pijačo težavno svojo nalogo. Tako se je častno končal najdalj i pust tega stoletja.
{fc^f Podobe novega papeža, katero so J. Blaz-
nikovi dediči v zadnjem in predzadnjem „Oglasniku" priporočali naročnikom „Novic", „Danice" in „ Slovenca" po znižani ceni, ste včeraj došli št. 1. in 2. Črno litografirani. — Zadovoljni smemo reči, da ste ti podobi krasni in izvirni fotografiji, s katero smo ji primerjali natančno podobni, sploh umetniško izdelani. — V 17 oljnatih barvah izdelane podobe v 3 velikostih doidejo začetkom prihodnjega tedna. Naj toraj hiti z naročilom, kdor si želi cen6 preskrbeti to lepo podobo.
Seme Ruskega lanu
je prišlo v Ljubljano. To se naročnikom daje s pozivom na znanje, naj pridejo nemudoma po-nj. Seme je prav
lepo.
Iz pisarnice družbe kmetijske v Ljubljani.
Novicar iz domačih in tujih dežel.
Z Dunaja. — Zbornica poslancev nadaljuje razprave o colninah. Huda borba je bila za col na petrolej; konečno je z večino 165 glasov proti 107 bil
sprejet col po 3 gold, za met. cent, ki je dozdaj bil le 1 gold. 50 kraje. Ministerstvo je svoje poslance nagnilo na to povikšanje s tem , da državna blagajnica dobi okoli 5 milijonov gold, dohodka več. In sopet so dr. Suppan , Langer, grof Thurn pokorno glasovali za vladin predlog, vsi naši — in tudi Dežman in Hot-schewar — pa proti, ker se s povišanim dacom po draži svečava ravno revnemu ljudstvu.
—	Dr. Vošnjak in družniki so v seji 28. svečana vprašali ministerstvo: 1) zakaj je vlada hipoma ustavila volitve za deželni zbor Stajarski že razpisane? 2) kedaj imajo volitve pozneje biti? 3) ali veljajo že voljeni volüni možje ali ne, in če ne, zakaj ne?
—	Se ni znano, kedaj začnete zborovati delegaciji.
—	O skupščini deseterice, ki jo je v posvet 60 milijonov kredita grofu Andrassy-u pretekli teden sklical K uran d a, dobro pišejo „Pol. Fragm.", takole: „kako
se drzne politiški bajazzo Kuranda pri šampanjcu in pojedini delati Avstrijski predparlament o taki važni zadevi?'
—	Budapeštanski časnik hoče vedeti, da ste na
cesarskem dvoru dve stranki: eni — protiruski — na čelu stoji Andrassy, drugi — Rusiji prijazni — pa nadvojvoda Albreht — stari norec Košut se je zopet oglasil s pismom, v katerem hujska na vojsko po vsaki ceni!
—	Cesarjevič Rudolf je eedaj v Berolinu, kjer ga z veliko častjo sprejemajo.
Iz Rima. — Kronanje papeža Leona XIII. se
je vršilo preteklo nedeljo dopoldne, a ne svečano v cer-
. ■ ■»■»«•■i™» — •""^>1	v * .j. .i m bmi. mi •*** "j	■ ••	■' ■	i	** r-"	1.1 ■- -	»- t . m • - ' " - «r ' 1 ' lt	~*"rr,jr —" -•■-»«»■■	»— "
Odgovorni vrednik : Alojzi Majcr. — Tiskin
kvi sv. Petra, ampak bolj privatno v hišni papeževi kapeli (Sikstinski kapeli) v pr.čo prelatov in nekaterih
diplomatov z navadnimi običaji, izostal pa je blagoslov „Urbi et Orbi" (mestu in svetu)". Ker Italijanski vladi ni bila, kakor drugim vladam, naznanjena volitev papeža, zato se je delala, kakor da bi nič ne vedela o kronanji. Razmere med vlado in novim papežem ostanejo tedaj take, kakor so bile pod papežem Pijem IX. Ker so nekateri papežu posebno udani Rimljani v nedeljo zvečer v spomin kronanja svoje hiše razsvetlili, se je pred palačo Theobolijevo kakih 100 rogoviležev zbralo, ki so okna pobijati začeli, pa mestna policija jih je kmalu razgnala. — Namesti kardinala Simeoni-a je papež imenoval kardinala Fran-
chi-a za državnega tajnika, kar je bilo na več straneh dober vtisek naredilo.
Iz Rusko - turškega bojišča. — Naj veča vojska
sedanjega stoletja je končana, podpisan je mir
med Kusijo in Turčijo. V pondeljek 4. marca se je
to zgodilo. V zadnji uri še je Rusija pokazala svojo milost, ker je odnehala od prvih pogojev do skrajne meje ter za vojno odškodnino ne zahteva več zastave tributa, ki ga plačuje Egipt in ga bo odslej plačevala tudi Buigarijaza svojo samostalncst Turškemu sultanu. Cut ponosnosti in veselja mora navdajati vsakega Slovana, orjaško delo osvobojenja kristjanov-ki so čez 400 let ječali pod grozovitim Turškim iar-
mom, je po večem dokončano, pridobljene so podlage trdnega miru na polotoku Balkanskem. Zdaj je upati, da se bo drugo vravnanje vršilo brez posebnih težav. Rusija je bila mož beseda, dognala je osvobodjenje Slovanov, zase pa ni nič pridobila; s tem je dokazala,
da jej je blagor slovanstva više nego goli Ruski interesi. — S sklepom miru je najprvo zapahnjeno Angležem. Sklenjenega miru ne bo razdrla nobena konferenca; če se bo kaka konferenca sploh kedaj sešla, ne bo imela druzega dela kakor le pritrditi miru in po njegovih pogojih vravnati razmere na jugu. — Rusom sovražni listi sicer gonijo Avstrijo v vojsfco rekoč, da dokler je ona na svetu, ne sme pustiti Rusiji tako po svoji volji šariti; al kaj naj stori Avstrija? Če konferenca, ako se kdaj snide, ne privoli v premembe na jugu, se bo Rusija, kakor je Bismark rekel, postavila na stališče po vojski pridobljeno ter čakala tistega, kateri bi imel pogum predrugačiti mir. Do tega pa menda ne bo prišlo, ker je Rusija skazala Angleški ijubav stem, da je odnehala od Egipčanskega, Avstriji nasproti pa od Bulgarskega tributa. Po tem takem bo tudi zase-denje Bulgerije po Ruski armadi kratko in ne bo dajalo povoda za druge sitnosti. Ce prav — kar se ima neki že v kratkem zgoditi — Avstrija zasede Bosnijo in Hercegovino, se bo vendar štrena na jugu brez velikih težav razmotala. Iz teh obzirov zamoremo z dobro vestjo čestitati ne le vsemu slovanstvu, ampak tudi našemu cesarju k temu, da se je mir tako
lepo naredil.
— V Prološčah pri Imotski je frančiškan pater
Dragotin Balič umrl, 55 let star. Ranjki je bil eden
najiskrenejših Hrvaških rodoljubov v Bosni.
Žitna cena
v Ljubljani 27. februarija 1878.
Hektoliter v nov. denarji: pSenice domače 9 fl. 75. — banaaka 11 fl. 18, — tnržice 6 fl. 80. soršice 6 fl. 80. — rži 6 fl. 40, — ječmena 5 fl. 63, — prosa 7 fl. 3. — ajde 6 fl. 83. — ovsa 3 fi. 5 7. — Krompir 3 fl. 5 kr. 100 kilogramov.
založba: Jožef Blaznikovih dedičev v Ljabljani.