KATOLJSK CKRKVEN LJST. „Danica" izhaja vsak petek ua celi poii in velja po pošti za celo leto 4 gl 20 kr.. za pol leta 2 gl. 20 kr.. za i-etert leta 1 gl. 2<> kr V tiskarniei sprejemana za e*lc Mu 3 gl. 60 kr., za pol leta 1 gl. 80 kr., za '/4 l«ta 90 kr.. ako zadene na ta dan praznik, izide ..Danica1- dan poprej Tečaj XLIV. V Ljubljani, 18. kimovca 1891. List 38. Ime Marijino. Vsih milosti Presladki vir. Ime Marija! Ohrani mi. Pri sercu mir, Ko žuga zmija. Nad solnčni žar, Nad lunin svit Ime je Tvoje; Ki si vsigdar Mi hramba, škit, Veselje moje. Naj tu slavim Te upno zdaj Življenje celo; Ko v smert zaspim, Slavit Te v raj Bom šel veselo. Rndoslav. Čudovita božja sodba v zgodovini. Berite in stermite verci in brezverci! Kakor nam je zapustila zgodovina prejšnjih stoletij tako mnogo zgledov božjih šib, ktere je pošiljala previdnost onim, ki so napadali Cerkev Kristusovo in njenega vidnega poglavarja, tako tudi novi in najnovejši čas ni brez dogodkov, ki nam kažejo seganje božje vsegamogočnosti v osodo narodov in knezov. Pred kratkim doživeli smo odstop dveh mogočnih deržavnikov, ki sta se odločno vtikala v osodo svojih dežel ter sta morebiti še določena doživeti rešitev najvažnejšega vprašanja novega veka, namreč rimskega, in to na način, ki bo menda njihovemu prejšnemu delovanju zelo malo ugajal. Po človeško soditi, nahaja se danes, res da, ravno tako malo, kot pred 20imi leti, kaka vterjena nada, da bo dosegel namestnik Kristusov zopet svojo staro pravico in popolno vladarsko prostost; verni kristjan pa si ne bo dal odvzeti upanja, da bo Gospod kakor v preteklih časih, tako tudi v prihodnjih pomagal svoji Cerkvi ter osvobodil od njenih sovražnikov njenega zatiranega poglavarja. — Omenimo naj v tolažbo naših bralcev tukaj nekaj dogodkov iz zadnje preteklosti, za ktere povzamemo nekatere drobnine iz očitnih listov. Napoleon I bil je na verluineu svoje moči : do tega časa se nič ni zamoglo zoperstavljati njegovemu zmagonosnemu orožju. Pij VII. s prestola pahnjen in brez vsake pomoči, bival je kot jetnik v gradu Fontainebleau, (r. Fontcnbln). Čeravno potert od starosti in ves v skerbéh, prenašal je ta hrabri papež vendar svoje grenko jetništvo z zatajevanjem kakega svetnika in z mučeniško vdanostjo. Ko je neki večer molil, stopil je Napoleon nenadoma v njegovo sobico. „Odpustite, Svetost, ako Vaša pobožna premišljevanja pretergam za trenutek.44 dejal je, ko je se nekoliko priklonil z glavo: „toda mudi se. skleniti mora se mir med cesarjem in papežem. Ste se li to stvar dobro pretehtavši prepričali, da Vam moj včerajšnji nasvet popolnoma vgaja?44 — „Moji osebi gotovo, toda ne dolžnostim papeževim," odgovoril je Pij VII. Napoleonov nasvet nameraval je namreč na to, da naj bi sv. oče sprejeli letne obresti od dveh milijonov frankov ter se za zmeraj odrekli Petrove dedovine, cerkvene deržave. Serčni starček pa je ostal pri svojem sklepu, da ne bo nikdar privolil v taki rop. „Rajše uiurem v suž-nosti,44 dejal je, „kakor da bi oskrunil svojo vest s tako pregreho, s toliko nezvestobo44. Nato je našteval cesar vse, kar je bil storil po Francoskem za vstanovitev vere, ter prosil Pija VII, da naj se torej ne kaže nehvaležnega, temuč sprejme njegove pogoje44. Papež ostal je ne omahljiv. Otožen, da je pri starčku, kterega je imel v svoji oblasti, našel toliko stanovitnost in serčnost, in razdražen, da se nahaja edini mož na svetu, ki se prederzne zoperstavljati se mu, kričal je Napoleon: „Nchajva. gosp. papež: ker nečete mojega prijateljstva, okusiti Vam je nasledke mojega sovraštva". — „Sire it. j. presvetli gospod).'1 odgovoril je papež. ..Vaše pretenje položim k nogam križa nega ter prepustim Bogu skerb, poskerbeti za mojo osodo: stari Bog še živi." — „Stari Bog še živi. pravite? Kaj pa upate od njega?'1 — Papež: „ha ho Cerkvi pomagal ter jo varoval do konca dni. kakor je govoril". — ,,To so velikanske obljube." odvernil je Napoleon. med tem. ko je postajal vedno bolj in bolj razburjen: „bomo videli, Jaz pa nisem niti k papežem niti s cerkvijo tega starega Boga zadovoljen. Morebiti vstanovini še iz svoje lastne moči deržavno vero. ki ne bo imela za poglavarja Kristusovega namestnika, temveč cesarja samega." — Xa to ošabno bogokletstvo reče namestnik Kristusov: ..Sire. vi precenjujete svojo moč-. ..Vse zainorein v Kvropi." dejal je serdito zmagavce tolikih ljudstev. ..ter ne morem p<»končati premagati svojeglavosti starčka, ki se imenuje namestnik starega Boga. Naj toraj umerje nepremagljivi v naši ječi". — ..Le dobro premislite, moj knez." rekel je plemeniti jetnik. ..vsi pre-ganjavei so poginili. Cerkev pa še vedno stoji. Vi preganjate Cerkev ter imate mene ujetega: vendar pa živim kljubu bridkostim in vsemu svojemu terpljenju. Živim, da vidim enkrat tam, kako Vas bo dohitela roka „starega Boga'1. Vaša mera je napolnjena, zatorej boste delilh, osodo preganja vcev." Nikoli ni slišal Napoleon tacih besedi. Truden usedel se je papež na stol. ko je gospodovavee K v rope. rudeč od jeze. zapustil sobo bruhnivši b<»goskrunstvo: ..Stari Bog pobija le šleve: zoper cesarja nič ne more. Vi pa. papež, čutili bovr let pozneje bil je pa cesar sam jetnik na St. Ilclciiskcm otoku. Na tej zapuščeni pečini daleč od suhe zemlje oddaljen od vojsk, ktere je tolikokrat zmagonosno vodil, spominjal se je veliki, propadli grabež nekdanjega prizora v gradu Foiitaincblcau. Nekega dne mogočni izgnanec na samotnem sprehodu, sprcmljevan od generala Bertrand-a in grofa Jožeta de Kethel-a, sede na skalo, iu v premišljevanje zatopljen gleda čez neizmerno morje, ter reče k grofu: „.ložet*. ali nisi bil tudi ti na gradu Fontaineblcau, ko mi je prorokoval papež Pij VII mojo osodo?'1 — „ha. Sire". — ..Se-li še spominjaš onega pogovora?' — „ha, Sire. nikoli mi ne bo zginil iz spomina". — „Ti se še spominjaš papeževih besedi—- „Zelo natančno, Sire: sv. oče so dejali, da stari Bog še živi: ta Bog je še vselej sovražnike sv. Cerkve pobil, in dostavili so..". — „Dalje, Jožef dalje!" nagovarjal je Napoleon, ko je videl mladega moža zastajati. — „Dostavili so, da ta večni Bog bo pokončal Vaše Veličanstvi». če ne nehate ('erkve preganjati". — „Tako je: in resnično, moj ljubi prijatelj, stari Bog živi, ter potare zatiravce njega, ki je tu na svetu njegov namestnik. (J, ko bi vendar mogel, nadaljeval je otožno Napoleon, zaklicati vsem onim, ki imajo na svetu kako moč: Spoštujte namestnika Jezusa Kristusa! Ne bojujte se zoper papeža, ne zatirajte ga : če pa vendar to storite, bodete poterti od maščevalne roke Božje, kajti Bog sam varuje prestol svetega Petra".'") Po smerti Napoleona I vernil se je Jožef de liethel na Francosko v grad svoje družine. Grof živel je do visoke starosti, oddaljen od posvetnega šuma in politiškega delovanja. Pri tem je zvedel nekega dne. da hoče Napoleon III, njegov zvesti prijatelj in takrat francoski cesar, podpisati pogodbo, po kateri naj bi zapustili francoski vojaki Ivini v dveh letih'1. To je bilo 1. 1«.">4. Le iz ljubezni do sv. Cerkve in francoske dežele prisiljen, hitel je nekdanji sluga slovečega jetnika na St. Heleni k cesarju Napoleonu III, ter ga je prosil in rotil, da naj papeža ne zapusti, Pija IX ne pusti brez pomoči, ter ne izda ga skrivnim družbam in njegovim mnogobrojnim sovražnikom. Napoleon skušal je grofa pomiriti, češ, v svetosti svoje službe in v spoštovanju, ki je združeno z njegovo osebo, bode ravno toliko varstvo našel, kot v bajonetih vojakov. — „Skrivne družbe," odgovoril je de liethel, „in sovražniki papeževi ne pripoznavajo svetosti njegove službe in namesto ljubezni in spoštovanja čutijo le sovraštvo zoper sv. Očeta. O Sire, prosim, ne umaknite se iz ltima s Svojimi trumami. Ako se udaste sovražnikom Cerkve, nakopali si boste Sebi, Svoji družini in Francoski strašne šibe z nebes*4. Cesar pogledal je začuden grofa ter ga prosil, naj mu natančneje razloži te nejasne besede. Grof ga nato spomni na pogovor med Napoleonom I in Pijem VII na fontčmblo-skem gradu in na besede cesarjeve, ko je bil na otoku St. Heleni jetnik. „To je res čudno," odgovoril je Napoleon, „naključba dala je v resnici papeževim besedam neko verjetnost44. Žalosten, da cesar besede ni hotel razumeti, tiščal je grof še bolj v njega ter ga skušal za- *» To pa naj premišljujejo tudi pritiklov>ki zatir.iv«-i Orkve Kristusove in njegovega namestnika, dokler je čas. da si >aj dušo rešijo, kakor Napoleon I. gotoviti, da tudi njegov stric v Fontainebleau ni hotel verjeti, da je božje maščevanje, da je pa temu velikemu možu odperla oči na St. Heleni nesreča, ponižala njegovo ošabnost ter prisilila k izpovedi, da je zato v pregnanstvu, ker je preganjal vesoljnega očeta vernikov. In strašno razburjen končal je Jožef de Retliel: „Ce Francija dovoli, da se oropa Pij IX, izda svojevoljnosti njegovih sovražnikov ter živi v jetništvu, potem....44 — ,.l\aj pa potem?44 vprašal je cesar. ,,Potem bodo z nova pustošili tuji narodi Francosko deželo in Vi doživeli hote osodo Vašega strica". „Dovolj.44 dejal je cesar, „zahvalim se Vam za Vaše svarila". In poslovil se je od grofa. Nesrečna Napoleonova politika je dovolj znana. Francoske armade zapustile so Kim, in veliki papež Pij IX je umeri, oropan svoje posvetne oblasti, kot jetnik v Vatikanu. Nekaj let po navedenem pogovoru stanoval je grof Jožef da Ketliel s svojim prijateljem Ditmour-om v gradu Hellevue, ne daleč od Scdan-a. Tedaj zgodilo se je. da je doživel, — bil je osodepoln 2. kimovec — da je moral Francoski cesar izročiti meč Pruskemu kralju, svojemu zmagalcu. Napoleon, odpeljan v jetništvo. bil je kmalu oropan tudi deržave in krone in moral je '.¡mre t i daleč proč od Francoskega. Pred prihodom pruskega kralja je menda dejal nesrečni cesar grofu de Kethel-u, kterega je cesar imel pred nekaterimi leti za vešastega preroka nesreče: „Svarilo mojega strica se zveršuje. ne na-padjte papeža in ne zatirajte pa: drugač boste od božje desnice ponižani, ktera varuje prestol sv. Petra. 3Ioja osoda je nova priča za resnico vsega tega". In resnično so to dogodki natančno pričali. Kajti tisti dan. ko so perve francoske vojne trume zapustile Kini. bili so Francozi pervikrat odločilo premagani pri Weissenbiirg-ii ter so zgubili ravno toliko vojakov v tej bitki, kolikor jih so odpeljali iz Rima. V dan. ko je zapustil zadnji francoski vojak Rim. zgubili so Francozi bitko pri Reichshofeii-u. in dan. kterega je propadel prestol in dinastija Napoleonova. 4. kini. 1S70 bilje 10. obletnica onega 4. kini. 1800, ko se je zarotil Napoleon iz strahu pred Orsini-jevimi bombami z grofom lavoiir-jem. da bi zopet dosegel edinost cele Italije ter papeža pahnil s prestola Tisti dan pa. ko so se prikazali ltaljani pred Rimom, kterega so jim Francozi izročili, sli so Prusi proti Parizu, kterega so si kmalu osvojili. Božji mlini meljejo počasi, toda drobno. (Annal. d. Werkes v. hl. Paulus. Nr. 7. 1 S!» 1.» Modroversko kermilo zdrave omike. (Dalje.) V. Poglavje. O c er k vi. V svetnih vedah je na izvoljo modrovati po svoji šegi. Brez greha si izmišljuješ nove sostave, ali voliš izmed izmišljenih ono. ktera se ti naj bolj prilega. Ni prepovedano dcižati se Deskarta, (Jasscndia. Ncutona. Vega. KoperniV.i itd. Bog je prepustil svet učenim v pretresovanje. Drugo je z razodetimi resnicami. Naj višji duh je govoril in njegova beseda je vredna, da se ji naš um uklanja. Nikakor ne pristitje slabim stvarem tehtati božje izreke in neke imeti za veljavnejše od družili po krivičnem razločku med temeljnimi in netemeljnimi uki. Verujmo vse: ako ne, ne verujemo ničesa. ker beseda božja je jednake važnosti v vsem. kar oznanja. Kako bi razkol ne družbe, zamotane v nasprotne like. od kterih terdijo. da so božja beseda, mogle biti cerkev Jezusa Kristusa, ki se sam imenuje resnico? Resnica pa je le ena. ..Le en Bog je, in en Kristus in ena Cerkev in ena stolica na Petra sozidana po besedi (¡ospodovi. Ne more se staviti drug darilnik, ne početi novo duhovstvo".*) Kna sama cerkev, ali nobena! Ločina i^sekta: — ločinar-heresiarch. t. j. početnik krive vere), ki vse druge odohriije. se že sama obsojuje. VI. Poglavje. O potrebi in obstoju vidne oblastnije v Cerkvi. 1. Cerkev ne more pogrešati oblastnije. Njena vstava: njen obstanek: kakost oseb v njej združenih: namen, kterega si stavi: uk. kterega oznanja: lastnost vere. ktera dvonibe ne terpi: potreba središča edinosti: obstoj krivoverstev: nezadostnost preiskave; obstoj razodetja: obna šanje glavarjev protestanštva: obstoj previdnosti božje: poveršnost človeškega duha: — vse to so sami nepremagljivi dokazi za potrebo in obstoj vidne oblastnije v cerkvi. Poglejmo jih na drobno. (V r k vena vstava: pervi dokaz za njeno oblastnijo. Cerkev je vrejena družba: ni ga pa reda v družbi brez oblasti, kteri morajo pokorni biti *) 0«*ils nini>; <■>(. «i C.|ini.i. H calh«'«lr:i una supra iVlrum I >• »i 11111 • v««. hiiniala: aliua» ♦'!>!<.!iuin iic»ii |M»t«st. S. hčoii mašili plašč. Uodovič: 1 antipendij. 127. Ledine: o korporalov. »i pal. 12 puriti-katorjev. '.» rutic za lava bo, 1 obhajilno štolo. 12s. Spodnja Idrija: .'i mašne srajce. G hu-mcralov. :i prepase. 12'.». Vojsko: 3 mašne srajce. G humeralov, •i prepas«'. l.io. Zavra ter: 1 rudeč mašni plašč. 131. Žiri: 1 čern mašni plašč. *) M»»ii-truiu ln»rr«n.luiii. intorme. ingens. cui lumen ad«-mplum ••>!'*' ♦ D|». Od >'»l>ki!j asuv il<» danes nisem več mislil na ta monsrozni ii«j.\am«-ler! —n 132. Č e r n i V e r h n a d I d r i j o : 3 mašne srajce, G humeralov, 3 prepase, •» korporalov, r» pal. 12 pu-rifikatorjev, !) rutic za lavabo. 13:1 Ver h 1S v. H Kralji): (i korporalov. (j pal, 12 purifikatorjev. !) rutic za lavabo. 134. Borovnica: 1 velum, 1 obhajilno burzo. 13"» Černiver h nad Polhovim g r a d c e m: 1 bel pluvijal Lili. Hotederšica: 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 137. Podi i p a: 1 rudeč inašni plašč. 138. Rovte nad Logatcem: 3 koretlje. 13i). Zaplana: 1 bel mašni plašč. 140. Begunje pri Cirknici: 1 bel pluvijal. 141. Bab no polje: 1 rudeč mašni plašč. 142. Bloke: 1 zelen inašni plašč, 2 belo-rudeči oltarni blazinici. 143. Planina pri Rakeku: 1 vijoličen pluvijal. 1 belo pridigarsko štolo. 144. Stari terg pri Ložu: 1 zelen mašni plašč. 140. I nec: 1 obhajilno štolo, G korporalov, 6 pal, 12 purittkatorjev, it rutic za lavabo. 14G. Št. Vid pri Cirknici: 1 bel mašni plašč. 1 obhajilno burzo. 147. Slav in a: 3 mašne srajce, G humeralov, 148. Šempeter: 1 bel mašni plašč. 141». Ter novo: l zelen mašni plašč. 150. Knežak: 3 koretelje. 151. Košana: 1 rudeč inašni plašč, 1 antipendij. 152. Nada nje selo: 1 bel inašni plašč. 153. Prem: 3 mašne srajce, (i humeralov, 3 prepase. 154. Poddraga: 1 bel mašni plašč, 1 obhajilno burzo. 155. Lozice: 3 mašne srajce, 1 plašček za ciborij. 15 G. Še nt-Vid pri Vipavi: 1 vijoličen pluvijal. 157. Slap: 1 vijoličen mašni plašč. 158. Gol: 1 rudeč mašui plašč, 1 obhajilno štolo. 150. Š tu rje: 1 velum. IGO. G oče: 1 zelen mašni plašč. Hvaljen in češčen bodi na veke Zakrament pre-svetega Kešnjega Telesa! V Ljubljani, sv. Bernarda dan 18UI. Vodstvo bratovščine. Ogled po Slovenskem in dopisi. Petindvajsetletnica piečastitega gospoda Jožefa Pečar ja v Kranjski gori 27. avgusta 1891 Pridiga pri 251etnici g. Jožefa Pečarja. l Konec j Jezus je rekel Petru: Resnično. r«sni«'no ti povem: Dokler si bil mlajši, si se sam opasoval in šel. kamor si liotel: kadar boš pa star. bos svoje r»jke raztegnil, in drugi te bo opasal, in te popelje, kamor ti nočeš! (Jan. 21, I8.1 1. Božja volja je tedaj, dragi poslušavci, da je naš slavljenec, preč. g. Jožef, že IG let bolan in mertvouden; Božja volja pa tudi. da mi. njegovi sošolci, terdni in zdravi obdelujemo njegov vinograd. Pervi in poglavitni vzrokteh okoliščin je tedaj neskončno modra previdnost Božja, kteri se moramo vsi ponižno uklanjati in podvreči: da Bogu eden v bolezni, drugi pa v zdravji zvesto služi. 2. Pa še drugi vzroki so. ki nem stan našega ljubega prijatelja g. Jožefa kot bolj prijeten in bolj tolažljiv kažejo, kakor se na pervi pogled vidi. Če s telesnimi očmi gledamo njegov revni, bolehni stan, se nam milo stori in smo užaljeni nad njim. Če pa z očmi vere te okoliščine premišlujemo, če pomislimo, kako težaven in velike odgovornosti je duhovski stan, in kako lahko se v njem pogubi, kdor njega svete dolžnosti prav ne spolnuje: potem moramo našega bolnega tovariša še srečnega imenovati; nima namreč tiste zelo težke odgovornosti, ki nas druge duhovne čaka. Ti g. Jožef že davno ne moreš več maše vati — pa zato tudi odgovornosti nimaš, ki nas čaka! Kolika odgovornost je le zavoljo ene same svete maše! Nek novomašnik je precej po novi maši umeri. Pričujoči so se te smerti veselili in novomašnika hlagro-vali in svetnika imenovali. Ali nek star častitljiv duhoven je z glavo majal in rekel: Kanjki novomašnik ima dovolj odgovornosti; maševal je, če tudi le enkrat in odgovornost zavoljo ene same sv. maše bo dokaj huda! Kaj bo še le za nas, ki smo tolikokrat maševali! Kolika odgovornost nas nadalje čaka zavoljo spovedovanja! Od vsacega spovedanca bo treba odgovor dajati! Ti g. Jožef že davno ne moreš več spovedovati Pa miren bodi, vesel bodi: Tvoj odgovor bo toliko ložji, kolikor težji bo naš zavoljo toliko opravljenih spovedi! — In tako je zavoljo drugih duhovskih opravil in delenja drugih sv. zakramentov. 3. Pa mi bo kdo ugovarjal in rekel: To je res, da bolni g. Jožef ne bo imel odgovornosti zavoljo duhovskih opravil, kterih izverševati ne more; pa ne bo imel tudi zasluženja, kterega si vi drugi zdravi duhovni vsaki dan lahko pridobivate, vsako uro lahko pomnožujete! Ta ugovor je res po eni strani opravičen; vender pa jest terdim, da si g. Jožef tudi v bolezni lahko zasluženje pridobiva, da se kolikortoliko tudi našega zasluženja lahko vdeležuje. Ti g. Jožef za moreš za nas moliti, sv. mašam se priporočevati! Kakor je nekdaj Mozes na gori molil, ko so se Izraelci v dolini vojskovali, tako tudi Ti za nas moliš, ko se trudimo v duhovskem pastir-stvu. da bi Bog našim delom blagoslov, našim naporom zmago dal! Ti g. Jožef že davno ne moreš več pridigovati; ali eno pridigo vender lahko še zdaj do vernih svojih rojakov imaš: mislim namreč pridigo dobrega, lepega izgleda! In to pridigo res tudi neprestano govoriš že 10 let. aj Kolikor sem sam videl ali od drugih slišal, se nisi v svoji hudi bolezni nikdar pritoževal, si vedno bil poterpežljiv. In to je lepa pridiga. ktero si vsi pričujoči dobro zapomnite! Toliko let bolan biti — pa nič ne tožiti, to je lep izgled za vas, kadar vas nadloge, bolezni obiščejo, nesreče zadenejo! h) Ti, g. Jožef, si svojim rojakom pridigo val, in še zdaj pridiguješ, ko svojo mater tako spoštuješ, ko majhino svojo pokojnino z njimi deliš! Ti pridiguješ spoštovanje do štarišev s svojim zgledom in to je pridiga, prelepa pridiga, ktero naj si posebno kerščanski otroci dobro zapomnijo! c) Ti, g. Jožef, posebno danes lepo pridiguješ. ko očitno svojim rojakom zgled prave hvaležnosti do Boga daješ. Nekterim se današnja slovesnost ni primerna zdela. Sam sem jih slišal, ki so rekli: Čemu taka slovesnost. in Hospo lovim. so mi zdi častitljiv kakor nekdaj poterpe/ljivi Job. ki je Boga tudi v nesreči hvalil. rekoč: .so-. ! je dal, Gospodje vz.-l: (¡ospodovo mi' naj bo češčeno! In zdaj naj hitim k sklepu. Naj nam ostane današnji dan vsim skupaj v prijetnem spominu; naj nas posebno poterjuje v ven na lieskoiičn.. modro previdnost Božjo, ki žalost in veselj..- obrača k našemu zveličanju. In Ti, ljubi prijatelj g. J«.žef. nič n. mara j, če Te ljubi Bog še naprej skuša, če skušnjo dobr«. pre-stojiš, dal Ti bo Bog. ki tudi dobro v«dj.» p-.plačati more, krono zvestim mašnikom pripravljeno, ravno tako kakor nam, ki težo in vročino dneva prenašamo; še več, dal Ti bo tudi krono mučeništva. če svojo mučno bolezen stanovitno prenašaš do smerti' In zdaj še nekaj! — Ko bodeš potem ljubi prijatelj pri sv. maši prejel svojega (lospo la in Odr«-šenika v podobi kruha, zahvali se mu za vse v 2*i letih prejete dobrote; prosi pa tudi. če je božja volja da bi vsaj toliko okreval, da ui še kedaj maševati mogel. Prosi pa tudi za vse, ki so «laues priča in deležni Tvojega veselja! Prosi ga uajpred za svoj., ljubo mater, ktero naj Ti še kako leto pusti v tolažbo! Prosi ga za svoje sestre; posebno za sestro Uršo, ki Ti streže kakor kaka usmiljena sestra že toliko let in s Tabo nosi težave, da Ti ju še ohrani. Spominjaj se danes pa tudi ranjcega očeta iu brata, ranjih zn .ncev in dobrotnikov! Spominjaj se danes tudi naju dveh, ki sva priči Tvojega veselja — spominjaj pa se tudi vsili drugih sošol«ev. živih in mertvih! Spominjaj se danes domačega g. župnika ki so ti vsa leta hude bolezni svetovale«*, pomočnik, dobrotnik in spovednik. »Spominjaj se g. kapelana. ki so ti serčxio naklonjeni, m vsili pričujočih in n«--pričujočih prijateljev in dobrotnikov. In ravno ta vez naj še zanaprej med nami ostane, da namreč molimo eden za d-ruzega, da bomo oiiranjeni. Amen. Stauga, 7. sept. (Zveličavne vaje.» »> „Zgodnja Danica"! že spet ti imam jiovedati nekaj veselega. Morebiti kedo poreče: kaj pa je bilo vendar tako veselega? Odgovorim iu pravim: da j«.- bilo v času od 23—30. avg. za našo duhovnijo res veliko veselje. V tem času je namreč ljubi Bog pošiljal posebne milosti vernemu ljudstvu po zakramentu sv pokore in sv. obhajila. Nežmah in K. Hajdrih. iz roda sv. Vincenoija P. Ozna-novala sta z veliko navdušenostjo božjo besedo, ter nam celila dušne rane. Izverst.ne so bile pridige in govori, s katerimi sta meči 1 a terda serca tudi zasta-ranih grešnikov. Ljudje so se prav pridno vdeleževali duhovnih vaj. ter zvesto poslušali glas k pokori; bili smo vsi pr«'šinjeni do serca. Zares, nekaj posebnega j»» prešinjalo v tem času našo duhovnijo; zginjala je mlačnost. vterj«*vala se gorečnost za vse božje; sov-r žniki s<» s»» spravljali, sploh, mnogo so predrugačili tisti dnevi. Zv««Vr nam je zvon nenavadno naznanjal, da s«> ljubi g ozira na grešno ljudstvo, kteremu je poslal svojega Sina v odrešenje; naznanjal nam je pa tudi. da deli Bog v tem času posebne milosti grešnemu ljudstvu O ko bi bil mogel človek takrat v vsako hišo. gotov«» bi si bil mislil, tu so res ker-ščanski ljudje, ki spolnujejo zapovedi Gospodove. I '»♦•rž ko je «>b sinih zvon zapel, pokleknili so vsi. gospodar in družnina. pred križanega. ter molili v čast njegovemu britkemu t«jrplj»'nju. in šo posebno za terdovritn«» grešnike. Molih so prav goreče, in tudi v«*in. da j»* ni hiše. v kateri bi se ne bilo molilo za t« t« lov ra t ne grešnik«', posebno za tiste brezverce, ki se n«- menij«» n«- za P.oga in ne za pekel; za taiste, kateri mislijo, da ji» človek po sm«'rti kakor neumna žival, za taiste, ki se zoperstavljajo in nasprotujejo duhovnom in jih psujejo z gerdimi psovkami. Da bi ž«* vendar enkrat spoznali kriva pota. po katerih rajajo! Mislim in re«Vm : spoznali jih sicer bodo gotovo, toda žali. ak" b«»«!«* ž»' prepozno! Ah da bi goreča m« lit« v vernega ljudstva bila uslišana, in naj bi spre-gh dali in obžalovali kriva pota. dokler še ni prepozno. Ang«*ljsko nedeljo j«» bil sklep. Okoli / 10 se je zbralo mnog«» ljudstva, katero je v obhodu sprem-Ijalo Najsvetejš. M«d «»bhodom so se zvonovi prav milo glasili. t»*r s svojim prijetnim zvonenjem Bogu čast dajali, ljudi pa k stanovitnosti opominjali. Solnce s«' j»* milo «.žira!«» po zelenih livadah, ter se iskralo v raznobarvni rosi. Vsa narava je bila tako rekoč na novo oživljena z vernim ljudstvom vred Zdelo se mi. je kakor da bi hotela reči: o prečudno skriti Bog! tudi jaz ti dajem čast in slavo z množico vred! Po slovesnem obhodu je bilo darovanje in za tem je sledila slovesna svet m maša. katero so darovali preč. g. prof. in kanonik Josip Mam z asistenco. Po sv. maši je bil sklepni g«»vor. v katerem so nam čast. g misij«.nar k sercu gnali imenitne besede: moli. delaj, terpi! Te tri besede nam ostanejo v vedni spomin Moliti, delati in terpeti je tako rekoč kristjana perva in največja dolžnost; zakaj, kedor ne m«tli. se mu že vi«li. da je mlačen, in tudi vera pri takem |H»ša. ker začne dvomiti; takih je, žali da, veliko posebno po mestih Nasprotno pa. kedor rad moli. t«t zvesto opravlja svoje molitve, se mu vidi, da ljubi Njega, kateri mu tudi vse da, kar ga prosi v molitvi. Tudi delati mora človek! Vsak stan ima svoja dela in «»pravila, bodisi v tem ali onem oziru; eni iinaj.. seveda težavna, a zopet drugi lahka dela. Vsak po sv«»jeni stanu si moramo pred oči postavljati i/r.-k: .Moli in delaj!- in P.og ti bo dal svoj blagi »slov. Zadnja bes«-da. „terpeti", je že pri človeku vdo-maeena: saj človek mora terpeti prav do smerti; še le ko se preseli iz te solzne doline, preneha svetno terpljenje. Mislimo pa si: kedo pa dandanašnji na svetu največ terpi? Težko je odgovarjati nato vprašanje. ker nespametno bi bilo se prepirati z brezverci in liberalci. Med govorom so nam podelili sv. papežev blagoslov Nenavadno ihtenje in jokanje je bilo slišati po vsi cerkvi; vse je žalovalo še enkrat nad svojimi grehi in tudi vse obljubilo grdi in njegovo priložnosti zapustiti. O da bi ljubi Bog podelil milost» vernemu ljudstvu, da bi ostalo v tem terdnein sklepu, zapustilo greh in njegove prijatelje bljižnje priložnosti, ter da bi te misijonske „duhovne vaje' obrodile stoterni sad za «lušo in telo. K sklepu še rečem, da gre hvala za to preveliko milost, vsega mogočnemu Bogu. in njegovim res neu-trudljivim in gorečim poslancem, preč. gg. mis'jo-narjama. čast. g župniku z Janč, in posebno še d«»-mačemu g. župniku, ki toliko skerbijo za lepoto hiše Božje, posebno skerb in čujočnost pa imajo še nad dušami svojih duhovljanov, kajti že drugič so omislili te „duhovne vaje." B.»g poverni vsem čast. gg njih veliki trud, ka-terega so skazovali v tem čssu! ohrani naj nam našega verlega čast. g. župnika, da bodo še mnogo let vodili svoje verne ovčice, ter njim kazali pravo pot v sveta nebesa! S. Iz Planine 14. sept. — Veliki shod v romarski cerkvi Matere Božje na Planinski gori se je letos v praznik Marijinega presv. mena sijajno obnesel. Vreme, ki ona pri tacih cerkvenih slavnostih dokaj važno besedo, je bilo zelo vgodno. — krasen poleten dan. — zato s«- je zbralo ogromno število božjepotnikov, od vseh strani Notranjske, — da. celo od jadranskega mor;a in hervaške meje so nekateri priromali. Lahko se reče. da je blizu 'io«>o ljudi 13. sept. obiskalo starodavno Marijino svetišče, — pač jasen dokaz, kako globoko je v sercu našega naroda zarezana ljubezen do neb. kraljice Jako vstreženo je bilo romarjem s tem, da je že poprejšnji dan pet- č. g. duhovnikov spovedi romarjev sprejemalo. Vsi, ki so s tem namenom na Božjo pot dospeli, so lahko na versto prišli in sv. zakramente prejeli. Kaj je pač potrebnišega na božjih potih, kot priliko dati romarjem, da si morejo serce očistiti in vest ohladiti v skesani spovedi In kaj druzega ima kerščanskeinu romarju, ki želi Božjo pot res v svoj dušni prid opraviti, bolj pri sercu biti. kot to, da ss. zakramente ali poprej doma. ali pa na božji poti prejme? Božja pot brez spovedi in sv. Obhajila je le na pol storjena in ne donaša stalnega dobička. — Bodi s temi versticami ob enem preč. g. du-duhovnom, ki so se drage volje potrudili na Planinsko goro: g. prelatu dr. Kulavicu, g. prof. dr. Lesarju, preč. g. dekanu Kunsteljnu in župniku Hrenoviškemu javno izrečena serčna hvala za njih krepko pomoč pri oltarju, v spovednici in na leči. — Dela je bilo mnogo, Bog daj tudi primernega sadu, vse pa bodi Njemu v čast in v hvalo in Mariji v slavo! Iz Ternovske fare lia Notranjskem (Dopis ) Iz raznih krajev naše domovine nam prinaša „Dani--a ' zanimiv«; dopise, kteri nam poročajo, kaj se je tu in tam lepega Božjim hišam preskerbelo, kaj se je ve-s« lega ali žalostnega pripetilo, kako so spodbudno tukaj sveti misijon, tam slovesno novo mašo obhajali. Nadjam se torej, da bo čast. bravcem „Daničinim* tudi s temi versticami vstreženo, da bojo radi brali dopis od južne meje kranjske dežele, iz fare Ternovske, posebno ker ni Danica dokaj časa iz našega kraja nič poročala. — Nad Ternovim se dviguje na prijaznem z drevjem ovenčanem griču starodavna še precej prostorna, pa za tako veliko župnijo mnogo premajhna farna cerkev sv. apostola Petra. V jako visokem, leta 1S27 sozidanem zvoniku so 4 prijetno vbrani zvonovi, kterih naj veči ima 3o stotov. Velike pred J5 leti izdelane orgije, zale sp -vednice. štirje kameniti oltarji «peti je lesen), lepi kipi in marsikaj še zaljša in liči našo cerkev. Čez vse lep je pa veliki oltar z umetno po prof. Franke-tu malano podobo sv. Petra, cerkvenega patrona. Ta oltar je iz različnega černega. rudečega, belega in celo zelenkastega marmorja sestavljen in pa tako lepo, da smemo lahko terditi. da je v naši škofiji malo lepših in bolj dragocenih oltarjev. Pa to bodi le memo grede omenjeno; opomniti hočemo še, da je bila cerkev pri vsem tem v teku let postala zelo nedostojna in neprijazna; ker že več let ni bila pobeljena in prenovljena, je delala na domačine in ptrnce jako slab vtis. Splošni želji ljudstva, da se cerkev skorej dostojno prenovi, je bilo letošnjega poletja vstreženo. Cerkev z zvonikom je bila letos vsa prenovljena, pobeljena in od znotrej lično pobarvana, tako da je zdaj jako čedna in zelo prijazna. Za du-hovnijo. ktera šteje nad TuuO duš, je cerkev pre-majhina; pri vsaki večji slovesnosti ne more vsega ljudstva obseči, posebno ko ste obe kuraeiji, llarijska in Postenjska. brez duhovna. V tem ozirubo sedaj boljše, in ljudje bojo imeli sedaj v Božji hiši dovelj prostora: Harijci namreč so že dobili svojega duhovnega pastirja, in tudi v Poštenje pride menda v kratkem penzijo-niran duhoven, kteri bo po svoji moči tamkaj iz-verševal duhovno pastirstvo. Lahko je verjeti, da so ubogi Poste nje i 0 tej novici zelo veseli, ako se premisli, da je omenjena duhovnija že lo let brez duhovna. Nekaj krog farne cerkve, nekaj za cerkvijo se razprostira pokopališče, ktero je za tako veliko faro tudi mnogo premajhino. Zatorej je splošna želja ljudstva, da se skorej razširi, kar se lahko zgodi na dve strani. Vendar nekterim ni po godu, da ostane pokopališče pri cerkvi; radi ga bi tje daleč od farne cerkve preložili - ) Že pred par leti je bila obravnava, pri kteri se je povdarjalo, da je naše pokopališče na samem, na hribu, da nobenemu nič ne škoduje, da ga ni bolj prunernegi kraja itd. Spoznal je vse to naš nekdanji okrajni glavar, ter privolil, da ostane tukaj pokopališče. Ljudje so mu bih jako hvaležni, ker jih je groznih nepotrebnih stroškov obvaroval. In tako imamo pri nas po stari kerščanski navadi pri cerkvi kraj. kjer naši dragi ranjki vstajenja čakajo. Mnogo se pri nas za ranjke moli. kjer imajo ljudje lepo priliko vsako nedeljo grobove obiskovati. Kavno to ni današnjemu razsvitljenemu svetu po godi. Od cerkve naj se odterga zakon, naj se loči šola; od cerkve naj se Joči zavoljo nevarnosti kužnih bolezni tudi — pokopališče. Kjer je pokopališče med hišami, je vsaj nekaj videznega za liberalno skerb, kjer je pa cerkev in pokopališče na samoti, tam se nam zdi ta skerb za zdravje pretirana. (Konec nasl.> *i Poslednji ras je večstransko spri»"ano. da je bosa vraža li>lili. ki modrujejo, daje pokopališče pri cerkvi zdravju škodljivo: „memento mori" — misel na smert je l>av — ha v. ki sitnežein grozo dela in bi vsa pokopališča radi prestavili v deveto deželo. Razgled po svetu. Gornje-Avstrijansko. V Ens-u je katoliško-k«.nser-vativni shod med drugim prosil katoliško--konservativne poslance, da naj pri vsaki priliki povdarjajo. da družbeniki niso opustili zahtevati versko šole, temveč da kakor pošteni katoličani in domoljubi cenijo za svojo sveto dolžnost, o vsaki priliki tirjati tako šolo, ker so prepričani, da le po takem potu bode šola temeljno skerbela za telesni in dušni blagor ljudstva. Ni ga skorej katoliškega shoda, pravi „Vater-land," na kterem bi se z vso določnostjo ne zahtevala postavna varnost za katoliško odgojo šolskih otrok... Kolikor bolj se bode nezmerna večina katoličanov v Avstriji zavedala, toliko bolj bod«* to pravično zahtevo ponavljala. Naj le večina varnih možakov pride v deželne zbore in v deržavni zlur. se bo hitro to zahtevalo, kar želč. celo drugo ver«-i in j udje sami. Švica. Zvezni svčt švicarski je umazan ga in rogovilskega laškega pisača Sehichia pregnal iz Genove. — Naj bi povsod tako posvetili takim liudo-delnikoin; nastopil bi kmalo mir po deželah in ne godilo bi se toliko hudobij, pojonjevale bi šibe božje. Belgija. Katoliški shod v Melini je poslal papežu adreso, v kteri je izrečeno voščilo, da naj se poverile svetno gospodarstvo sv. Očetu. Amerikansko. št. pavelski nadškof Ireland je IG. avg. birmoval v cerkvi M. D. ob Belem jezeru med Indijani. Dne 21. avg. pa je bil pričujoč pri slovesnosti, ko je bil Mihvauškeinu nadškofu prevz. g. Frideriku Ksav. Katzer-ju podeljen .palliutn," znamnje nadškofovske oblasti. S kardinalom Gibbensom vred so k tej slovesnosti pričakovali mnoge škofe in stotine druzih duhovnov. 1'ivvzvišeni gosp. Katzer. Štajerec, je pred kacimi 17 leti z gg. Trobicem idr. za časa pok. inis. Pirca šel v misijon. Pravijo, da blagi gospod je v pervo bral v »Žgud. Damcr o Pircu in njegovem misijonu in da zato je zvezdo danico vzel v svoj gerb. V Vakoniji se je li). avg. pripetila strašna nesreča V hiši sester kerščanske ljubezni je sestra Osvalda, ki je bila sama doma. zajemala vodo in po nesreči padla v vodnjak, iz kterega ste jo drugi sestri, kmalu vernivši se domu. izvlekli ko merliča. Bog ji daj večni mir. — Duhovske vaje se obhajajo tudi po onih krajih. — V samostanu sester :». reda pri sv. Frančišku je 10. avg. več deklic prejelo samostansko obleko. V Lake Benton-u in v Fuldi je strašna toča vse razdjala; padale so po 4 un<-e težke zerna! Samo na oknih je škode 2(Mio dolarjev. Tudi po mnogih drugih okrajinah so viharji naredili silovito škodo; razdjalo je eno cerkev, vzdignilo in razmetalo eno hišo, železnično poslopje v Burlington-u itd V kratkem, kar je gotovo, pokličejo sv. Oče neko število amerikanskih prelatov v Kim za neki posvet v verskih zadevah. V zadnjih 7 mescih je prišlo v Ameriko čez 24 tisnč ruskih judov! 1. Bratovske zadeve molit veneta a po s t o 1 j s t v a Nam oni za mesec september (kimovec). a) Glavni namen: I)rn žb/mki ali sod ¡(dni mir. b> Posebni nameni: ¿o Marija 1 žalosti. Serviški ml. Vse posebno priporočen»- o-.lovn- družni»'. Poterdba v težkih skušnjah. :il. Sv. Mat»»vž „Duhovni in obhajam-i." «»hranitev učiteljskega stan i krivih prijateljih. Iradniki in obertniki. 22. Sv. T oni a ž V i | a u o v s k i. Duhovska in deška semenišča. Spoštljiv«» obnašanje v hiši božji, liazširjanje katoliških časnikov in časopisov. 2:5. Sv. Lin Uinisk»» vprašanje Spreobrnjenje brez-versk h in d«»lžn»»sti zaneniarjajočih starišev. Navajeni lažnjivci in preklinjevavi-i. 24. N I. liospa za rešitev jetnikov. Vprašanje sužnjev. Hvaležnost za zemeljske sadove. Mnogo učencev. 2"». Sv. Kleota. Povečevanje zakona z večkratno prejetev ss. zakramentov. Živahnejša delavnost vplivajocilmseb. Pobolši-valic naprave in ječe. 2«'» Sv. Varin Spri-obernjenje protestantov in staro-katoličanov, Dušni mir dragih uiuerlih. Mnogo mlačnih svoje-glavnih in ponosnih. 27. S s Koz n» a i u I) a m i j a n. Jezusova družba. Kerščanski zdravniki. Pri|»ornčeiie časne zadev»*. "-iS. Sv. V en «es lav. Češka, Moravska in Slezija. Terpljcnie katoličanov v Rusiji. Miselna žlahtnost za vrojeno. Sv. Mihael nadangel j. Sv. oče. Pospešitelji molitvenega apost»»ljstva. Družba sv. Mihela. Vojaki. :jn. Sv. Hieronim. Vseučilišča in sv. vednost. Težavne pastirske zadeve. Vse poslane pa še ne uslišane zadeve. Mesca kinmvca uinerli in oni udje molitvenega apostoljstva, in Si-n-a J»-ziisovega bratovščine, ki bodo oktobra umerli. II. Bratovske zadeve N. 1]. Gospč presv. Jezusov. Seroa. V molitev priporočeni: Na mil«»stljive pri prošnje N. Ij. G. presv. Jezusovega Sena, sv. Jožeta, sv. Nikolaja, ss. Ilerinagora in Fortunata, naših angel jev varhov in vsili naših patronov, Bog dobrotno (nlverni »n| naš»- dežele poboje, umore in samomore, odpad in br»*zverstvo. presestvanje in vse nečistosti, sovraštva, preklinjevanja in vse pošastne grehe in velike nesreče. — Dve osebi za pomoč v dušnih in telesnih potrebah. — Prav živo priporočena v bratovsko molitev neka oseba, da bi se ji zdravje vterdil»» ter bi zamogla svojo dolžnost spolnovati, ako je božja volja iu duši v zveličanje. Tudi priporoča svo-j»*ga brata, ki za delj časa gre po svetil, da bi se ne zgubil. V ta namen daruje 1 gld za cerkev sv. Jožefa in 1 gld. za dijaško kuhinjo — Družina se priporočuje Naši ljubi «iospej presv. Ser»a. sv. Ani, sv. Antonu Pad., sv. Jožetu iu A Hmeljem varhom za sr»*čno poravnavo nekega neljubega razpora Zahvale. Na priprošnjo sv. Antona sem zadobila dve veliki milosti: Opravljala sem v velikih dušnih in tudi telesnih stiskah poliožnist torkov na čast sv. Antonu, in precej ob koncu te pobožnosti sem bila popolnoma umirjena in potolažena. Drugo milost sem dosegla v službenih zaievah tuli po pobožnosti k sv. Antonu in sieer še ve" kot s mu profila. S tem sem toliko zaupanje zadobila do sv. Antona Pad., da želim tudi v družili sercih ravno to zaupanje zbud.ti. J. — s. Prečastiti gospod vrednik! Blagovolite sprejeti nadednie verstiee v svoj veleeenjeni lim groznem strahu obljubili smo, ja no se zahvaliti M iriji pivblažeiii Devici, sv. Nikolaju iu sv. Antonu Pad . ako nam od Boga izprosijo rešitev. — Iu uslišani smo bili. — Voda začela je upadati in delaveeni posrečilo se i»' ovirati ji močni tok ter s»- nam bivz velike sile ni več bati. Zatoraj spolnujeiuo tu s hvaležnim sereem svojo obljubo, veleč vsim, ki so v stiskali in nevarnostih, naj i-čejo pomeri pri svetnikih, kajti Bog je v njih mogočen Ii»vlbina Ko.-->va Listek za raznoterosti. Častni br. Angjeo Iv. Krajnovič, eden naših treh Bošnjakov, ki so pred nekaj leti v Ljubljani študirali, se je kot mlad frančiškan tako verlo obnašal, da je od prečast. bosanskega P. provincijala poslan na Ja-tilijansko (v mesto Perugio) v višje nauke. Drugi. Knjtindžič, je jezuitovski novinec v St. Andreju; tretji (Tvrdkovič) pa v Travniku izversten dijak. Iz Amerike. Milgsp. Jan. Ve rt in, škof v Mar-ket-u, naš rojak z Dolenjskega, je na 1 septembra t. 1. imel nastavljeno svojo mašniško sreberno rnašo. K temu, kakor naznanja „Wanderer" 20. avg, so se delale velike priprave. Verniki so imeli odmenjeno darovati svojemu ljubljenemu pastirju 2.500 dolarjev (čez 5000 gl.i za njegovo poptovanje v Rim. Prosimo naše rojake, da bi nam kteri o tem kaj več naznaniti blagovolil. — 0 babilonskem stolpu še nekaj. Prej so mislili, daje to hrib, kar so bile v resnici le razvaline. Tamkaj razširjajo sv. vero karmeliti in leti so postavili na verhu razvalin kip „zmagoslavne Device Marije." katerega so še papež Pij IX. blagoslovili. Babilonski stolp ima od svojih osem nadstropij le še dvoje, a še sedaj je tako visok, da ga vidijo osemdeset kilometrov daleč. Na podnožji zavzema stolp 104 kvadratnih metrov. Sostavljen je iz opeke, ki je vsa pokrita z babilonsko-asirskimi klinastimi pismenkami. Mesto cementa rabili so tekočino, ktero so dobivali iz nekega še sedaj obstoječega vira blizu stolpa. Od-gernjenje Marijinega kipa verhu stolpa zveršilo se je z velikimi slovesnostmi, pri katerih so pričujoči bili celo mohamedanei. Dobrotni darovi. Za dijaško mizo: Čast. g. admin. Mat. Mrak 3 gld. — Gsp. J. Šusteršič 5 gld. Za sv. Deti nstvo: Jože Tavčar, cerkvenik na Brezjah, 8 gld. - L. Andrijak 50 kr. Za Marijan išče: P. n. milgsp. št. prošt dr. L. Klofutar 20 gld. (Še več darov prihodnjič.)