Stillatm in Svetino ob prvem maju Tovariš Edvard Kardelj v pogovoru s predvojnimi komunisti iz občine Moste-Polje Srečanje predvojnih komunistov v Spodnji Zadobrovi »Ne vidiš ljudi upognjenih glav, ne opaziš vet tiste potrtosti, ki jo je tu ustvarjala zgodovina, marveč te ljudje gledajo naravnost v oči, zavedajoč se svojega jaza in svojih sposobnosti.« TITO V PRIŠTINI Dober mesec je tega, kar so prebivalci Kosova in Metohije vsej Jugoslaviji, in vendar zgornja misel stalno lebdi človeku pred očmi, saj jo prav dogodki pri nas nenehno in vedno bolj potrjujejo. * * * Zgrabimo stari svet... Mora priti, mora ... Tako in po- nih glav, a upognjenih zaradi naporov, ki so si jih zadali, da bi prevalili zadnjo barikado, trdo, kljubovalno in strašno, a — zadnjo. Iz njih oči pa ni več vela potrtost preteklosti, marveč zavest ustvarjalcev prihodnosti. * * * In so se pregrizli ljudje skozi tisti čas, škripajoč in hlipajoč, tuleč v svet klic pravice, resnice, svobode. Pa so se dvignile glave, zjasnilo se je sleherno lice in zaorila je pesem kladiva, pesem srpa. Mejaki so si postali sosedje, topel pozdrav je odgovarjal toplini pogleda. Jasnih čel in polni poštenih hotenj so se narodi Jugoslavije pridružili ustvarjalnim povojnim hotenjem svobodnega človeštva, zmagovali z dneva v dan v zavesti svoje moči. Ni šlo vedno lahko. Prene-katerikrat so se napenjale mišice bolj, kot bi človek pričakoval, da je sploh še mogoče, prenekatera prečuta noč je utrujala možgane čez mejo človeške vzdržljivosti. A srca so zaupala, verjela vase in verovala v novi čas. Pa so pele transmisije, brneli so motorji, drvel je čas. Od včeraj do danes: boljše! Od danes do jutri: še boljše in več! Nenehno naprej, samo naprej! * * * In vendar za trenutek pošto j mo. Da si otremo znoj s potnega čela, da se ponosno nasmehnemo drug drugemu ob pogledu na prehojeno pot, da si še bolj zravnamo neugnano rast prihodnosti, da si pogledamo v oči in zakličemo: Zdravo in srečno ob 1. maju! Občinski komite Ljubljana Moste-Polje je ob 30. obletnici ustanovnega kongresa KP Slovenije sklical tovariško srečanje vseh predvojnih komunistov iz vzhodnega dela Ljubljane. Srečanja v zadružnem domu v Sp. Zadobrovi se je udeležilo 28 predvojnih komunistov, s svojim obiskom pa sta prisotne presenetila tudi Edvard in Pepca Kardelj. Udeležence je pozdravila politična sekretarka občinskega komiteja Karla Novak, o zgodovinski poti KP Slovenije pa je govoril član CK ZKS Lev Modic. Ko je bil svečani del sestanka pri kraju, se je med udeleženci vnela razprava o današnji vlogi in nalogah komunistov. Nekateri so primerjali delo, napore in žrtve komunistov nekdaj in danes, se spominjali volilnega boja s strankami pred vojno in kako je komunistični poslanec Luka Leskovšek dobil večino glasov ravno v tem delu Ljubljane. Razprava je dosegla svoj višek, ko je Stane Černe naprosil Edvarda Kardelja, naj pove nekaj misli o »jutrišnjih nalogah komunistov«. Edvard Kardelj je v zgoščenih besedah opisal boj komunistov nekdaj in danes ter se ustavil pri nalogah, ki komuniste še čakajo, in s katerimi se bodo morali vedno bolj in odkrito spoprijemati. Poudaril je, da morajo biti člani ZK nosilci naprednih idej na vseh področjih, da so prav oni prvi poklicani, da odkrito nastopijo proti ponovnim pojavom belogardizma, plavogardizma, klerikalizma in šovinizma. V nadaljevanju se je dotaknil reforme in na preprost način podal smisel reforme, njen vpliv na eksistenco podjetij in standard delovnega človeka. Dejal je tudi, da komunisti ne bi smeli olepševati resničnega stanja in z obljubami prikrivati naporov in žrtev, ki bodo potrebni za dosego ciljev reforme tudi drugo leto. »Komunisti nismo nikoli ničesar obljubljali, kakor nam nekateri danes očitajo, ko se zaletavajo v ta ali drugi spodrsljaj, komunisti smo bili le na čelu boja delavskega razreda in moramo ostati še naprej. Nasprotniki pozabljajo, da je komunistična partija v 30 letih naredila več kot katerakoli stranka... Naloge komunistov za jutrišnji dan so torej jasne in bodo izpolnjene, če bo zveza komunistov povezana z delovnimi množicami, če bodo komunisti zavzemali jasna stališča do vseh pojavov v našem življenju.« Na koncu svojega izvajanja je Edvard Kardelj dejal, da je počaščen, da se lahko nahaja na sestanku predvojnih komunistov iz tistega dela Ljubljane in okolice, kjer je komunistična partija vedno imela oporo med ljudmi in kjer je z zanesljivostjo računala na uspeh svojih akcij. burno pozdravili mimo dru- dobno so peli naši proletarski gtfh tudi zgornjo izjavo pred- pesniki, glasniki revolucije sodnika Tita. Mesec dni, bo- pred okoli 25 leti. In ljudje so ffat pomembnih dogodkov v se zagrizli, še so bili upognje- Družbenopolitične organizacije in skupščina občine Ljubljana Moste-Polje čestitajo vsem občanom in članom delovnih kolektivov za praznik dela 1. maj VOLITVE SO ZA NAMI Letošnje volitve so za nami. Čeprav ob zaključku številke še nimamo dokončnih uradnih rezultatov o izidu volitev, niti še ni izvršena podrobna analiza le-teh, lahko že vseeno ugotovimo naslednje: v pripravah na volitve, ki so potekale nekaj mesecev, je bilo angažirano veliko ljudi na terenu in v gospodarskih organizacijah, ki so s svojim požrtvovalnim delom veliko prispevali k uspešnem izidu volitev. Prav tako so dobršen delež prsipcvalc volilne komisije in odbori, vse družbenopolitične organizacije in društva, posamezniki, n-edvsem pa organizacije SZDL. Spričo tako temeljitih priprav in vsestranske angažiranost vseh družbenopolitičnih dejavnikov v občini in pa visoke družbene zavesti in odzivu volivcev na volitve je tudj uspeh očiten. Tako smo na volitvah v delovnih organizacijah 19. aprila 1987 zabeležili v občini Ljubljana Moste-Polje najboljši rezultat od vseh ljubljanskih občin ni sicer 90,79 %. Enako smo bili na volitvah 23. 4. 1967 zopet na prvem mestu v Ljubljani in sicer za zvezni zbor je od skupnega števila vpisanih volivcev 28.226 volilo 25.730 ali 91,15 odstotka. Za republiški zbor je od 8.389 vpisanih volivcev volilo 7.641 ali 91,08^ in za občinski zbor od 15.484 vpisanih volivcev jih je volilo 14.059 ali 90,79 odstotka. Čeprav je bilo tu in tam slišati različne pripombe na račun volitev, da so bile nedemokratične, da je bil na listi samo en kandidat in podobno, vseeno lahko rečemo, da je večina volivcev le skrbno preteh'ala, za koga bodo oddali volilni listič in je to bil nekak barometer popularnosti in priljubljenosti kandidata za poslanca oz. odbornika. Zato je tudi razumljivo, da je bil morda nekdo razočaran nad izidom volitev, drugi pa ugodno presenečen. Toda, kot je to v vseh bitkah in spopadih, nekdo mora biti zmagovalec, drugi pa se mora sprijazniti s častnim porazom. Na koncu bi kazalo izraziti javno zahvalo vsem organizacijam, društvom in posameznikom, ki so na kakršenkoli način prispevali k pripravam in uspešnim izidom volitev. Občni zbor občinske gasilske zveze V nedeljo, 16. aprila, je v Vevčah podala obračun dveletnega dela občinska gasilska zveza Ljubljana Moste-Polje. Dosedanja predsednica Mara Strletova je v poročilu nanizala težave, s katerimi so se srečevali, in uspehe, ki so jih dosegali pri tem, ko so reševali družbeno in privatno premoženje, o vzdrževanju in obnavljanju gasilskih domov in gasilske opreme, o preventivnem delu prostovoljnih gasilskih društev in bodočih nalogah, ki so pred njihovo organizacijo. Zelo dobro je, da so sredstva, ki so jih prejeli iz proračuna občinske skupščine Ljubljana Moste-Polje, namenili predvsem za obnovo močno iztrošenih vozil. V triurni razpravi so delegati in gostje ugotavljali, da nekaj društev obstaja le formalno in oprema, za katero so zadolženi, že več let propada. S tem v zvezi so navzoči sklenili, naj bosta likvidirani društvi Moste in Stepanja vas, društvi iz Lipoglava in Senožeti pa na] poskušata oživiti svojo dejavnost, ker sta glede na oddaljenost od poklicne gasilske brigade na svojem območju prepotrebni. P. Kuharič Izid volitev za zvezni zbor VE 66 Ljubljana II Kraj volišča St. vpis. volilcev Volilo % ZD dr. Miha Kamin 558 474 84,94 Sola Besnica 106 97 91,50 VI. gimnazija Moste 447 388 86,80 Planinski dom Janče 236 230 97,45 ZD dr. Miha Kamin 575 528 91,82 Sola Prežganje 230 221 96,08 KS Moste 837 762 91,03 Sola Javor 134 130 97,01 KS Moste 649 601 92,60 Sola Lipoglav 213 197 92,48 Gostilna Triglav 1316 1185 90,04 Sostro — Gostilna Kovač 428 414 96,72 Gostilna Anžič 461 416 90,23 Češnjica 18 — Vrščaj 121 116 95,86 Titov dom 716 656 91,62 Spominska hiša Podlipoglav 263 250 95,05 Titov dom 404 377 93,31 Zadružni dom Zadvor 559 523 93,55 Sola Vide Pregare 591 539 91,20 Podmolnik 32 — Kotar 161 151 93,78 Sola Vide Pregare 464 422 90,94 Dobrunje — Gostilna Jakše 508 455 89,56 VVU Jarše — Božičeva ulica 800 725 90,62 Dom družb, organiz. Zg. Kašči j 729 686 94,10 VVU Jarše — Rožičeva ulica 397 366 92,19 Restavracija Vevče 520 485 93,26 Sola Jarše 1366 1211 88,65 Restavracija Vevče 651 651 94,47 Sola Jarše 757 717 94,71 Stara šola v Polju 647 597 92,27 Šmartno — »Zaviršek« 509 487 95,67 Polje, bivša obč. skupščina 1216 1090 89,63 Zadružni dom Zadvor 793 710 89,53 Gasilni dom Slape 630 580 92,06 Zadružni dom Zadobrova 665 603 90,67 Bizovik — dom 585 555 94,87 Zadružni dom Zalog 960 827 86,14 Hrušica — prosvetni dom 620 550 88,70 Sola Zalog 542 493 90,95 Blok, Trpinčeva 9 744 650 87,36 Zadružni dom Dolsko 473 441 93,23 Glasbena šola Moste 756 716 94,70 Gasilni dom Senožeti 181 167 92,26 Glasbena šola Moste 1551 1391 89,68 Gasilni dom Vinje 106 103 97,16 Glasbena šola Moste 871 784 90,01 Klopce 3 »Jemc« 80 75 93,75 Glasbena šola Mosite 1009 889 88,10 .Sola Križevska vas 91 85 93,40 SKUPAJ: 28.226 25.730 9145 SEZNAM IZVOLJENIH ODBORNIKOV ZA ZBOR DELOVNE SKUPNOSTI OBČINSKE SKUPSClNE LJUBLJANA MOSTE-POLJE, NA VOLITVAH 19. APRILA 1967 Volilna enota Ime in priimek Rojstvo Član ZK Izobrazba Delovno mesto Število glasov 1 Saturnus Zalog Ignac Penca 3 Saturnus inž. Janez Debeljak 5 Kemična in Klej inž. Stanislav Podgornik 9 Žito Ivan Zore 11 Papirnica Vevče Ivan Suvorov 13 Mineral-Zidar Franc Prestor 15 Gradis CO Vinko Brglez 17 Tehnika in Obnova Ivan Rus 19 Sap Ljubljana Alojz Pajk Milena Zupan 21 ŽTP Moste Jože Prosen 23 Mercator Stane Černe 25 Elektroobnova Franc Žužek 27 Agrokombinat Emona inž. Janez Miklavc 29 Osn. š. Sostro Stane Keber 31 Osn. š. V. Pregare Andrej Herman 33 ZD dr. Miha Kamin Sonja Čuček dr. Franjo Sile 35 Bolnica Polje dr. Jože Lokar 37 Občinska skupščina Moste-Polje Meta Lesjak Nadomest. volitve 26 Vektor Stane Gliha PROGRAM PROSLAV IN PRIREDITEV V POČASTITEV DNEVA IN TEDNA MLADOSTI V OBČINI MOSTE-POLJE TITOVA ŠTAFETA 4. maj Prek naše občine bo potekala pot treh Titovih štafet: — medobčinska štafeta Litija—Zalog—Polje—Moste, L j ubl jana-Center; — lokalna Janče—Polje; — lokalna Podlipoglav—Moste. Štafeta bo trajala od 7. do 9. ure, ko se bo na Gospodarskem razstavišču priključila zvezni štafeti. Med potjo bodo štafete položile vence pred spomeniki padlih borcev na Urhu, v Zalogu, Jevnici in v Polju. Pred občinsko skupščino v Mostah bo organiziran svečan sprejem štafete. POHOD PO POTEH PARTIZANSKE LJUBLJANE 7. maj Manifestativni pohod Po poteh partizanske Ljubljane, , v katerem bodo sodelovali mladinci osnovnih šol, mladinskih aktivov iz delovnih organizacij in terena ter ostalih družbenih organizacij. KURIRČKOVA POSTA 19. maj Ob 10. uri prevzem Kurirčkove torbe iz Litije, na Jančah. Pri sprejetju oodo sodelovali pionirji in mladinci osnovnih šol s krajšim kulturnim programom. 20. maj Oddaja Kurirčkove torbe občini Center ob 10.30 uri pred Cekinovim gradom. V Kurirčkovi pošti bodo sodelovale vse šole in člani Zveze borcev NOB. Zadnja predaja bo pred osnovno šolo Jožeta Moškriča ob 8.30 uri. PROSLAVA II. GRUPE ODREDOV 21. maj Tovariško partizansko srečanje borcev II. grupe od- redov na Lipoglavu. V krajši svečanosti bo sodelovala mladina osnovnih šol in vevška godba na pihala. Skupine tabornikov in počitniške zveze bodo organizirale pohod svojih članov na Lipoglav. DAN MLADOSTI 24. maj Na predvečer Dneva mladosti bodo zagoreli kresovi na Urhu, Jančah in v Zalogu. Organizirani bosta dve plesni prireditvi v Zeleni jami in Vevčah. 25. maj Od 5. do 6. ure bodo člani mladinske godbe glasbene šole v Mostah izvedli budnico. Ob 8 uri otvoritev in začetek množičnega tekmovanja osnovnih šol, v katerem bo sodelovalo prek 3000 1922 1944 nep. srednja šef ekspedita 296 1939 — visoka inženir 232 1924 1947 visoka vodja razvoja 693 1921 1943 nep. srednja direktor EE 144 1929 1948 nep. srednja stroj, tehnik 227 1928 — osnovna obrat, knjigovodja 72 1927 1965 srednja šef obrata 283 1934 1959 delovod. š. vodja delavnice 222 1920 da višja šef kadrovske 947 1938 — visoka šef analit. odd. 947 1928 1949 srednja nam. šefa post. 365 1919 1939 srednja direktor PE 538 1930 — srednja računovodja 153 1927 1959 visoka agronom 280 1918 1940 visoka član zbora del. sk. 33 1931 — visoka učitelj 91 1918 — višja patronažna sestra 156 1932 — visoka dr. splošne prakse 156 1939 — visoka zdravnik psihiater 134 1943 — srednja referent v računov. 250 1931 1964 visoka ekonomist SEZNAM izvoljenih odbornikov občinskega zbora skupščine Moste-Polje na volitvah dne 23. aprila 1967 Volilna enota Priimek in ime Bivališče 2 Bizaj Alojz Zaloška 65 4 Osredkar Marko Prvomajska 20 6 Bernik Franc Poljska pot VŽB II. 8 Kuhar Ivan Bavdkova 1 10 Ambrožič Albert Zvezna 4 12 Virk Janez Rožičeva 7 14 Glavač Stefan Stražarjeva 7 Nad. v. 15 Tratnik Dušan Jarška 16 Janežjč Anton Šmartno 24 18 Marolt Janez Zgornja Zadobrova 74 20 Matij ašič Stane Zalog 32 22 Tekalec Francka Križevska vas 1 24 Marolt Milan Veliki Lipoglav 5 26 Moškrič Franc Zadvor 101 Nad. v. 27 Ziherl Anton Dobrunje 88 28 Avbelj Ivo Zgornji Kašelj 3 30 Lednik Janez Vevče 77 32 Podobnik dr. inž. Bogdan Polje 165 34 Bricelj Jože Bizovik 126 36 Kregar Franc Litijska 32 38 Debeljak Anton Ob Ljubljanici 82 Nad. v. 39 Pritekelj Milan Klunova 3 40 Lokar Marko Hradeckega 45 mladih. V tekmovanju k j bo predvidoma kdnčano ob 12. uri bodo sodelovali pionirji in mladinci osnovnih šol. Ob 15. uri začetek parade mladosti, v kateri bodo sodelovali športniki, predstavniki .INA, mladinci iz delovnih kolektivov, pionirji, folklorne skupine, gasilci, taborniki, člani počitniške zveze in ljudske tehnike ter predstavniki TVD Partizan. Na čelu parade, ki bo krenila od samopostrežbe na Pokopališki c. po Zaloški c. v športni park Kodeljevo, bo igrala godba papirnice Vevče. Po prihodu parade na Kodeljevo bo tekmovanje v malem nogometu, rokometu in atletski miting. Ob 19. uri bo ples pod koši, na katerem bodo sodelovali priznani glasbeniki in pevci. V Tednu mladosti bo organiziranih še vrsta prireditev, med katere sodi tudi Teden počitniške zveze. Posebnost tega bo tekmovanje v zbiranju zgodovinskega gradiva in fotografij iz časov NOB. Skladno z gornjimi prireditvami pa bo sovpadala tudi gledališka revija pionirjev in mladine osnovnih šol. Občinski komite /MS Ljubljana Moste-Polje Kolektiv je odgovoren? VIHARNIK: Slišal sem, da imate v vašem podjetju težave s prodajo proizvodov in da ste že »priščipnili« pri osebnih dohodkih. ŽABAR: Res je, vedno težje je prodirati na naš trg. Tile tržni zakoni in konkurenca so neusmiljeni. VIHARNIK: Slišal pa sem tudi, da vaš proizvod ne ustreza in da se v vseh letih niste lotili kvalitetnih izboljšav. ŽABAR: Predolgo te že ni v gospodarstvu prijatelj! Odgo- vornost je tako abstraktna, da se razprši in da ne more nikogar zadeti. Direktor naprti krivdo inžinerjem ali pohiti v pokoj; inženirji in tehniki pa bodo rekli, da je kriv kolektiv, ki nima razumevanja; sicer pa zunanji činitelji poskočijo šele ko večina krivcev pobere šila in kopita. Urejanje okolice pri osnovni šoli Ketteja in Murna Pomembno posvetovanje Na pobudo podjetja Javna skladišča in s sodelovanjem izvršnega odbora skupine za pristanišča in skladišča Sveta za promet pri zvezni gospodarski zbornici je bilo dne 6. IV. 1967 v skupščinski dvorani naše občine posvetovanje predstavnikov jugoslovanskih pristaniških in skladiščnih podjetij. Tema posvetovanja je bila razdelitev dohodka in neposredno samoupravljanje v delovnih Glasbeni večer za učence Glasbena šola Moste-I’olje je nedavno tega pripravila za osnovne šole radijski program z naslovom Ulovi me. nato pa je povabila učence 7. in 8. razredov osnovne šole Ketteja in Murna na glasbeni večer. Komentirani spored je bil sestavljen tako, da so učenci spoznavali skladatelje, glasbene oblike in inštrumente, o katerih se učijo pri rednem glasbenem pouku v osnovni šoli. Učenci so bili z izvajanjem za-■dovoljni, glasbena šola pa bo podobne večere organizirala tudi za druge osnovne šole v občini. enotah pretovorne dejavnosti. Uvodni referat je imel ravnatelj Javnih skladiščih Jože Borštnar. Posvetovanje je bilo skrbno pripravljeno in je strokovna komisija predstavnikov podjetij iz Ljubljane, Beograda, Zagreba, Vukovara in Kragujevca predhodno anketirala več pristaniških in pretovornih podjetij o izkušnjah in možnih rešitvah organizacije, delitve in samou- pravljanja po delovnih enotah. Da je bilo posvetovanje sklicano na pobudo Javnih skladišč, ni naključje, saj so Javna skladišča prav na področju delitve in samoupravnega sistema vzor drugim tovrstnim jugoslovanskim podjetjem. Na posvetovanju je bilo sprejeto več sklepov, zlasti še o delitvi in samoupravljanju v delovnih enotah in vrsta predpisov s področja gospodarstva. Udeleženci posvetovanja predstavnikov pristaniških in skladiščnih podjetij, ki je bilo nedavno tega v sejni dvorani občinske skupščine Moste-Poljc Pionirji pišejo Jože je bil v šoli zelo priden Naša šola nosi ime borca, pesnika in narodnega heroja Jožeta Moškriča. Dal je življenje za svobodo, ki jo danes uživamo mi. O njegovem življenju in delu smo že mnogo slišali, a želeli bi vedeti tudi kako podrobnost iz njegovih šolskih in poznejših let. Zato smo obiskali njegovo ženo, ki je rada ustregla naši želji in nam odgovorila na nekaj vprašanj. Medtem, ko so prejšnja leta posvečali skrb notranji ureditvi šole — kar je bilo tudi prav, saj nova šola vedno znova ugotavlja dodatne pomanjkljivosti Pri opremljenosti šole za čim uspešnejši pouk — so se že lani, posebej pa še letos pospešeno lotili ureditve okolice vseh šolskih poslopij. Sprednji del ni rabil mnogo dodatnega in zanj že lahko trdimo, da je urejen, dvoriščnemu delu pa velja vsa letošnja pozornost. Vzdolž vseh treh dvoriščnih meja so sedaj že zasajeni visoki topoli — na posnetku vidimo učence višjih razredov, ki so s svojim delom mnogo prispevali, da bo delo pospešeno in uspešno opravljeno. — Ker smo učenci osnovne šole, ki nosi ime po vašem pokojnem možu, bi nas zanimal kak dogodek iz njegovih šolskih let, ki se ga gotovo spominjate iz njegovega pripovedovanja ali iz pripovedovanja njegovih staršev? »Pri hiši je bilo trinajst otrok. Jože je bil tretji. V šoli je bil zelo priden. Vedno je vse znal. Bil je zelo občutljiv. Rad je bral knjige, čeprav so bile nekatere zanj tedaj še prezahtevne. Končal je osnovno šolo. Družina je bila številna in doma so težko živeli. Oče je bil delavec v papirnici. Jože bi šel rad po končani osnovni šoli v vojaško 'šolo. Ker pa še ni bil polnoleten, se brez očetovega dovoljenja ne bi mogel vpisati. Oče mu je nasprotoval, zato je Jože ponaredil njegov podpis in sprejeli so ga v šolo. Preden se je vpisal v podoficirsko šolo, je bil zaposlen pri železnici. Študiral je tri leta, a šolanje v podoficirski šoli je moral pustiti — med drugim tudi zato, ker je bil slabotnega zdravja. Pesnikovati je začel že tedaj. Ko se je vmil domov, se je zaposlil v tiskarni." — Slišali smo, da je bil Jože Moškrič tesno povezan z jeseniškim borcem in pesnikom Tonetom Čufarjem. AH nam lahko kaj poveste o teh srečanjih? »Tone Čufar je prihajal večkrat v Ljubljano. Bil je brez stalne zaposlitve, ker je bil oblastem sumljiv. Večkrat je prihajal na Moškričev dom.« — Gotovo ste bili ob njem, ko je pisal svoje igre, posebno Rdeče rože, ki so jih uprizarjali skoraj po vseh delavskih odrih. Ali nam lahko poveste, kaj ga je spodbudilo k pisanju teh iger? »Poznal je takratne razmere, življenje delavcev, ki . so živeli v pomanjkanju. Njegova najbolj priljubljena igra so Rdeče rože. Uprizarjali so jih skoraj po vseh odrih v domovini in celo med našimi izseljenci v Ameriki." — Gotovo se spominjate njegovega odhoda v partizane! »Ko so Italijani zasedli Ljubljano, so Jožeta opozorili, naj se varuje. Od takrat dalje ni več spal doma. Odhajal je prenočevat k sosedovim, ki so bili tudi zavedni Slovenci. Februarja 1940. leta je prestal težjo operacijo, kmalu za tem pa so ga aretirali in zaprli. Ko se je nekoč vračal iz službe, so mu žandarji sledili in ga ustavili. Bil jim je sumljiv že pred vojno. Vzeli so mu aktovko, v kateri so bili različni propagandni listi. Odpeljali so ga v šentpetensko vojašnico, nato pa v sodnijske zapore. Italijani so napravili preiskavo tudi doma. V šentpeterski kasarni sem ga lahko večkrat obiskala. Dajal mi je razna navodila. Najin razgovor so vedno poslušali trije vojaki. Prinašala sem mu papir in časonise. Takrat je v zaporu napisal pesmi, ki so objavljene v knjižici. V sodnij-skih zaporih ga nisem? mogla obiskovati. Cez nekaj mesecev so ga izpustili. Zdravje se mu je fcpet poslabšalo. Ker je bil v službi, je dobil bolniški dopust. V gozdovih so se zbirali partizani in ves čas je bil povezan z njimi. Spet je oblast poizvedovala po njem. Takrat se je dogovoril z nekaterimi tovariši in odšel v gozd. Isto noč so prišli ponj italijanski vojaki. Pregledali so vse prostore. Do četrte ure zjutraj so čakali na travniku pred hišo, če bi se vrnil. Isti teden so še večkrat preiskali hišo, nato pa so nanj razpisali nagrado. Nihče iz vasi ga ni izdal, ker so bili prebivalci Za-dvora in Sostrega narodno zavedni. V začetku vojne je bil Jože v Molniški četi v bližini rojstnega kraja. Spet so ga poklicali v Ljubljano, kjer je deloval kot ilegalec. Stanoval je pri stricu, nekaj časa pa pri prijateljih za Bežigradom. Ljubljano so takrat Italijani obdali z bodečo žico. Prijatelji pa so mu preskrbeli ponarejeno legitimacijo. Potoval je z vlakom do Stične. Nato je odšel v Kočevski Rog.-« — AH vas smemo vprašati še o vašem zadnjem srečanju z njim, preden je odšel na usodno pot 22. februarja leta 1943? »Zadnjikrat sem ga videla štirinajst dni pred smrtjo. Dogovorjena sva bila, da pridem pod Molnik. Na prejšnjih srečanjih je vedno govoril, kako bo po vojni lepše in boljše. Na zadnjem srečanju pa mi je rekel, da ne ve, če bo preživel vojno. Prosil me je, naj skrbim za otroke. Živo se spominjam, kako je stal in mi mahal v slovo, ko sem s solzami v očeh odhajala." V imenu učencev šole Jože Moškrič, smo se Moškričevi ženi zahvalili za razgovor. Brane Zakrajšek učenec 8. a razr. osn. š. Jože Moškrič Razpis za najboljši spis Kurirčkove pošte Kurirčkovo pošto s proge S bodo pionirji naše občine sprejeli pri spomeniku na Jančah 19. maja 1967 ob 10. uri dopoldne. 20. maja ob 10,30 uri bodo pionirji osnovne šole Jože Moškrič predali Kurirčkovo pošto tovarišu Leskošku pred spomenikom pionirja v Bloudkovem parku. V počastitev Kurirčkove pošte razpisuje občinski odbor Zveze borcev NOV Moste-Polje natečaj za najboljše spise z naslednjo tematiko: 75-letnica rojstva tov. Tita; 25-Ietnica pionirske organizacije; življenje slovenskih partizanskih brigad. Osnovne šole, ki se bodo vključile v natečaj, naj pošljejo do 8. maja po 5 najboljših spisov iz nižjih razredov (od 1. do 4. razreda) in 5 najboljših spisov iz višjih razredov (od 5. do 8. razreda), komisiji za razvijanje tradicij NOB pri občinskem odboru ZB Moste-Polje, Ljubljana, Ob Ljubljanici 42. Pionirji, ki bodo napisali najboljše spise, bodo prejeli knjižne nagrade in sicer: pionirji nižjih razredov zbirko kurirčkove knjižnice za leto 1967 v vrednosti 900 starih dinarjev, pionirji višjih razredov pa knjigo Neže Maurerjeve: Zveza mora ostati, v vrednosti 3200 starih dinarjev. Rezultati natečaja in nekaj najboljših spisov bo objavljenih v naslednji števUki Naše skupnosti. Pojoča pomlad 1967 Iz nabito polne dvorane zadružnega doma v Zadvoru so se v nedeljo, 16. aprila, vsipali ljudje. Bodi pozdravljena, naša pomlad... jim je še zvenelo v ušesih, ko so se predajali zadnjim žarkom popoldanskega pomladanskega sonca. Druga revija osnovnošolskih pevskih zborov naše občine je bila končana. Kaj nam je povedala, kaj izboljšala, kam usmerila? Mladi pevci so vsekakor napredovali v intonaciji. To so dokazovali celo pionirski zborj v zahtevnejših intervalih. Enako lahko ugotavljamo za ritmični del izvedb,; stvar zborovodje pa je, če je bil npr. Tom-čev Potrkan ples proti koncu zadržan ali če so bili začetni takti Hajdrihove Majske izrazito hitri. Razveseljiva je dalje pozornost zborovodij na izgovarjavo; trdimo lahko, da domala ni bilo zbora, ki bi s te Strani ne dosegel več kot zadovoljive ravni. Neposrednost zapetih pesmi je bila seveda odvisna od stopenj, od izbora pesmi in ne nazadnje od razpoloženja pevcev, na katerega so vplival; različni dejavniki, tudi zborovodje. Otroški zbori — nastopilo jih je pet — so bili po svoje prisrčni, toplo izpovedni v prvih čustvih, pa šegavi in pripovedih o otroških porednostih. Marsikaj tega so jim omogočili primeren izbor pesmi, nekaj do- Zbor — gostitelj z osnovne šole Sostro je z uvodnim nastopom odprl letošnjo revijo miselnost zborovodje, ki je za poživitev vključil Orffov in-štrumentarij in spremljavo kitar, pa spet doživetje prvih večjih javnih nastopov in prisrčnost otroške neposredne izpovedi nasploh. Drežniško in Hajdrihovo Majsko. Zbor je uglašen, disciplinirano sledi zborovodji in učinkovito izvede tudi njegove ritmične svojskosti. Večglasje je seveda nudilo tudi drugim zborom te skupine, da so lahko Nove knjige v LE Moste marec-april 1967 Alcides Arguedas: Bronasta rasa, Isaac Asimov: Golo sonce, Marij Avčin: Nai otok, G. A. Bairov: Hitra hirurgija kod novorodenčadi, Mira Bu-Ijan: Koluta Jesen, Bogdan Cepuder: Zapiski o Vietnamu, Esad Cimič: Soci-jalističko društvo i religija, Branko Čopič: Živi Ogenj in ris Osamljenik, VVilliam Faulkner: Ne moti prahu, Laura Fermi: Mussolini, Marek Frichand: Etička misao mladog Marksa, Hubert Hugo Hilf: Nauka o rada, Branka Jurca: Do zvezd, Lojze Krakar: Noč, daljša od upanja, Hans Hellmut Kirst: Upor vojakov, Lovro Kuhar-Prežihov Varane: Zbrano delo. Šesta knjiga, Zvonimir Kulundžič: Zgodovina knjige, Tone Kuntner: Vsakdanji kruh, Niccolo Machiavelli: Vladar, Mirko Mahnič: Turnir, Arthur B. Mays: Suiti na indu-strijskog obrazovanja, Mitja Mejak: Književna kronika. 1962-1965, Drago-stav S. Mitrinovič: Matematika. 1., 2. knjiga, Rudolf Mohar: Pesmi, Gybrgy Moldova: Temni angel; Naš gost; Naši znameniti tehniki; Charles Nordhoff in James Norman: Upor na Bountyju, I. G. Plamen: Dve pesmi, Marko Pogačnik: Knjiga z obročkom, Ivan Pregelj: Izbrana dela. Peta knjiga, Aleksander Sergejevič-Pužkin: Jevgenij Onjegin, Milena Radenkovič-Mihajlovič: Rečnik engleskih izraza i idioma; Remek — djela Louvra; Rosanda Sajko: Henrik Ibsen in prve drame Ivana Cankarja, Savremena tendencija naučnog istraži-vanja, Ramon Jose Sender: Mesto človeka, Meša Selimovič: Dervii i smrt, lrwin Shaw: Glasovi poletnega dne, Gustav Schvvab: Najlepše antične pripovedke; Slovenska pismenost; Hans VViihelm Smolnik: Živalski svet, Janko Slebinger: Slovenska bibliografija 1. 1907-1912., Temeljni podatki o Združenih narodih, Silva Trdina: Besedna umetnost, 1. del., Ivan Sergejevič Turgenjev: Očetje in sinovi; Ustanovna listina Združenih narodov in statut meddržavnega sadiiča, Momčilo P. Užčumlič Pavle M. Miličič: Zbirka za-dataka Iz viže matematike, 1. knjiga., Grigor Viter: Razbojnik z rumeno liso, Marija Jurič-Zagorka: Gordana, 8. knjiga; Zgodovina grške književnosti, 1. knjiga; Življenje Lazarčka s Tormesa, Miladin Zivotič: Pragmatizam i savremena filozofija. navdušili poslušalce. Ob tem velja ponoviti besede iz uvodnega govora Nade Jurjec; Upati je, da bodo te mlade sile nadaljevale svoje pevsko poslanstvo in poživile pevske zbore pol krajevnih skupnostih, ki zadnja leta ne žive v toliki Štirje pionirski zbori so imeli zahtevnejšo nalogo, saj so morali zgornjim zahtevam pridružiti še večjo pozornost na dinamiko. In vendar je to uspelo tudi številčno sicer šibkemu in sprva zadržanemu zboru iz Križevske vasi; dalmatinsko Plovi, plovi... je mlade pevce ogrela. Presenetljiva in skoraj nerazumljiva pa je bila odločitev zbora iz Polja, ki je izbral pri toliki slovenski zborovski literaturi dve pesmi iz angleških pesmaric. Njih kračina in težave originalne angleške dikcije mladim pevcem niso omogočile, da bi se tako vživeli v njih izvajanje, kot verjetno ,to znajo. Bilo pa bi vredno slišati celovečerni nastop tega zbora morda s samostojnim »angleškim-« delom, v katerega bi se lahko zbor bolje vživel. Od petih nastopajočih mladinskih zborov je dvorana najbolj pozdravila zbor iz Polja, ki je nastopil z Groebmingovo Sicer maloštevilen je pionirski zbor z osnovne šole Križcvska vas ogrel poslušalce predvsem z drugo svojo pesmijo merj kot včasih. (To upanje krepijo pevski zbori iz Dolskega, Vevč jn Javora, to upanje so s svoje strani potrdili v nedeljo tudi mladi pevci v Zadvoru. In kaj naj zapišemo za konec? Uspehi mladih pevcev res ne morejo ostati na pol poti. Ko bodo ti pevci zapustili osnovnošolske klopi, jih njih zborovodje ne bi smeli prepustiti stihiji časa. Ce so jim že vlili veselje do petja, potem to ugotovimo kot razveseljivo dejstvo. A tu se naše delo ne konča! Glasbena komisija pri občinskem svetu ZKPO ima tu konkretno nalogo: organizirano voditi te mlade pevce naprej, s pesmijo na ustih v življenje. To je težka, a hvaležna, predvsem pa tudi nujna naloga časa. Toda ker so v tej komisiji predvsem pevovodje osnovnošolskih zborov, je ta naloga tudi uresničljiva. Glasbena šola bo pr; vseh teh prizadevanjih sodelovala, kot je to storila že tolikokrat in tudi tdkrat; končna pesem, ki so jo zapeli združeni pevski zbori v spremljavi harmonikarskega zbora te šole in jo je prav za to revijo napisal pedagog te šole, Janez Triler, inštrumentiral pa Bogdan Habbe, prav tako pedagog te šole, ta končna pesem naj vodi naša prizadevanja, saj poje: PRIDRUŽI NAJ NAM SE. KDOR V SRCU JE MLAD! AM Poučne ekskurzije na osnovni šoli Vide Pregare Šolski delovni načrt določa za marec med drugim tudi poučne ekskurzije za vse razrede. Da bi ta oblika šolskega dela res dosegla svoj namen, da bi učencem čimveč nudili za izpopolnjevanje znanja, je vodstvo šole pripravilo načrt za vsestransko organizacijo ekskurzij. V ta namen so se najprej sestali vsi učitelji-vodje ekskurzij, razredniki in učitelji-strokovnjaki, kj bi ekskurzije vsebinsko pripravili: geografi, zgodovinarji, slavisti, umetnostni zgodovinar in biologi. Smoter ekskurzij: učenci naj na svoji poti spoznajo vse, kar lahko dopolni njihovo izobrazbo, snov, ki so jo pri pouku že obravnavali ali jo še bodo, vse, kar naj plemeniti njih čustvovanja ter poglablja in ureja njihov pogled na svet. Vsak učitelj je prevzel svoje delo; geografi so za vsak razred pripravili smer, podrobno označili poti ter dodali' razlago o legi krajev, izvoru, nastanku, gospodarstvu, turističnih zanimivostih ipd. Ob tem so se zamislili zgodovinarji in predlagali, kaj naj učenci na svoji poti vidijo iz naše daljne in bližnje preteklosti (izkopanine, srednjeveške utrdbe, gradove, muzeje, področja bitk iz I. svetovne vojne, znamenite kraje iz naše revolucije, gestapovske mučilnice, množične grobove). Učitelji materinščine so pripravili svoje prispevke o rojstnih krajih, domovih muzejih, spomenikih in grobovih umetnikov naše lepe besede. Tu smo dodali — za višje razrede — š« podatke o stvaritvah naše likovne umetnosti (freske, znameniti arhitekturi spomeniki iz različnih umetnostnih obdobij). Biologi so svetovali, naj ai učenci spotoma ogledajo spomladansko floro posameznih področij, koder bodo hodili. Vodstvo šole pa je pripravilo tehnično plat ekskurzij. O vsem temo so napisali tudi izčrpne referate, tako da je bil vsak vodja ekskurzije temeljito pripravljen za razlago na vseh področjih. Bilo je mnogo dela. mnogo priprav in tistega jutra, 30. marca, ko je petnajst Sapovih avtobusov stalo pred šolo, da bi razvozili učence na vse strani naše ožje domovine, na Gorenjsko, Dolenjsko, na Notranjsko in na Primorsko, gotovo ni nihče od staršev, nihče od otrok slutil, koliko truda so vložili učitelji v to, da bj ekskurzije v kar največji meri dosegle svoj izobrazbeni in vzgojni namen. Proti večeru so se avtobusi vračali in pred šolo so se spet pojavile gruče mladih ljudi: malce utrujeni, a za mnoga spoznanja in doživetja bogatejši so srečni odhajali na svoje domove. prof. Ana Kragulj PRK in MRK na osnovni šoli Ketteja in Murna V organizaciji PRK in MRK so včlanjeni vsi učenci naše šole od 1. do 8. razreda. V letošnjem letu smo organizirali tečaje o prvi pomoči in negi bolnika. Obiskovali so jih tudi učenci 5., 6., in 7. razredov. Zanimanje za tečaje prve pomoči je bilo precejšnje najbrž zato, ker tudi mi mladi rabimo to znanje v vsakdanjem življenju. Vsi sedmi razredi pa so bili vključeni v eksperimentalni program za delo s starejšimi, katerega je organiziral mednarodni RK. Izvedli smo akcijo za zbiranje papirja. Pri tem delu so bili zelo aktivni učenci nižjih razredov, najbolj so se celo izkazali naši najmlajši. Denar, ki smo ga tako zbrali, rabimo za skromne obdaritve. Ob dnevu žena smo čestitali terenskim aktivistkam RK ter obiskali starejše upokojene prosvetne delavke. V dom na Kodeljevem se vseljujejo upokojenci. Osmega marca smo jih obiskali. Čestitali smo ženam in izvedli kratek program. Veseli so bili našega Glas iz ŠKD Ketteja in Murna Po delovnem načrtu, sprejetem na občnem zboru, deluje v okviru društva šest sekcij: likovna, glasbena, gledališka, literarna, filmska in foto sekcija. Za nami je poldrugo leto dela, in dosegli smo že kar lepe uspehe. Naši pevski zbori redno nastopajo na šoli in zunaj nje, tudi na srečanju pevskih zborov v občini in v Pionirskem domu. Kiparski krožek ima vsako leto svojo razstavo. Tudi gledališka in literarna sekcija lepo napredujeta. Lite- rarna sekcija vsako leto izda več številk šolskega lista Iskrice. Lani smo gledali dve gledališki deli, ki ju je pripravila gledališka sekcija, letos pa tudi pripravljajo eno. Foto sekcijo s slikami spremlja delo na šoli in fotografira tudi motive iz na-, rave. Naš upravni odbor ima seje po potrebi, člani vodstva posameznih sekcij pa se sestajajo vsakih štirinajst dni. Smo tudi v stalni zvezi z občinsko zvezo kulturno — prosvetnih organizacij. obiska, zato jih nameravamo še večkrat obiskati. Problematiko PRK obravnavamo na mesečnih sestankih. Tudi na diafilme pri tem ne pozabimo. Povezani smo pri delu s krajevnim in občinskim odborom RK. Vse naše delo v tej organizaciji je seveda prostovoljno. Delamo z veseljem, saj smo člani organizacije, ki je razširjena po vsem svetu in je nosilka plemenitih teženj, humanih dejavnosti in miroljubnega sodelovanja med narodi, kot je to dejal naš predsednik Tito. Nada Sokler 6. b razred KULTURNE NUVIGE REVIJA PIHALNIH ORKESTROV SLOVENIJE Republiiki svet Zveze kulturno-pro-svetnih organizacij Slovenije Komisija za pihalne orkestie razpisuje Revijo pihalnih orkestrov. Prireditev bo 18. junija v Kopru, na sodelovanje pa se pripravlja tudi Papirniiki pihalni orkester iz Vevč. Od nastopa si vevški godbeniki obetajo predvsem, da se bodo dostojno predstavili, istočasno pa jim revija nudi izmenjavo izkušenj. GLEDALIŠKI DELAVCI V ZALOGU Čeprav se gledališka sezona bliža zaključku ima skupina iz Zaloga polne roko dela. Inventura, ki so jo pripravili za sodelovanje na reviji gledaliških skupin je doživela nedavno tega deveto ponovitev. Mladi Založeni so igrali na Dolenjskem, Notranjskem, za kolektiv Papirnice Vevče, v petek 14. aprila pa so so predstavili železničarjem ob njihovem prazniku. SE ENA IZ ZALOGA Vse kaže, da se gledališkim delavcem iz Zaloga obetajo lepši časi. Del prostorov ob dvorani, ki so bili doslej zasedeni, so stanovalci izpraznili in tako se je zopet obudilo upanje »svobodaiem«, da bodo po dolgem času le dobili prostore za svojo osnovno dejavnost. Vse je seveda le ie upanje, ker te prostore nujno potrebujejo tudi ostale organizacije. VEVŠKI PAPIRNIŠKI PIHALNI ORKEr STER pričenja sezono promenadnih koncertov. V okviru sodelovanja z Mestno godbo iz Metlike pripravlja skupen promenadni koncert v Metliki. SEM IN TJA PO JAVORU PO SLEDOVIH UMETNE MEJE — NA PLANINCAH JE FLET-NO. SAMO ZA KOGA? O UČITELJU, KI JE VEČ KOT TRIDESET LET OSTAL ZVEST JAVORU — KO SO ZAGORELE GRMADE. Pisati reportažo o nekem kraju je dokaj nehvaležno delo. V nekaj urah moraš v zgoščeni obliki spraviti na papir to, kar se je dogajalo skozi stoletja. Včasih ne veš, kje bi začel in kje končal in nenehno razmišljaš o tem, ali si zadel prav tisto, kar je najpomembnejše in kar bo zadovoljilo bralce. Ko sem se lotil pisanja reportaže o Javoru, sem se zavedal, da bom verjetno izpustil marsikaj pomembnega, čeprav sem se trudil, da bi zajel bistveno. • ZAČNIMO KAR PO VRSTI Ko je pred prvo svetovno vojno anani arheolog Jernej Pečnik tukaj odkril ilirska in keltska grobišča, je bilo na dlani, da so že v davnih časih tod prebivali ljudje. Najstarejši vaščan, oseminosemdeset letni Franc Novak Na tej hiši v Javoru je zapisana letnica 1219. Tu je bila v ■davnih časih izpostava stiškega samostana nam je povedal, kako so leta 1912 rili po zemlji, našli amfore, polne žita, nakit, orožje, orodje in druge dragocene najdbe, ki so zavzele častno mesto v vitrinah arheološkega muzeja v Ljubljani. Na griču nad vasjo stoji hiša, na kateri je zapisana letnica 1219. Tu je bila izpostava stiškega samostana, katero so vzdrževali podložniki — tlačani. Javor je znan tudi iz časov turških napadov na naše ozemlje. Naselje Zagradišče, ki ga tvori le nekaj hiš, je dobilo naziv po gradbi-šču-utrdbi, v katero so se zatekli ljudje pred Turki. Na griču Grmada pa so zagoreli kresovi in oznanjali ljudem bližajočo se nevarnost. • TE MEJE SLOVENCI NISMO NIKOLI PRIZNALI Ko sva si z vodjo šole Andrejem Berčičem ogledovala sledove »meje«, ki je tod potekala med vojno, se mi je zdelo, da menda v vsej zgodovini Slovencem ni bila vsiljena bolj krivična meja kot je bila tale. Hitler in Mussolini sta s svojimi sateliti na zemeljski karti razkosala Evropo kot bi razrezala hlebec kruha. Potem so si fašisti leta 1941 razdelili plen in kakor volkovi so se trgali med seboj, kdo bo dobil lepši in boljši grižljaj. Meja je potekala od Pečarja prek Žagarskega vrha proti Teličnici. Prišli so vojaki, podrli 85 poslopij — od tega 20 stanovanjskih hiš samo na tem delu »meje« so posekali vse drevje, postavili bodečo žico, nanjo obesili mine ter zgradili utrdbe. — Toda »meja«, če je bila še loko zavarovana — pravi Andrej Berčič — ni mogla preprečiti tega, da naši ljudje ne bi hodili sem in tja. — V tej globeli, je pokazal s prstom na sotesko spodaj — se je med vojno odvijal zelo živahen promet. Tu je bila prehod za partizanske javke, kurirje, patrulje in tudi večje skupine partizanov, kot na primer za II. grupo odredov, ki se je tu prebijala čez »mejo«. Seveda je ta »meja« zahtevala tudi krvni davek, predvsem pri nepoučenih in neprevidnih ljudeh. Ponesrečilo se je tudi nekaj otrok, ki so se igrali z minami. Nekateri pa so po naključju odnesli zdravo kožo, tako npr. Tabornikov Dominik iz Sadinje vasi, ki je nekoč nosil v nahrbtniku mine v partizansko taborišče na Pancah. Naenkrat zasliši v nahrbtniku nekak šum. Bliskovito ga je odvrgel in se vrgel na tla. Tako je ni izkupil. • SPILERJEV ATA Na obronku Javorškega hriba, v strmi rebri, stoji hišica, kateri bi človek prisodil, da je bila zgrajena še za Napoleona. Ko smo vstopili, smo na klopi za pečjo naleteli na Franca Novaka ali Špilerjevega ata, kakor mu po domače pravijo. Ker očanec zelo slabo sliši, je bil pogovor precej glasen, a ta najstarejši vaščan ve kaj povedati! — Kako ste živeli, da ste dočakali tako visoko starost? — Ja, nič posebnega: koruzni kruh, zelje in močnik smo otepali pa trdo delali. Domala vse življenje sem preživel na tejle rebri. V šolo nisem hodil, le v župnišče k veronauku, ker šole pred sedemdesetimi leti tu gori še ni bilo. Pisati in brati — seveda angleški — sem se naučil v Ameriki, kjer sem bil štiri leta. Sčasoma pa sem vse to pozabil in se znam sedaj samo podpisati. Ko smo mu povedali, da bi ga radi slikali, je bil takoj priprav- Tudi Špilerjevega ata je prevzelo pomladno sonce seda je tekla še o šolstvu, kulturi o mladini in o drugih rečeh. Obredla sva vas počez in po dolgem in spotoma v pogovoru z vaščani marsikaj zvedela. Albin Habič, čigar kozolec »toplar« bo letos »slavil« stoletnico in je ves zvezan z lesenimi žeblji, nam je pripovedoval, kako so ga gradili. V majhni mercatorjevi prodajalni smo izmenjali besedo ali dve s prodajalcem Antonom Jeretom, ki nam je potožil, da pogreša v trgovini hladilnik, gospodinje pa svežega kruha, ker jim v poletnem času ne kaže peči kruha doma. Sicer napečejo veliko hlebcev, a kruh se poleti hitro posuši in tudi ni časa za peko. Končno smo pokramljali še s Ferdom Škrjancem, ki je tarnal glede orne zemlje, ki jo je dal v najem zadrugi in da mu agrokombinat Barje neredno plačuje najemnino, s katero bi poravnal dolg zavodu za socialno zavarovanje. Tako star in betežen je ostal v hiši sam. Pravi, da mnogo dela, neredno pa se hrani in ga moči počasi zapuščajo. Kruh da mu speče snaha, opere pa ga hči ki živi v Češnjicah. Menda bo res najbolje to, kar pravi sam, da bo kmetijo prepustil sinu, za povračilo ga bo pa sin vzdrževal do smrti, ker nima nobene pokojnine niti kake druge podpore. Ijen. Živahno je stopil pred hišo. Dolgo se je vrtil in nameščal na stolu, da bi bil na sliki čim-bolje videti. Ni ga motil blišč pomladanskega sonca, ne zelenilo okolja, nasprotno — tudi on je zaživel s pomladjo in smo mu ob slovesu zaželeli, da bi jih dočaka še kar največ. • NENEHNA TEMA: CESTIŠČE V ljudski pesnitvi se je ohranila legenda o zidanju Skodra na Bojani. Kar so ljudje podnevi zgradili, so vile ponoči razdrle. V nekem smislu to enako velja tudi za zadnji del strme in vijugave poti proti Javoru. Kar namreč občasno vaščani s prostovoljnim delom popravijo, hudourniki ob nalivih odnesejo. Tudi tisti dan ko je naš volksvvagen hropel po strmem klancu proti Javoru, so marljivi domačini popravljali oot. Najprej sem jih nekajkrat »pritisnil«, potem pa sem se zapletel v pogovor z Janezom Bučarjem. Andreja Berčiča in njegovo soprogo smo »ujeli« v objektiv na pragu šolskega poslopja — Štirideset let že delam pri občinskih in krajevnih zadevah. Danes delamo brezplačno. Tudi zadružni traktor imamo za da-n?.s. 2astonj' Najprej bomo cestišče malo poravnali in ga ob-kopali, potem pa bomo nasuli gramoz ter izkopali odtočne kanale. Najtežji del poti na Javor je od Ipavca do vasi, to je kake 4,5 km. Bi nam morda predstavili ljudi iz vaše skupine. Tisti tam — je uprl prst na postavnega moža — je Janez Smrekar. Potem jih je po vrsti našteval: Vinko Valeti, Mihaela Jančar, Slavka Habič, Matija Mohar in traktorist Janez Habič. V skupini sta pridno pomagala tudi dva mladinca, in sicer Franc Jančar in Franc Jere. Ker smo v letu mednarodnega turizma, se je pogovor zasukal tudi na to temo. — Predvsem bi lepo uspeval lovski turizem. Divjačina je preteklo zimo oglodala precej mladik na plantažnem nasadu, ki ga ima tukaj agrokombinat Barje — je dejal moj sobesednik. Morali bi odpreti tudi gostinski lokal, ker ljudje, kadar pridejo sem gor in jim tale zrak odpre apetit, sprašujejo, kje bi se dobilo kaj za pod zob. Pa tudi domačinom bi lokal prav prišel. Posebno radi prihajajo sem Ljubljančani na jagode, ki jih tukaj ljudje gojijo in jim le-te vsako leto navržejo lepe denarce. • NEKDO MORA BITI TUDI TU Večkrat sem že slišal, da je kdo vprašal znance, od kje da je doma in je dobil odgovor, da od tam od koder je žena. To velja tudi za vodjo šole Andreja Ber--Čiča. Po opravljeni maturi na učiteljišču je leta 1934 dobil delo na Javoru, se tu oženil in ostal do danes zvest svojemu kraju. — Čez čas se bom moral tudi jaz spustiti v dolino bliže mestu, če bom hotel šolati otroke. Ločitev od tega prijaznega kotička naše zemlje pa bo po tolikih letih težka. Otroci se bodo najbrž hitro privadili novemu okolju, težje pa bo za naju dva ... Be- Ilabičev Kozolec jc ena zelo redkih mojstrovin stavbeništva kakršno jc bilo pri nas pred sto leti Tisti, ki je bil kdajkoli na Javoru, je bil prav gotovo očaran nad lepoto tega kraja, kjer teče življenje že stoletja počasi, brez hrupa naprej in se ni veliko spremenilo in so ljudje pridni, pošteni in gostoljubni. Moram priznati, tudi mene je ta kraj osvojil in sem se zarekel, da bom še večkrat »skočil« tja gor. Franc Fajdiga Za praznik deda Od dela živimo, brez njesa ne bi mogli živetj. Delo je tista vrednota, ki nas je ustvarilo in nas skozi tisočletja izoblikovalo. Ustvarjalno delo človeka vzgaja, mu daje zagon in življenjski smisel, z delom človek ustvarja dobrine za boljše življenje. Toda na žalost še milijoni ljudi v svetu životarijo, ker so brez dela, čeprav bi radi delali. Je že tako; nekdo bi želel delati in ustvarjati, toda dela ne dobi; drugemu se delo samo ponuja, pa se ga otepa. Za praznik dela 1. maj smo naredili kratek sprehod po nekaterih meščanskih delovnih organizacijah in se pogovarjali z delavci o njihovem delu in življenju. Prisluhnimo, kaj so povedali. V upravi kemične tovarne so nam svetovali, da objavimo v prvomajski številki Naše skup- Jože Zupančič: »Za prvi maj bom kar doma.« nosti tudi razgovor z nekaj de-delavci iz najstarejšega oddelka v tovarni. In tako smo se napo-tili najprej v DOR, kjer dela že 15 let (od skupaj 20 let, kar jih je prebil v tovarni) JOŽE ZUPANČIČ; nadzira in razredčuje barvo luga z mešanjem lužnate vode. — Med vojno sem bil v Cankarjevi brigadi kuhar. V boju na Zaliscu pri Žužemberku sem bil ranjen v nogo. Posledice tega še danes občutim. Pa tudi tukaj bi jo enkrat kmalu izku-pil. Ker so se deske pod mojo težo zlomile, sem v zadnjem hipu odskočil, sicer bi padel v mešalnik. Če bi se to zgodilo, sedaj ne bi sedel tukaj pred vami. Potem je Jože obširno razlagal, kako je sedaj boljše, ko se na delu menjajo vsak drugi da, kajti bivši v bivši Jugoslaviji so bile menjave vsak teden. To pa je delavce utrujalo, kajti to delo je težavno in nevarno. Zato moraš biti spočit in zbran, sicer lahko hitro pride do nesreče. Se nam je zaupal, da je oče štirih doraščajočih otrok, da se v prostem času posveča družini in delu okrog hiše in da bo za praznik dela 1. maj kar doma. Staro in novo Kemična tovarna v Mostah je stara 60 let. Od tedaj, ko je sprejela na delo prve delavce, je poteklo veliko vode in se je v tovarni marsikaj spremenilo. Marsikaj pa je še ostalo. RADOSLAV HERMAN, ki dela v kuhalnici luga, trdi, da dela najdlje v njej. V delovni knjižici, na katere platnicah je grb z dvoglavim orlom, je vpisan datum sprejema na delo. V drugi, še starejši knjižici pa je podpisan tudi lastnik tovarne, Italijan G. Giulini. — Povejte, prosim, kakšne spremembe čutite v tovarni? — Strojni park in tehnološki postopek sta skoraj ista, kot tedaj, le delno je izboljšan v ne- katerih oddelkih. Napredek pa je očiten v drugih rečeh, kot na primer: v bivši Jugoslaviji nismo imeJi tople malice, niti ni bilo pol ure časa, da bi v miru pojedli, kar smo prinesli s seboj na »šilit«. Ni bilo letnih dopustov, žene niso imele porodniških dopustov, nismo smeli kaditi in drugo. Če si bil večkrat bolan, so te premestili na slabše delovno mesto. Potem je podrobno našteval, kaj vse ima danes delavec zaščitnih sredstev, česar včasih ni imel: škornje, telovnik, dežni plašč, bunda, zaščitna očala, rokavice, gumirane predpasnike, delavec dobi mleko, čaj in kislo vodo, vedno se po delu okopa in podobno. — Ali vam je ostal v spominu kak poseben dogodek iz. tovarne? — Spominjam se, kako so pariizani leta 1942 minirali turbino v strojnici. Močna eksplozija jo je popolnoma uničila. Od delavcev ni bil nihče poškodovan, ker so jih partizani pravočasno obvestili, naj se umaknejo. Rado Herman — veteran v Kemični tovarni Ko bi vsi fantje sveta So ljudje, ki se celo življenje drže enega poklica, drugi so brez njega, tretji pa ga v življenju iz različnih razlogov večkrat menjajo. Eden od teh, ki mu sreča pri izbiri poklica ni bila najbolj naklonjena, je tudi Stane LINDIČ, mojster v obratu aluminij — hidrata kemične tovarne. Jugoslovani smo ponosni na znanega svetovnega {»potnika Marca Polla, v kemični tovarni pa so ponosni na pomorščaka Lindiča. — Kako in kje ste začeli? S petnajstim letom starosti sem se vkrcal na nizozemsko tovorno ladjo dolge plovbe. Potem se je začela odisejada: Amsterdam, Aden, Hongkong, Rio de Janeiro so bile samo vmesne postaje na dolgi plavi poti. V dolgih sedmih letih sem ob- plul domala vse meridijane in paralele. Govoril je tako, kot da se je vse dogajalo včeraj, ne pa pred več kot tridesetimi leti. Brezkrajni ocean, dnevi dolgočasja na palubi, blišč in vrvež v velikih pristaniščih, dogodivščine s kurtizanami, ki iz tebe izcedijo zadnji dinar, to je nenehno ponavljajoča se zgodba o pomorščakih. — Povem vam pa — je nekako svečano vzkliknil — da ni nikjer takega tovarištva kot pri pomorščakih. To je pravi mednarodni Babilon sožitja. Na naši ladji so bile zastopane vse rase sveta Stane Lindič: »Še vedno mislim na morje.« in okoli 15 različnih narodnosti. Spomnil sem se znamenitega francoskega filma »Ko bi vsi fantje sveta«, ki obravnava usodo pomorščakov in tovarištva ter sožitja, ki vlada pri teh ljudeh. Po‘em je povedal, da mu je še danes žal, ker ni mogel po odsluženju vojaškega roka — kamor je bil poklican leta 1934 — zopet nazaj na ladjo. Ker je bil član mednarodnega združenja pomorščakov, ki je bilo levo usmerjeno, mu oblasti niso hotele izdati potnega dovoljenja. Na uho jim je verjetno prišlo tudi to, da je od nekega avstrijskega profesorja na ladji prejemal marksistično literaturo. Tako je Stane našel varen pristan šele leta 1951 v kemični tovarni, do tedaj je bil v desetih političnih organizacijah na terenu odbornik, davkoizterje-valec, uradni cenilec pri odkupu, direktor gradbenega podjetja, stanovanjski referent in še in še ... Potem je dolgo pripovedoval o svoji delovni skupini, v kateri dela dvajset pridnih in prizadevnih tovarišev; o tem, kako živo srebro poleti vedno tiči pri 40° C nad ničlo, in o tem, kaka želi biti strog in pravičen sodnik ni se ne pusti, da bi kdo od podrejenih izkoriščal njegovo dobroto; kako dobi mesečno v plavi ovojnici okoli 25 modrih bankovcev. Za slovo mi je še hudomušno pristavil; »Kadar na televizijskem zaslonu gledam kako ladjo, ki reže valove, me prim« silno poželenje po morju. Zena pa; — Oh, ti, kaj zopet fantaziraš, ali se še nisi unesel?« Kakor stari morski volk, ki presedi ure in ure ob morju in z nostalgijo zre na morsko gladino, na kateri se potapljajo ladje za obzorjem, tako je tudi Stane pred TV zaslonom. To je vse, kar ga spomnija na mladostne dni, ki jih je kot pomorščak preživel na morju. »Fant ima lep glas...« Čeprav je Lojze Matjan po poklicu visokokvalificirani mesar, sva zelo malo govorila o delu, ki ga opravlja, več pa o petju in glasbi nasploh. Enako natančno je govoril o tem, kako občutljiva so čreva, ki se parijo v kotlu pri 65° C, kot o operi Don Kihot. Ko je razgaljal pred menoj svoj življenjepis, se mi je ta njegova življenjska pot zdela nekam donkihotska. — Ko sem se še kot mlad fant učil za mesarja, sem večkrat kakšno »urezal«. »Fant ima lep glas, zakaj ga ne bi šolal«, so govorili očetu tisti, ki so me poslušali. Nekoč sem bil v nekem bifeju in je moje petje poslušal znani operni pevec — basist Julij Bete-to. Prosil me je, naj se zglasim pri njem, da bi preizkusila glas. Toda takrat nisem mislil dovolj resno na to ponudbo in tu se je končalo — za vedno. Debela solza mu je zdrsnila po licu in mu kanila v dlan. Čutil sem, kako še sedaj hrepeni po glasbi in petju. — Ali si predstavljate, kaj pomeni odreči se tistega, za kar si ustvarjen, kar ti je narava podelila in te obdarila? Kot mora me neprestano teži misel, da je vse zamujeno in zapravljeno. Še in še je kakor vulkan bruhalo iz njega, tako da sem komaj utegnil sproti vse zapisa'.!: o tem, da je bil stric tenorist, prav tako brat odličen pevec in da je cela družina glasbeno na- darjena. Povedal je tudi, da šeni javil na znano prireditev »Pokaži, kaj znaš« ker da ima sedaj pred publiko tremo. V mesni industriji v Zalogu ga vsi poznajo bolj kot pevca. Pogosto se pojavlja na odru pred tovariši iz kolektiva, kjer s svojimi pestrimi pevskimi točkami izziva občudovanje poslušalcev, ki v znak priznanja za njegova izvajanja ne varčujejo z. dlanmi. In to mu je prav gotovo največje zadoščenje in nadomestilo za tisto, česar v življenju ni dosegel. Vsak želi živeti boljše [VAN POSAVEC je doma blizu Čakovca na Hrvatskem. številna družina, revščina, ki je vladala v hiši, pa želja po boljšem življenju in zaslužku — vse to je botrovalo odločitvi, da je nekega dne spravil v kovček najnujnejše in se napotil v svet. Ker ga je povabil prijatelj, ki je delal v AE — obrat mesna industrija v Zalogu, je najprej poizkusil tu in uspel. — Tu delam že od leta 1962, in sicer v razsekovalnici. Dnevno gre skozi moje roke okoli 250—300 svežih svinjskih krač, ki jih podjetje izvaža v lialijo. Tukaj sem se tudi poročil in dobil sina Petra. Živim pri ženinih starših in letos imam v načrtu že avto — in to verjetno ne »fička«. Občudoval sem tega pridnega mladeniča, ki si je z marljivim delom in varčevanjem že ustvaril solidno osnovo za življenje. Lojze Matjan (v sredini) in Ivan Posavec (na levi) — dva prizadevna delavca iz Emoninega obrata mesne industrije Zalog STANOVANJSKO PODJETJE Moste-Polje čestita vsem občanom za praznik dela 1. maj KRIŽANKA J 1 2 3 4 5 ] 6 7 8 9 L J 10 u 11 12 1 13 14 15 16 17 18 19 20 21 O 22 23 24 .. _ 25 26 27 28 29 30 1 31 32 33 34 35 36 37 38 n 40~ 41 42 43 44 J 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 □ S 55 n 56 r h 1 57 I 58 r i Ob pravilni rešitvi križanke boste pod 13. navp., 18. navp., 49. vod., 34. -navp. in 1. navp. brali misel ob delavskem prazniku. VODORAVNO: 1. ime nekdanjega moža Gine Lollobrigide Škofiča, 6. predirljiv vzklik, 10. priroda, 11. človek, 3ti veliko ve, 13. vodna nimfa, podvodno vila, 14. prebivalec države v Srednji Ameriki, preko katere gre prekop, Id povezuje Atlantski in Tihi ocean, 16. kemiči znak za americij, 17. hrvaški narodni heroj, po katerem se imenuje zagrebška tovarna pogonskih motorjev (Rade), 19. oddelek rimske konjenice, 20. kožna bolezen, 22, brezpravni prebivalec stare atenske države, 23. vas v naši občini, znana po odličnih češnjah, 25. osnovne mere, 28. kradljiva ptica, 30. začetnici Alfreda Nobela, iznajditelja dinamita, 21. pevec z nizkim glasom, a višjim od basa, 34. soglasnika v besedi PIVO, -36. judovski verski učitelj, 37. mejna •■eka v grškem podzemlju, 40. ilustrator; tehnični poklic, 42. kradljivec, 44. pogon na živali, 45. vprežna domača ■žival, 46. čisto premoženje, gotovina, 49. glejte uvodi, 50. utvare, slepila, dozdevnosti, 53. najvišja gora Turčije, 55. rastlina iz družine narcis z dolgimi mesnatimi listi, ki imajo na koncu bodiko, 56. napovedovalec bodočnosti, 57. starogrški bog divjega vojskovanja (iz istih črk kot RESA), 58. živalska zgodba s poučnim naukom. NAVPIČNO: 1. glejte uvodi, 2. država v Prednji Aziji z glavnim mestom Bagdad, 3. ime pevca zabavne glasbe Leskovarja, 4. določena količina, množina, 5. samoglasnika v kesedi KOSA, 6. okvara, 7. veletok v Zahodni Evropi, 8. nojvišja gora na grškem otoku Kreti (tudi žensko ime), 9. Ime turškega reformatorja Ataturka, 10. cilj, smoter, 12. izraz želenja, 13. glejte uvodi, 14. zavezništvo, pokroviteljstvo (npr. tovarne nad šolo), 15. središče francoskega departmaja Calvados, znano po sr-tih bojih med drugo svetovno vojno, 18. glejte uvodi, 21. kratica našega osvobodilnega boja, 23. oksid, 24. večanje, naraščanje, 26. teža embalaže, 27. državna blagajna, 29. srednji del besede RANA, 32. srednji črki besede RIBA, 33. lahka in redka kovina, 34. glejte uvodi, 35. večja od violine, 38. vrsta hrošča (obrobljeni), 39. gost na svatbi, 41. nekdanji služabnik, 43. tro-delno papeško pokrivalo, 46. poleg Ahila najbolj znan grški junak pred Trojo (iz istih črk kot JASA), 47. resa, 48. levi pritok reke pod 7. navp., 51. afriška država z glavnim mestom Kairo, 52. ime sodobnega slovenskega slikarja Šubica, 54. ime odličnega avstralskega tekača na dolge proge Clarka, 56. kemični znak za svinec. Čar — dra — e — go — iz ka — ko — nost — pa — po — pri — ra — ri — sin — skok — sot — tav — tev — tor — trak — tro — vor — ži. Z gorjnimi /Jogi sestavite 8 besed naslednjega pomena: 1. na nepoudarjeni dobi poudarjena nota ali spojitev druge polovice prvega takta v en ton s prvo polovico drugega takta, 2. vrsta skoka s trojnim korakom v atletiki, 3. narodni heroj iz naše občine, rojen v Starih Jaršah, sedaj generalni podpolkovnik JLA (Franc), 4. navzočnost, 5. izreka, izgovarjava, 6. napredovanje v službi; življenjska pot, 7. vlačilec v kmetijstvu, 8. povišanje cen. Tretje in šeste črke posameznih besed vpišite v navpična stolpca na levi, kjer boste dobili dve letoviški mesti, v katerih lahko letujete v domovih naše počitniške skupnosti. POSETNICA TOMA N. VIVOD V katerem predelu naše občine prebiva Toma? Rešitev ugank Pozdrav pomladi Sonce zbudilo iz zimskega spanja tisoče rožic je sredi livad, zvonček za zvončkom prešerno pozvanja: K nam spet prišla je cvetoča pomlad! Ptičkom so v gozdu se kljunčki ogreli, sčinkavček poje, sinička, strnad,kot da povedati vsi bi hoteli: K nam spet prišla je pojoča pomlad! Zdaj le zapojmo še mi prav veselo, Pridruži naj nam se, kdor v srcu je mlad, iz ust tisočerih zaori naj smelo: Podi pozdravljena naša pomlad! KRISANKA: Vodoravno: 1. storž, 6. mast, 10. Slovan, 11. opera, 13. klanec, 14. Slavijo, 16. Ra, 17. enačaj, 19. Eak, 20. epi, 22. kit. 23. barje, 25. Senta, 28. tunel, 30. ar, 31. davkarstvo, 34. VT, 36. Glenn, 37. Aalen, 40. So-lea, 42. kup, 44. Ema, 45. ete, 46. basist, 49. OM, 50. krompir, 53. solina, 55. anion, 56. baraka, 57. Akra, 58. trakt. NAVPIČNO: 32. K(urt) E(del- hagen). ®LA«;ii.O A/m. tJUBUiANA MOSTf -»OulF Ureja uredniški odbor, glavni 'n odgovorni urednik Bogdan ^turm. Naslov: Uredništvo In •»Prava NSK, I.jublj. Ob Ljubljanici 42/11. telefon 315-980. rekoii račun pri NB Ljubljana, občinski odbor SZDL Ljubljana Moste-Polje, Naša skupnost 501-8-205/1. Celoletna naročnina 3,60 N din, polletna 1,80 ^ dinarjev, posamezna številka 9.30 N dinarjev. Tisk CZP Kočevski tisk, Kočevje. Klišeji CZP Ljudska pravica, Ljubljana. Poštnina plačana v gotovini. Rokopisov ne vračamo. SKRIT PREGOVOR START, EVORA, NENEC, POBIČ, RAJON, CIR, LVOV, BLITZ, UHO, BRANE. V vsaki gornji besedi prečrtajte po eno črko tako, da bodo preostale črke, brane po vrsti, dale slovenski pregovor. REBUS: Občina Moste-Polje (Ob, čina, most E, pol je) POSETNICA: Zdravstveni dom PREMEŠANE ČRKE: Totra MISEL NA CRTICAH: 1. plamen, 2. trener, 3. malina, 4. rozine, 5. pri-jem, 6. povodec, 7. navada, 8. kolega, 9. spomin. Pameten mlinar no pije vode nad kolesom. KINO »TRIGLAV«: Maj 1.— 4. špansko-Haljjanski barvni pustolovski film »V SENCI ZORROA«. Igra Sean Flynn. 5.— 6. francoski film »DEMONA«. 7,— 9. mehiško-španski barvni film »VRNI SE IZ MEHIKE«. Igrata in pojeta JOSELITO in Antonio Aguillar. samo 10. japonski barvni cinemascope športni dokumentarni film »OLIMPIADA V TOKIU«. Predstavi zaradi dolžine filma samo ob 17. in 20. urj. 11.—14. ameriški barvni zgodovinski vvestern v cinemascopu »OSVAJANJE DIVJEGA ZAHODA«, I. del. 15.—16. švedska filmska srednjeveška balada »DEVIŠKI VRELEC«. Režija Ingmar Bergman. 17.—18. jugoslovanski film »SOVRAŽNIK«. 19.—22. ameriški barvni zgodovinski vvestern v cinemascopu »OSVAJANJE DIVJEGA ZAHODA«, II. del. 23. —25. danska barvna satirična komedija »KOZEL V RAJU«. Igra priljubljeni angleški komik Norman Wisdom. 26.-28. angleška komedija »OB PRAVEM ČASU« 29.—31. italijansko-sovjetski vojni cinemascope film »KORAKAJ ALI UMRI«. Film o obsežnih vojnih operacijah na vzhodnih frontah med drugo svetovno vojno. Zaradi dolžine filma bosta predstavi samo ob 17.'in 20. uri. KINO »VEVČE-Maj 1.— 2. angleško-jugoslovanski barvni cs spektakel »DOLGE LADJE«. Zaradi dolžine filma predstavi ob 17. in 19.30 uri. 3.— 4. ameriški dokumentarni film o umoru predsednika Johna F. Kennedyja »DOGODEK, KI JE RAZBURIL SVET«. 5. — 7. italijansko-sovjetski vojni cinemascope film »KORA- KAJ ALI UMRI«. Predstavi v nedeljo bosta zaradi dolžine filma predvidoma ob 17. in 19.30. uri! 9.—10. ameriški vvestern »DIVJI JEZDEC«. Igra Randolph Scott. Film iz programa Jugoslovanske kinoteke! 11,—12. italij, vistavision komedija »LJUBEZEN V STOCKHOLMU«. Igra Alberto Sordi. 13.-14. ameriški film »SOJENJE V NURENBERGU«. Veliki ameriški film o sojenju nacističnim zločincem po koncu druge svetovne vojne. Glavni vlogi igrata Burt Lancaster in Maximillian Schell. Zaradi dolžine filma bosta v nedeljo, 14. maja, predstavi ob 17. in 20. uri! 17.-18. francoski film »NEVARNA RAZMERJA 1960«. Igra Gerard Phillipe. 19. —21. francoski barvni cinemascope pustolovski film »ČRNI TULIPAN«. V glavni vlogi nastopa Alain Delon. 24. -25. jugoslovanski film »PROMETEJ Z OTOKA VIŠEVICE« 26. —28. ameriški barvni cinemascope film »UPORNIK BREZ RAZLOGA«. Igrata James Dean in Nathalie Wpod. 31.— 1. francosko-izraelski vistavision komedija »V SOBOTO NI GOVORA«. V trinajstih vlogah nastopa Robert Hirsch! KINO »ZALOG«; 1.— 2. jugoslovanski barvni vistavision vojni film Žike Mitroviča »MARŠ NA DRINO«. 6. — 7. italijanski barvni cinemascope spektakel »INVAZIJA VIKINGOV«. Igrata Cameron Mitchell in Helen Kes-sler. 9. italijanska komedija »LJUBEZEN V STOKHOLMU«. Igra Alberto Sordi. 13.—14. mehiško-španski barvni film »VRNI SE IZ MEHIKE«. Igrata in pojeta Joselito in Antonio Aguillar. 20. —21. ameriški vojni velefilm »ZMAGOVALCI«. Film traja skoraj tri ure! 27. —28. slovenski idilični film »LUCIJA«. Posnet po povesti Franca Šaleškega Finžgarja »STRICI. V filmu sodelujeta tudi Slovenski oktet in Trio Lojzeta Slaka. KINO »ZADOBROVA«: Maj 1.— 2. ameriški western »UMRLI SO S ŠKORNJI NA NOGAH«. Igrata Errol Flynn in Lynn Mac Addam. Film programa Jugoslovanske kinoteke! 3. francoski film »BRIDKOST LJUBEZNI«. 6.— 7. ameriški barvni dokumentarni film »LEGENDA O VOLKU«, posnet po povesti E. T. Setona. Velika mojstrovina pokojnega Walta Dasneya. Film priporočamo zlasti mladini. 9. ameriški film o potopu Titanica »NOC, KI SE POMNI«. v glavni vlogi nastopa Kenneth More. 13.—14. francosko-italijanski barvni cinemascope film — CAR-TOUCHE«. Igrata Jean-Paul Belmondo in Claudia Cardinale. 17. jugoslovanski film »SVETOVLJAN«. 20.—21. nemški barvni cinemascope pustolovski film »MED JASTREBI«, posnet po romanu Karla Maya. Igrata Stevvart Granger in Pierre Brice. 24. francoski kriminalni cs film »PLES RESNICE«. 27.—28. veliki ameriški vojni cinemascope film o invaziji v Normandijo leta 1944 »NAJDALJŠI DAN«. Zaradi dolžine filma bosta v nedeljo 28. maja predstavi ob 16. in 19. uri. Igra tudi John Wayne. 31. jugoslovanska komedija »NARODNI POSLANEC«, po, sneta po istoimenski odrski komediji Branislava Nu-šiča. tDeiotme ocgamzadie občine £fuUlana Moste - Jletie ČESTITAJO K 1. MAJU DELAVSKEMU PRAZNIKU Kolinska tovarna hranil Velika pomoč sodobnim gospodinjam no: •»EVO EKSPRES« polpripravljena jedila: — srbski pasulj — leča — rižota — djuveč »EVO EKSPRES« jedila so pripravljena po strokovnih receptih in iz izbranih surovin. Kuhati je treba LE NEKAJ MINUT! Poizkusite jih in prepričali se boste, da so poceni in odličnega okusa! Sedež: Ljubljana — Vevče Ustanovljene leta 1842. IZDELUJEJO: SULFITNO CELULOZO I. a za vse vrste papirja Javna skladišča Sodobna gospodinja nima več toliko časa za pripravo jedil in kuho kot nekoč. Kolinska tovarna hranil je prav zaradi tega pripravila širok izbor EVO ZELENJAVE IN ZAČIMB To so že kompletne začimbe, sestavljene po preizkušenih receptih. Te EVO zelenjavne začimbe omogočajo gospodinjam, da lahko pripravijo v vsakem letnem času hitro in poceni okusna jedila. Priporočamo vam, da poizkusite: EVO zelenjave in začimbe za juhe in prikuhe EVO zelenjave in začimbe za djuveč EVO zelenjave in začimbe za srbski pasulj EVO zelenjave in začimbe za rižoto EVO zelenjave in začimbe za preliv testenin EVO zelenjavna začimba za ričet EVO zelenjavna začimba za gobovo omako EVO gobe in zelenjavna začimba za golaž EVO zelenjavna začimba za paprikaš PINOTAN — strojilni ekstrakt BREZLESNI PAPIR za grafično in predelovalno industrijo: za reprezentativne izdaje, umetniške slike, propagandne in turistične prospekte, za pisemski papir in kuverte najboljše kvalitete, za razne protokole, matične knjige, obrazce, šolske zvezke in podobno SREDNJEFINI PAPIR za grafično in predelovalno industrijo: za knjige, brošure, propagandne tiskovine, razne obrazce, šolske zvezke, risalne bloke itd. KULERJE ZA KUVERTE, obrazce, bloke, formularje, reklamne in propagandne tiskovine KARTONE za kartoteke, fascikle in mape RASTIRAN PAPIR brezlesni in srednjefini za šolske zvezke, za uradne in druge namene PELURNI PAPIR bel in banan. ZAHTEVAJTE VZORCE! Šmartinska c. 152 imoi LJUBLJANA- FUŽINE Živilski kombinat Žito T O T R A IZOLIT Ljubljana - Šmartinska 154 1. Živilski kombinat “Žito«' — Ljubljana, Šmartinska c. 154 DE — Uprava. 3. Živilski kombinat »Žito« — Ljubljana, Samova 10 DE — pekarna Ljubljana, Samova 10. 3. Živilski kombinat »Žito« — Ljubljana, Šmartinska c. 154 DE — Ljubljana »»ŽITO« — Domžale, DE — Pekatete “ŽITO« — Lesce, DE — pekarna Šmartinska c. 1 “-ŽITO« — Novo mesto in DE — TRGOVINA »ŽITO« — Vrhnika. LJUBLJANA, ZGORNJA HRUŠICA 14 TOVARNA POZAMENTERIJE, POZAMENTERIJSKIII STROJEV IN IZDELKOV PLASTIKE — Telefoni: 317-635, 317-735, 348-041, komcrciala-tekstil 23-174, plastika 22-716, obrat tekstilna 49-022, plastike 48-030. LJUBLJANA MOSTE — PROUETERSKA 4. Telefoni: komerciala 315-120, direktor 315-471, skladišče 48-008. MONTAŽNO PODJETJE za hidroizolacije, toplotne izolacije, zvočne izolacije, hladilne izolacije, antikorozijske izolacije. i z o I i r k a Ljubljana-Moste telefon 313-557 in 316-852 ZA HIDROIZOLACIJE - bitumenske strelne lepenke, ibltol-bitumenska raztopina, bitumenske mase za temelje, strehe, bitumenske paste za strehe, bitumenski kit. ZA GRADNJO CEST - bitumenske emulzije, rezani bitumen, bitumenske mase za fuge. ZA ANTIKOROZIJO - ibitol lak, bitumenska pasta za avtomobile. ZA TERMO-AKUSTICNE IZOLACIJE - mineralna vlakna, styropor, stramit. ZA ELEKTROIZOLACIJE - izolirane bergmanske cevi, bitumenske mase za kable. V zvezi s problemi uporabe izolacijskih materialov se obračajte na tehnično informativno službo »IZOLIRKE-, kjer boste solidno postreženi. SATURNUS KOVINSKO PREDELOVALNA INDUSTRIJA — EMBALAŽA -AVTOOPREMA LJUBLJANA Ocetni sewis MOSTE PODJETJE Protektor—Vulkan Ljubljana, Šmartinska cesta 64 protektlra vse dimenzije avto plaščev, popravlja in vulkanizira vse vrste plaščev in zračnic in izdeluje razne gumijaste tehnične predmete ter razna tesnila iz penaste gume za tesnitev karoserij. Kolektiv podjetja »PROTEKTOR-VULKAN« Ljubljana se priporoča. — Poslužujte se uslug in proizvodov, katere izdeluje Prometno podjetje SAŽ* Ljubljana Jonama klela £ftiMiana - Š.matUuska c. 50 Agrokombinat Emona Ljubljana MIKLOŠIČEVA 4 S SVOJIMI DELOVNIMI ENOTAMI