Ob smrti prof. Mihajla Pajkoviea (1903—1970) Vsi, ki smo se udeleževali zveznih prireditev jugoslovanskih geografov po osvoboditvi, se spom injam o sim patičnega, zavzetega p red stav n ik a črnogorskih geografov, k i je na teh p rired itvah zastopal našo najm anjšo republiko. Spo­ m injam o se ga kot skromnega, vse razum evajočega človeka, ki je vedno zelo pozitivno vplival na delovno vzdušje v skupnih forum ih jugoslovanskih geogra­ fov. Poznali smo ga kot profesorja gim nazije in pozneje kot d irek torja Višje pedagoške šole na C etinju, kot ustanovitelja G eografskega d ruštva SR Crne gore (1956) in kot organizatorja V. kongresa geografov SFRJ v T itogradu leta 1958. Poznali smo ga tud i po nekaterih njegovih solidnih znanstvenih razpravah, v katerih je obravnaval med drugim pastirstvo na Bjelasici. klimo jugozahodne C rne gore, klimo C etinja, p rirodna bogastva Črne gore, ter po njegovih p r i­ spevkih o C rn i gori v »Enciklopediji Jugoslavije«. Zelo smo ga pogrešali med nam i zadn ja leta, odkar je šel v pokoj in ni več p rih a ja l med nas. Tem bolj nas je težko zadela vest, da je 22. ap rila 1970 na tragičen način izgubil življenje. Tudi slovenski geografi se želimo s temi vrsticam i oddolžiti njegovemu spo­ m inu ter se mu zahvaliti predvsem za n jegovo vneto pomoč pri naših ne vedno najhvaležne jšili p rizadevan jih , da bi čim bolj okrepili in vskladili sodelovanje med geografi iz vseh naših republik. Svetozar Ilešič P rvo ita lijansko-slovensko geografsko srečan je (Videm, ap ril 1971) Kot prv i v idnejši rezu lta t stikov med geografi s tržaške un iverze ozirom a n jen e fak u lte te za tu je jez ik e in lite ra tu ro v Vidmu (Udine) in geografi iz SR S lovenije, o k a te r ih smo poročali v lanskem »G eografskem vestniku« na str.- 157, je G eografski in štitu t navedene faku lte te , k i ga vodi prof. G iorgio V a l u s s i , o rgan iz iral v dneh od 17. do 18. ap rila 1971 v Vidmu prvo delovno srečan je ita lijan sk ih geografov (oziroma geografov iz avtonom ne p o k ra jin e F u rla n ija -Ju lijsk a Benečija) z geografi iz SR Slovenije. P ok rov ite ljs tvo nad srečan jem je p revzel rek to r tržaške univerze, k i je počastil sestanek tudi s svojim obiskom, k organizaciji s rečan ja pa je k rep k o pripom ogel tudi K on­ zorcij za ustanov itev in razvoj un iverz ite tnega š tu d ija v Vidmu. S rečan ja so se razen p rofesorjev , znanstven ih sodelavcev in študentov G eografskega in štitu ta na novi fak u lte ti v Vidmu in številn ih udeležencev z geografskega oddelka trža šk e univerze udeležili iz SR S lovenije prof. Svetozar Ilešič, prof. V ladim ir Klem enčič, prof. Igor V rišer, docent Jakob M edved in znanstven i sodelavec B iroja za regionalno p lan iran je M atjaž Jeršič. S rečan je je odprl videm ski župan prof. Bruno C a d e t t o , p o u d arja jo č velik pom en tega in bodočih podobnih srečan j za p r ija te ljs tv o in m edsebojno poznavan je m ed obem a sosednjim a deželam a. Kot p rv i je nato re fe r ira l prof. S. I l e š i č o reg ionaln i družbeno-ekonom ski s tru k tu r i SR Slovenije. Sledil je re fe ra t prof. G iorgia V a l u s s i j a o adm in istra tivn i p reu red itv i in gospodarskih sprem em bah na tis tih ozem ljih Ju lijsk e B enečije, ki so prišla v okvir SR Slovenije. Sledeča dva refera ta sta se uk v arja la z učinki odprtosti nove m eje m ed SR Slovenijo in avtonom no p o k ra jin o F u rla n ija - Ju lijsk a B enečija. P rvega je im el M atjaž J e r š i č , drugega, oprtega na u rad n e v ire o p rek m ejn ih g iban jih na G oriškem , pa p rofesor F ak u lte te za ekonom iko in trgovino tržaške un iverze C laudio S a m b r i . V drugem delu srečan ja je n a jp re j prof. Igor V r i š e r poročal o u rbanem om režju SR Slo­ venije , nato p a so nastopili m la jš i sodelavci v idem skega G eografskega in šti­ tu ta , in sicer n a jp re j dr. G uido B a r b i n a z refera tom o alpsk ih m estih v F u rla n iji in nato dr. Pio N o d a r i s p reg lednim refera tom o obm ejni a lp sko -jad ransk i reg iji (F u rlan ija -Ju lijsk a B enečija, K oroška, SR S lovenija).