ISSN0551-6407 R II Z / Murska Sobota, 1. junija 1995, leto XLVII, št. 22, ceno 150 SIT A . 5**«^ %■<. :: ■^5(4. '■ '■■ 5^ Mostovom na Muri grozi zapora c 4 ; -d CREDITANSTALT Banka uspešnih M. Sobota, Lendavska 11, tel.: 21780 M:’ ■ ■ ■ I 1 ■S .1 h« 3 r^- AIO ervis pomurski študentski servis M. Sobota, Štefana Kovača 30 (v soboškem kinu), te)., fax 069 21 038 II ll VREME I O 01 'O Ičeral ponovno PtramidiA s itiesdtti fAoJaplec I mobitel MiadituJut uLS * X' <0 a o I Ob koncu tedna bo nestalno vreme s krajevnimi plohami ali nevilitaml. Vestnikov koledar 31. mi), sredi, Jtigela L Junll, četrtek, Radovan 2. Junll, petek, Marcel 3, junij, sobota, Karel 4. Junll. nedelia, binkoid 5. lunll, ponedellek, Irollci e. lunll, torek. Mllutln Pregovor Če gre a hlnkoitl dež. Ima pšenica dve plevi. Vozni red VESTNIKOVEGA VLAKA, 10. junij 1995 ODHOD 3.45 3.52 4.»0 <"^'^^4.02 ; ■■4.12 4.26 4.3? 4,57 -7.40 8.46 10,30 PRIHOD MURSKA SOBOTA BELTESGI VERŽEJ ' " CrRtiAVA EJOrOMER i OUTOMER (mesta) IVANJKOVCI ORMOŽ PTUJ ’ UUBLJANA JESENICE NOVA GORICA 1,56 1.49 1.41 1.39 1.33 1^29 1 1.16 i.os 0.46 22.02 20.45 19.15 Slovenija je sredi tranzicije, zato je vloga države v tem trenutku izredno močna in intervencijska. V zadnjem času dosegamo zelo dobre makroekonomske rezultate, saj je gospodarska rast visoka, inflacija se znižuje in prav intervencije države na najrazličnejših področjih so veliko prispevale k takšnemu stanju. Žal pa kljub dobrim makroekonomskim rezultatom ugotavljamo, da posamezni 3 ' deli finančnega sistema ne delujejo usklajeno, poleg vsega pa je bb v zadnjem času prišlo do nasprotujočih si stališč med vlado in Banko Slovenije. Za slednje .to največ okrivi« izvozniki, ki tako vlado kot osrednjo banko že dalj časa opozarjajo na po njihovem neustrezno tečajno politiko, ki jih spravlja čedalje slabši gospodarski položaj. Kaj je vodilo predsednika vlade, da se je tokrat odzval opozorilom nekaterih izvoznikov in razposlal o tem sporočilo za javnost, lahko le ugibamo, verjetno pa so ga k temu spodbudite tudi hitro bližajoče se I I Murske Sobote so se skupaj s trenerjem Marinom Kovačičem ** ob šampanjcu veselili osvojitve pokala Nogometne zveze Slovenije, ki jim sodelovanje v evropskem pokalnem takmovahju pokalnih zmagovalcev. omogoča ^*]^potivodijo v Vabljeni v naš novi in doslej f^AJVEČJI BltOTA • ■ If -V u ■ M M :4j Ljutomerski svetniki govorijo o »goljufivem stečaju« Tehnostroja J/ Vlada določila ceno pšenice in uvedla evropske standarde kakovosti l 5e je predsednik zmotil? I C^^ponudba ; " ^zke diskontne v ulico Štefana Kovača v Murski Soboti žlvtt in blaga splošne potaLt^^^J cene Otvoritev Črenšovskemu županu določili plačo večje nakupe dodatni popust 5. junija nair^ ****^^^®® voziti na večje — cez mejo. Pustite se presenetiti v naši Bauti! £ Notarji se pripravljajo na pogon volitve. }e pa prav to sporočilo povzročilo precej polemik in nekateri se sprašujejo, ali gre pri tem zgolj za pomešanje nekaterih pojmov, ati pa se je dr. Drnovšek prikrito sprijaznit z inflacijo V sporočilu je namreč zapisal, da se strinja s pripombami izvoznikov in meni, da bi Banka Slovenije morala zagotoviti vsaj nevtralno politiko tečaja, ker sedanja že ogroža poslovanje nekaterih najuspešnejših slovenskih podjetij. Na to so se takoj odzvati i' Sankt Slovenije, kjer zatrjujejo, da bi imela nevtralna politika še bolj neugoden vpliv na tečaj, m da so prav z nenevtraino politiko lani, ko so z izdajo blagajniških zapisov odkupovali presežke deviz, ustavili padanje tečaja. Povrhu vsega pa je takšno politiko i> lanskem letu od osrednje banke zahtevala vlada, katere predsednik se zdaj zavzema za nevtralno politiko. Sicer pa temeljni problem, s katerimi se srečujejo izvozniki, ni le devizni tečaj. Nesmiselno in tudi zgrešeno bi bila, če bi Banka Slovenije odstopala od začrtane tečajne politike, več za izboljšanje položaja izvoznikov pa bi lahko storila vlada. Ta je z odlogom plačila prispevkov in davkov delno že prisluhnila izvoznikom, s tem ukrepom pa želi izboljšati zlasti njihov likvidnostni položaj Vendar tudi to še ni rešitev, saj odlog plačila pomeni le začasno omilitev težav. Prispevke in davke bo namreč čez leto potrebno poravnati, in to z obre.simi, poleg poroštva, ki ga za to zahteva vlada, pa podjetja p času odloga ne bodo smeta izplačevati višjih plač in drugih prejemkov, kot jih bo s predpisom določila vlada. Mnenja o odlogu plačila pa so tudi med izvozniki različna. Čs je za ene dobrodošel, drugi zatrjujejo, da naj bi vlada raje znižala prispevke in davke, zaradi katerih so na zunanjih trgih nekonkurenčni, Če je denimo v Nemčiji Čista plača delavca obremenjena s 50 odstotki prispevkov in davkov, je pri nas ta obremenitev 150-odstotna. Izvozniki poleg višjega deviznega tečaja zahtevajo tudi izvozne spodbude, večjo obremenitev uvoza in še kaj Ob tem pa nemalokrat pozabljajo, da tudi sami še niso izrabili vseh rezerv. Ne velja seveda za vse, vendar podatki kažejo, da se plače realno še naprej povečujejo. In če hočemo navkljub vsemu ohraniti trden tolar, potem se devizni tečaj ne bi smel bistveno spremeniti LUDVIK KOVAČ r. tujec, če medtem ne bo gradil, izgubil pra*l^..(i Marja** iK I vggtnik, 1 ■ junija 1995 3 f aktualno doma I I Mestni svetniki temeljito o letošnjem proračunu Velik soboški ik K* t tP kD naložbeni zalogaj 5. seji mestnega sveta Murska Sobota so prvič obravnavali g^og poslovnika, ki ie razdeljen na 14 poglavij. H' *, * It !il'l I* is P' ki zakona o lokalni samoupravi in mestnega statuta, kistw» ^^^**.^* ’*’*** mesecem dni, so v njem zajeto vsa to oUrfv delovanja mestnega sveto. Kot je dejala naccini-splošne zadeve Nada Šiftar, bo mestni svet lahko ri zadeve tudi z odlokom in drugimi akti. V razpra- iiiio da govora o morebitni imuniteti svetnikov. Rečeno je ’*®*li po ustavi imuniteto prejšnji delegati, to pa zdaj ve|ja P* k določilo, po katerem svetoik ne more ^cta N* v mnenje ali glas, ki ga je izrekel na seji mestnega po niihnv *®'’*®’* ®o se odločili, da bodo predlog poslovnika, ki je nutenju dobra osnova za drugo obravnavo, poslali v WSUeift ! političnim strankam, ki lahko v desetih dneh ■ JO svoje pripombe stotaitortto-poslovniški komisiji. I I P « r I' [1 ,6' K i r. f' 1 t/ j t I II ( ( il I J u r |t 1* j® prva obravnava ’nestn(?'*ks?®’^® ° proračunu « besedah z-.: zu- esčnih ra '' ’’‘stveno dru-Z prejšnja novih ob- eljen ^azdelK^dena^'^^*®"’ P® j® '‘‘^•lurnih in ?,2® potrebe kateri? dejavno-večina in rai^ je osredo-nei?/®’’? “estu. Čeprav tolarjevmilijarde '“’wškega pro-odtB ? ®® P™ pogled lijonov Ji® “J- počena jez na prvi pogled namerjenih za tekoče obveznosti, 419 milijonov pa za naložbe, seje v razpravi pokazalo, da je denarja povsod premalo. To je pri nekaterih svetnikih povzročilo precej nezadovoljstva, saj ne vedo, kako naj bi izpeljali nekatere načrtovane naloge. Teže kot doslej so se v posameznih postavkah tokrat odločali tudi zato, ker zaradi spremenjenega načina financiranja in novega obliko-vaiya proračuna primerjava z lanskim letom praviloma ni realna. S proračunom niso predvidene kake dodatne obremenitve občanov, smo slišali, niso pa Se zapisani presežki iz leta 1994, dokler ne bo sprejeta delitvena bilanca z novimi občinami, ki so nastale na območju prejšnje soboške občine. Septembrski rebalans proračuna naj bi omogočil korenitejše spremembe pri razdelitvi denarja iz občinske blagajne, je bilo rečeno v razpravi. Čeprav so imeli sesta-vljalci proračuna številne pogovore s porabniki, je bilo na zadnjem zasedanju mestnega sveta, ko so osnutek proračuna preoblikovali v predlog. Se veliko pripomb. Tako je svetnica Brigito Bavčar navedla, da je v primerjavi z vsemi razpoložljivimi sredstvi za naložbe predvideno še vedno premalo denarja, čeravno je v isti sapi priznala, da je za kulturo odrezan primeren kos pogače. Ni pa se strinjala, da bi sprejeli projekt Oko beseda, katerega idejno zasnovo je pripravila delovna skupina kulturnega foruma SDSS Murska Sobota, kar je izzvalo burno reagiranje Mirana Gyo-reka. Čeprav je zagovarjal, da projekt, Id naj bi kulturno in turistično promoviral soboško občino, ni predrag, je večina svetnikov menila drugače, Ti so Vt * soboški občini so se odločili! Koliko denarja funkcionarjem 5 političnim strankam? menili, da prepozno ponujen projekt ne sodi v občinski proračun, Čeprav so vsi po vrsti podprti zamisel o organiziranju oktobrske literarne kolonije in natisu zbornika, V nadaljnji razpravi je Ludvik Nemec opozoril na finančne težave šolstva zaradi visokih materialnih stroškov in na to. da trije šolski objekti še vedno čakajo na pokrit Športni prostor. Podobno kot Martin Žižek je podprl dokončanje večnamenske dvorane v Krogu, kjer so občani pokazali izredno pripravljenost za dodatno zbiranje denarja in prostovoljno delo, ki naj bi bila nared do začetka šolskega leta 1995/96. Slednji je dal tudi pobudo za zgraditev osrednje športne in kulturne dvorane v Murski Soboti, ki bi lahko sprejela do štiri tisoč obiskovalcev. Z njim je soglašal tudi Ludvik Sukič, ki je povedal, da v prihodnje na ta način ne bi več prihajalo do sporov s šolskimi kolektivi. Podobnega mnenja je bila Nadja Ivanc - Miloševič, ki je opozorila, da večnamenska dvorana pri gimnaziji moti šolsko delo. Zavzela se je za gradnjo manjših šolskih telovadnic, ki bodo učencem omogočale kakovostno športno ponudbo. Večina razpravljalcev pa je podprla zamisel o nujnosti gradnje kolesarske steze ob cesti Murska Sobota-Bakovci, ki naj bi jo čimprej obnovili. Ob tem se je Ivan Karoli zavzel, da bi za zagotavljanje enakega položaja mesta in podeželskih krajev združili denar za vzdrževanje lokalnih cest in mestnih ulic. Nekatere svetnike pa je motilo, daje za delovanje političnih strank v proračunu namenjenih 6,4 milijona tolarjev, za vse krajevne skupnosti pa le 5 milijonov. Vsi pa so se strinjali, da proračun nujno potrebujejo za normalno delovanje raznih dejavnosti, zato bodo skušali ta pomembni dokument čimprej pripraviti za drugo obravnavo. MILAN JERSE ■BF iKmeKoiiiBimB Ker pri denarju vse začne in konča, so gg J ZjCiVliV 111 IkkzllVCi^ OM ^.i^^ačela držali tudi v soboški občini. '‘^avni seji Mestnega sveto Murska Soboto svetniki fla^'*'*®*^'** dokumente s tega področja, ki konkretneje CVa+a —* n Tl jc aiuvp v pUTinvUH vaouavua -oloČtna Ptodsednikom in članom rtjegovib ddnvnfb It •• “deiefjijj Pripada članom mestnega sveta za vsakokrat zadeve. Prvi je sklep o povračilu stroškov Članom ^'sjjev, Obra' seji povračilo stroškov v rišiai H tisoč Povr^^^ opravljali vsakega 5. v mesecu za prejšnji i^®®dnikom'JLL?™-^®* P® “ obračunava od 1. januarja 1995. 55*^8» odb mestnega sveta in predsednUcom na- Z?®*ttili P' znaša povračilo stroškov 4 tisočake. Člani **’**®*’wna»uk^*"*®® nadzornega odbora pa bodo za ^erem lai^ po 3 tisočak;. Zanimiv je tudi dodatek, y®^^*uk posameznega dehnnEgi telesa oziro-za mandatna vprašanja, t tttesek ^® ’® n« posamezni seji določi tudi ^*** S tisoč t« seja traja več kot štiri ure, vendar ne več tolarjev za sejo. *«Pn^ ’ pasasnem Vi Zn- določitev nadomestil ^'*fska 5! 'k**® so sc >Pri drtl??®‘“^komi- '' Pri tem *J^žavm občine ;cm zboru, ki je O razvrsti-„ P*"® « določila ko- r "'ke za r, f ■ " “tJ*wcua ko-J*!*«^*;vrednoteno “® poizvedbe Podobno v”Gorica, ki v H Sobota, znaša ®*^PPino, Ta- ^oislcasSb”® M®®tne občine '®’P0d?; ®5=v bruto ■ J "^'^ntnest^ riSino Pri ne občine mesečne plače, mestnega sveta 33 u, nadomesti- ’'"®sti]akot predsedniku sve- ta, vendar mu pripada takšno nadomestilo le takrat, ko nadomešča predsednika. Poleg tega bo podžupanoma, ki še nista izvoljena, pripadlo do 20 odstotkov količnika župana, kar znaša 53.020 bruto nadomestila, za tajnika mestne uprave pa velja količnik 7,5, ali 234 tisoč bruto mesečne plače, pri čemer se osnovna plača župana in tajnika mestne uprave poveča za delovno uspešnost, ki znaša 50 odstotkov. Sprejet pa je tudi sklep o načinu financiranja političnih strank v Mestni občini Murska Sobota, Po njem'pripadajo političnim strankam, listam katerih so pripadali mandati za člane mestnega sveta, in strankam, katerih kandidati so kandidirali za župana mestne občine, sredstva iz občinskega proračuna v višini 30 tolarjev za vsak dobljen glas na vo- litvah za mestni svet in župana. Denar bodo političnim strankam nakazali mesečno na njihov žiro-račun, sklep pa sc uporablja od začetka letošnjega leta. Taka odločitev izhaja iz 26, člena zakona o političnih strankah, ki pravi. da lahko lokalne skupnosti financirajo politične stranke. MILAN JERSE Vestnik z vami in za vas! Bahači, zabiteži in skesanci Pogosto z ganjenostjo nad njihovim uboštvom poslušam ljudi, ki trdijo, da se ničesar ne sramujejo in da do nobene svoje pretekle drže nimajo odklonilnega odnosa. Gre za dve vrsti ljudi. Tisti, ki pripovedujejo, da se v življenju nikoli niso zmotili, so navadni bahači. Bahači pa so, kot pravi Bacon, »modrecem v prerit, neumnežem v občudovanje, priskledniki jih imajo za idole, sami pa so sužnji svoje bahavosti«. Drugi pa so zabiteži. Nedavno smo v iskra-sti rubriki vodilnega slovenskega časopisa lahko prebrali Steinbeckovo misel, daje »zmožnost misliti danes drugače, kot si mislil včeraj, tisto, po čemer se razlikuje pametni od zabitega«. S pripisovanjem bahaštva in zabitosti kajpada ne ocenjujem posameznikovega izključno zasebnega življenja, njegovih osebnih odločitev, marveč njegovo javno držo. Z drugimi besedami, ne vtikam se v to, kako kdo v danem času v svojo osebnostno strukturo, v svoj vrednostni sistem, v svojo trenutno vest integrira svojo zasebno nepolitično preteklost. Na napakah se vendar učimo in nihče ne more predpisati nikomur, kaj naj šteje za svoj učni pripomoček! Nihče kratko malo ne more Čez to, o čemer v znani pesmi Ničesar ne obžalujem poje E4ithPiaf. Pač pa ocenjujem, koliko je kdo zabit in bahav v javnih zadevah. Silno zoprno je, če se zabitež s svojo zabitostjo Še baha. Prav to pa se v teh časih tranzicije posebej pogosto dogaja. Vsa čast staremu pokvarjencu Baconu, ki je to tako lepo premislil, kajti s tem se pri neumnežih dejansko vzbuja občudovanje in se skupaj z njimi ohranja pri življenu stare idole in jih časti. Zadnjič sem poslušal radijski pogovor o praznovanju petindvajsetega maja nekoč in danes, kot bi se reklo. Da, petindvajseti maj se očitno še vedno praznuje. Če bi se ne, ne bi o praznovanju delali pogovorov. Kar vsekakor kaže ne jalov odnos do sedanjosti, če se namreč nekaj obhaja še potem, ko so se okoliščine spremenile in ko so sploh odpadli takšni ali drugačni razlogi za poveličevanje tiste pretekle reči. Posebej še, če je ta preteklost s civilizacijskega stališča vsaj smešna, če ne že tudi sramu vredna. Jalov pa je ta odnost do sedanjosti v tem, ker se preteklo državo s tem postavlja za nekak condiiio rine qua non te obstoječe - kolikor stvar ne gre še dlje in se slovensko državo s tem razglaša za nepopolno in nedoraslo. Čeprav novinarjev sogovornik ni kazal nobenega posebnega sramovanja do svoje nekdanje aktivne udeležbe pri Titovi štafeti - bil pa je menda njen nosilec ali nemara celo pisec slavilnih govorov ljubemu maršalu - mu je novinar ihtavo dopovedoval, da pa to pač ni nič sramotnega. Dopovedoval mu je, kakor se to dandanašnji sploh tako pogosto sliši, da je bila to pač naša mladost. Tako, kakor je bila kokta pijača naše mladosti, da smo nošenje Titove štafete ponotranjili kot vrhunec lepote majskih dni in tako naprej. Mogoče se zdi, da praznovanja petidvajsetega maja kot tistega dogodka, ob katerem naj bi se pretresla razlika med pametnimi in zabitimi (po Stain-becku) v javnih zadevah, to je v politiki, ni najboljša izbira. Zaradi letnega časa je ta dan vnesel v spomine naše povojne generacije obilico naravne majske slovesnosti, slovesnosti, ki jo porojevajo zunanje okoliščine same, sam pomladni mesec, ki je v polnem cvetju. Zaradi česar je meja med zasebnim in javnim strašno nedoločena. Kot pa smo rekli, tisto, kar je stvar intimne zasebnosti, ne more biti in ni predmet našega pretresanja in ironiziranja. Da bi torej utemljil izbiro, je potrebno za stopinjo ali dve kreniti vdekonstrukcijo ideologije, ki je praznovanje uvedla in ga ohranjala. Malce je potrebno pogreb-sti tja dol skoraj v intimno sfero, ki pa to neha biti, ker gre za politično intimno sfero, za intimno sfero, ki jo je injicirala politika. Gre pravzaprav za način, kako politika zlorablja zasebnost. Kajti, kot seje pokazalo pozneje, je bilo to praznovanje, na videz tako nepomembno in veliko obenem, ključno za obstoj tiste ideologije. Jugoslavija in njen takratni režim sta začela razpadati paralelno s problematizadjo Titove štafete. Ideologi, ki so rohneli proti ukinjevalcem dneva mladosti, so imeli bolj prav, kot si je takratna večina mogla predstavljati. Napad na Titovo štafeto je bil za obstoj jugokomunizma usodnejši kot poznejši napadi na Jugoslovansko armado. V praznovanju dneva mladosti je bilo združeno dvoje. Po eni strani državotvorni in ideologijo ohranjujoči cerenenial, po drugi pa se je z njim ustvarjala priložnost za vstop majskega dneva v naša srca. Bil je kratko malo dobro in premišljeno izbran, tudi po vrenienosiovski oziroma klimatski ^ati. Kot vemo, so prvi majski dnevi pogosto deževni, tam okrog mrzlih svetnikov so skorajda vedno tudi hladni, proti koncu maja pa je maj najbolj majski. Od ljubljenega maršala - ali še bolje, da bi rajnkega ne preveč obremeni avali, morda celo za tisto, za kar je bil bolj malo kriv -, od vrhov sistema, v zasnovi represivnega (čeprav na tretji način, ne način klasičnega realnega socializma), je v naša srca ta dan vodila kot majski dan slavostno okrašena povorka. Kako dobro je bila preromana, se vidi po vsem tem odkritem in prikritem žalovanju za umanjkanjem praznovanja dneva mladosti, ki smo ga letos zopet lahko opazovali, čeprav po tolikih letih ukinitve. Ta, dasi nekoliko daljši odmik v razstavitev praznovanja Titove štafete smo morali narediti, da bi se naša teza ne pokazala preveč prozelitska in revizionistična. _ Zdaj pa spet k zadevi. Človek ima pravico in dolžnost spremeniti svoje mnenje. Cim več gaje osebnostno Novost, ki je ne kaže prezreti Notariati bodo v marsičem prevzeli naloge sodišč « z ilanašnjiin dnem, torej 1. juiujem, so začeli po vsej državi delovati notariati. S tem je uresničena dolgoletna napoved o ustanovitvi notarske službe pri nas. ki ima v razvitih zahodnih državah že bogato tradicijo. Podobno kot drugje v Sloveniji, bodo tudi v Pomurju ustanovljene notarske pisarne, ki bodo v marsičem prevzele posle sodišč. V Murski Soboti bosta dva notarja, in sicer mag. Andrej Rošker v ulici Staneta Rozmana 10 in Jože Ratnik v Kocljevi 4a. V Lendavi bo notarka Marija Zag - Gy^L pogodb. Dosedanja pokazala, da vodstva teh P®” j p' večini primerov delijo rež' starem, pri čemer upošteva _____razpoložljivih sredst^^ preprosto delijo s Števil slenih. Upoštevati pa b' u. maso povprečni osebni nadur Tisti Vi sn nod nadur. Tisti, ki so pod povprečjem, so upraviCst" 0 odstotnega izplačil tegr®^^^ 'i presegajo slovensko do 70-odstotnega deleža-so se, zakaj' so pri izplača sa upoštevani direktorji p t vel, saj imajo vrsto ugoo*’^ jih ne kaže prezreti, Na seji Območnega ■ dikata delavcev prometa 1 ^,1 Pomurja je bil govor organiziranosti Zveze sindikatov. Pri tem so sindikatov. Pri tem so F' oceno o sedanji organizir®*^^ republiški ravni. Menili J je zdajšiha oblika organi sprejemljiva in daje treba dobre izkušnje. Obenem j®'J šali, da pravilnika o finančno-materialnem Zveze svobodnih sindik^i/ kaže spreminjati, zlasti pa danjega načina financirani* !?■ .A IMova banka ni ustanoviteBi^, dniirHA to iinrovlifinifi I Smrekove družbe za upravljanja Direktor Krekove banke, delniške družbe Maribor Guzej nam je potrdil informacijo, da njihova banka ni teljica Krekove pooblaščene družbe za upravljanje, kajti 1*^ stoječi zakonodaji to ni mogla postati, Sama namreč ntoiuj^u ti več kapitala. Vpisovanje lastninskih certifikatov v vesticijsfce dražbe torej ne morejo spremljati inforraaclj®' ustanovite^ družbe Krekova banka. Po direktorjevih bes^l®^|(r to tudi ne dogaja. Res pa je, da so delničarji Krekove ban^ jj venske škofije, Ognjišče, Družina, tudi ustanovitelji dro^^i upravljanje. Krekova banka in Krekova pooblaščena druŽt®' 1 ir LUDVIK KOVAČ kot je povedal Anton Guzej. poslovno dobro sodelujeta. JŽSL k 5 I junija 1995 5 T gospodarstvo [ I b: k 11 a :« banka po treh letih Sveži denar za pat- (iit k* ■tani sveže dejavnosti ji* lito ot* )li* 1 1 I g I ( IP i>* .kf S? ® treh letih delovanja UBK Univerzalne banke, d.d., v Murski Soboti je direktor poslovne enote Stefan Martinec prepričan, daje banka v tem prostoru prepoznavna pjja sojo ljudje dobro sprejeli._____________________ v •> ®*tota s štirimi zaposlenimi, ima vse, Lar Imajo riktor , je novinarjem na tiskovni konferenci zatrdil dk hmljE y komitente opravljajo popolne bančne storitve. Moč *** seveda meri z drugimi kazalci. MtinkoHibti" opravlja finančne posle za nekaj čez ISG pmvtilh tov zaupa pa jim že tudi prek ti-soč ohčn- *®kaj t ™ saldo naložb v posojilih in poroštvih znaša W le 800 milijonov tolarjev, zbranega kapitala tentjr tolarjev, »Torej ni prelivanja vtedet«« It regije v ’ ravno obratno,« Je Se poudaril Stefan Martinec. poslovni enoti v ^boti so imeli lani za 8 hinlje V’®' P'>sredovK^"’‘5®"t« -- -PII pridobitvi pa so na tujem. ^700 posojil v vredno- • milijarde tolaiji ®®ja vlade lev. in to do 30 odstotkov na dolgoročno odplačevanje, V prvih štirih mesecih letošnjega leta je banka odobrila 350 naložb v vrednosti 950 milijonov tolarjev. Glede na to, da je bančna enota v Murski Soboti stara le tri leta, je znesek vloženega kapitala sorazmerno visok, ima pa tudi to lepo lastnost, da je z dolgoročnimi posojili namenjen predvsem razvoju. Bančni saldo naložb je razdelen na vse tri skupine komitentov, Pri obrtnikih in zasebnikih znaša 340 milijonov tolarjev, od tega dolgoročnih 240, saldo naložb pri podjetjih, ki še vedno ne investirajo toliko kot zasebniki, je 600 milijonov tolarjev, a le 150 milijonov tolarjev je dolgoročnih posojil. Zasebniki se obračajo na banko in povprašujejo po posojilih za proizvodne ter storitvene dejavnosti. Med slednjimi ni gostiln, niti trgovin, ampak prevladujejo zdravstveni delavci, ki začno opravljati zaseb- no zdravstveno dejavnost UBK banka je tudi v naši regiji dobila nekaj novih lastnikov, ki so vplačali za milijon mark delnic, »Tudi to, da so kupili naše vrednostne papiije in v banko prinesli sveži kapital, je znak zaupanja naših komitentov v banko,« je prepričan direktor murskosoboške bančne enote Štefan Martinec, za delničarje pa je gotovo pomembnejše to. da je UBK-banka, ki v Sloveniji deluje peto leta, delničarjem izplačala dividende, razen prvo leto, ter ves čas poslovala z dobičkom. UBK-banka bo za lansko leto razdelila za 33,4 milijona tolarjev dividend. UBK banka v Murski Soboti se šele uveljavlja, zato s svojim lastništvom še ni prepletena z gospodarstvom tako kot banke s tradicijo. »Smo pa že tudi odkupovali terjatve, rta primer od Pan-agre, kije pred nekaj dnevi šla v stečaj, in podjetje na ta način kreditirali, čeprav je druge posle vodila preko LB Pomurske banke. Mi smo si edini upali iti v to. To je tudi za banko riziko, vendar je bila tudi tu opravljena pre-verba kupca.« je povedal Štefan Martinec. EHrektor slovenske UBK-ban-ke Matjaž Kaštrun je novinarjem tudi zatrdil, da s tem, da tam, kjer se denar zbere in ustvari, mora tudi ostati, mislijo resno. Zato bodo tudi pri murskosoboški poslovni enoti ustanovili svet banke, kar je pomemben korak banke, da se vcepi in zaživi s prostorom, kjer deluje. MH & Strogi kriteriji za kakovost pšenice Na predzadnji seji Vlade Slovenije: cena pšenice 25,29 tolaija tiloeram JX OVJl T lauv kJlVTT VIUJV« VVllU ^OV±1±W _ Soglasje k statutu Luke Koper - Proti višji naročnini - Dan Slovenske vojske, 15. maj - Ekspoze 3^ min' Udil OlUVCll&KC VUJoKC, 1 J. llldj • g Andreja Štera o cestni varnosti pri nas ii* ‘j ^f*’tisk, 1^ f & 1 I ,7—la k Janko DtleJzk, minister u ekonomske ^'^'•gnaceiia* tvžni red za pAruko v sezoni 1995/96. I*® to že uimit pripeljane pšenice bo 25,29 tolarja. Pri tej ***«sse b<^o„ kritertii hi merila, kj ji E pozna Evropska unija. in podoh dosledno upoštevali kriteriji, kot so vlažnost, hi doin* K*’ P® bo nikakršnih odstopanj. Na osnovi lega se Mevai^m pšenicese ne bo popuščalo raz- po potrebi intervenirala na tržišču. IV^ Potreb^g nriJi* Pridelali 100.000 ton pšenice, iz uvoza pa je popevati še nadalji^th '»^zajS^^^^vrnUipre- Odstotno ^^®hkah plina -- ^•^žitev JSJ 9-odstotno fl^sjeksi^fd^j® dala soJ® Vlad?'"Odstotni- la-razvoj Luke pri upošteva-res. ‘ Javnim zasebni inte- 15, maj za Tega dne napoteni na In"^ dve skun—vojaškega [k?'cer v nabornikov, S^<=enterS’ ‘n , * celoti •^^^•^“Podtev je državnih®rgani-.organov Repu-^dalne Si!?” ^l^rne teri- ^.PostavitevJ^-^J^^^^n^ov za zlasti organiza-njene mirnodobne K v razvoj Luke ita bili 130.000 ton. sestave, je prav prvo napotitev neposredno pr^ osamosvojitvijo Republike Slovenije Šteti kot enega od najpomembnejših dogodkov, ki so vplivali na postopno oblikovanje lastnih obrambnih sil. Varnost v cestnem prometu Zadnje hude nesreče na slovenskih cestah so končno prisilile tudi ministrstvo za notranje zadeve, da je pripravilo svojo oceno starca varnosti. Na tiskovni konferenci po seji vlade jo ie predstavil minister Andrej Ster, ki je naprej ocenil, da je varnost v cestnem prometu slaba, zlasti ob upoštevanju kriterijev Evropske unije, Ce upoštevamo kot glavni kriterij število umrlih v prometnih nč-srečah na milijon prebivalcev, ugotovimo, da umre letno v Sloveniji približno 250 oseb, v državah Evropske unije v povprečju nekaj manj kot 150, v prometno najbolj varnih državah pa manj kot 100. Temeljne vzroke takšnega stanja mora- mo iskati v slabi sistemski urejenosti tega področja v naši državi. Zakonodaja, ki jo uporabljamo, je zastarela, ne toliko v materialnem kot kazenskem delu. Osnovno načelo kaznovalne politike v državah z dobro prometno varnostjo je, da mora biti kršitelj predpisov o varnosti cestnega prometa kaznovan občutno in takoj, kajti le na ta način doseže kazenska sankcija kurativni in preventivni namen. Varnost cestnega prometa kot izrazito kompleksna pibblematika je odvisna od vrste dejavnikov, med katerimi izstopata, če zanemarimo preventivni vidik, kije sicer dolgoročno Se kako pomemben, sodstvo in policija. Ob tem ne smemo pozabiti t. i. generalne prevencije, kije pomemben sestavni del učinkovitega dela omenjenih državnih organov. Problem sodstva, gledano z vidika prometne varnosti, je neprimerna organiziranost, saj imata (pri sodiščih za prekrške) pred prometno varnostjo prednost tako mejna problematika kot tudi problematika javnega reda in miru. Najverjetneje tudi vrednotenje dela sodnikov teh sodišč ni najprimernejše, saj nastaja vtis, da je pomembnejše število rešenih primerov kot njihova teža. Posledica tega in veijetno Se kakšnega vzroka je nesorazmerno veliko število zastaranih postopkov, tudi v primeru najhujSih prekrškov. Izteijava denarnih kazni je naslednji problem kaznovalnega sistema, saj je znano, da je v Sloveniji v povprečju izterjana le dobra četrtina izrečenih denarnih kazni. Kršitelji cestnoprometnih predpisov se tega dobro zavedajo in kazni za storjene prekrške skoraj ne plačujejo več - v slabo prometne varnosti in državne^ proračuna. Posledica tega je razvrednotenje policijskega dela in ukrepov, kar se kaze tako v odnosu predvsem večkratnih kršiteljev cestnoprometnih predpisov do policistov kot tudi v ravnanju tovrstnih prometnih udeležencev v prometu na cesti. Čeprav je glede na navedeno delež policije pri zagotavljanju in predvsem izboljšanju prometne varnosti sorazmerno skromen, pa ni zanemarljiv, Zato so dobre delovne razmere policije pri nadzoru in urejanju cestnega prometa prvi pogoj za večjo prometno varnost. Slovenska prometna policija pokriva s patruljami skoraj celoten slovenski cestni križ, s tem da je podnevi glede na pogostost črnih točk na določenih odsekih tudi več policistov, v nočnem Času pa pokriva ena patrulja daljše relacije (npr. Arja vas-Zajasovnik, Zajasov-nik-Trzin itd,), V dnevnem času je na cestah več patrulj na motornih kolesih, kar n^ bi po besedah ministra Andreja Stera dalo občutek večjega števila policistov na nekem odseku. Za ceste, ki izstopajo po Številu prometnih nesreč (magistralne, Slovenika, llirika itd,) načrtujejo pogostejše kontrole hitrosti z radarji, pri delu uporabljajo patrulje s civilnimi, avtomobili, predvsem zaznavanje hujših kršitev pri prehitevanju, izdelani pa so tudi stalni načrti skupinskih nadzorov na nekaterih najbolj problematičnih cestah, kot je med Ljubljano in Trojanami, na Slove-niki itd. Med probleme je minister uvrstil poleg plačila in plačila za nadurno delo policistov tudi tehnično opremo. Zato potrebujejo več sodobnih radarjev, videokamer in elektronskih alkotestov. Marjan Horvat Manj denarja za pripravništvo v času največje brezposelnosti In krize zaposlovanja v državi je bilo povsem sprejemljivo In tudi pcdltično podprto stališče; če komu državna pomoč na poti do zaposlitve, mora biti za mlade. V štirih letih, kolikor je država pri nas sotinancirala opravljanje pripravništva mladih, je slednje postalo samoumevno, sedaj pa 2 Zavoda za zaposlovanje sporočajo, da bodo od prvega jimjja pripravništvo sofinancirali samo tistim iskalcem prve zaposlitve s strokovno izobrazbo, ki čakajo na zaposlitev leto in več. V letošnjem državnem proračunu je za sofinanciral^ pripravništva predvidenih le milijarda in 253 milijonov tolarjev, kar je nominalno za petino ali realno za več kot tretjino manj denarja. Glede na to, koliko mladim so konec lanskega leta in v začetku tega sofinanciranje pripravništva že odobrili, to pomeni, daje porabljenih kar 90 odstotkov vsega denarja. V teh štirih letih, odkar je država denarno podpirala pripravništvo mladih, je tako prvo zaposlitev dobilo 38 tisoč mladih s končano četrto do sedmo stopnjo izobrazbe ali v naši regiji 3 400, Število pripravnikov je v teh letih nihalo, odvisno pač od potreb po zaposlovartju ter razpoložljivega denarja. Že konec leta 93 in v začetku lanskega leta zaposlitveni zavod pripravništva zaradi pomanjkanja denaija določen čas ni sofinanciral, tako da tokratni omejitveni ukrep ni prvi, ampak je vsebina slednjega dosti bo|j omejevalna. Pomeni namreč, da bodo mladi Se pogosteje kot doslej po končani Soli leto dni in več čakali na začetek opravljanja pripravništva, da se bo podaljšala njihova finančna odvisnost od staršev in da v tem čakalnem letu pogosto ne bodo vedeli kaj početi. Zaposlitveni zavod se namreč s svojimi ukrepi bolj obrača k tistim iskalcem dela, ki sodijo v skupino dolgotrajno brezposelnih. Sem spadajo tudi iskalci prve zaposlitve brez izobrazbe. Zato ostaja ukrep, po katerem delodajalci, ki zaposlijo iskalca prve zaposlitve, ne glede na njegovo izobrazbo, lahko od države dobij o povrnjene enoletne prispevke. MH Ugodnosti za tujce Podobno kot dnige evropske železnice tudi slovenske ponujajo števUne možnosti cenejšega potovanja z vlakom. Pred začetkom glavne turistične sezone, ko bodo prišli na obisk v našo državo tudi gostje in prijatelji iz tujine, kaže omeniti popuste v železniškem prometu, ki jih lahko uveljavijo, V notranjem prometu ponujajo tujim potnikom več popustov. Tako je pri povratni vozovnici 20-odstotni popust, za otroke od 6. do 15. leta starosti pa je za 50 odstotkov nižja cena. Če se na vlaku vozita najmanj dva odrasla in en otrok (največ ^st potnikov), lahko odrasti uveljavijo 30-odstotni, otroci pa 50-odstotni popust. Za kopalni vlak velja 40oveznosti, ki so bliskovito rasle - ne vemo sicer, kako dolgo bi 10 vzdržali v tistem trenutku, ko smo sanirali proizvodnjo ali iti v naložbo, gradnjo nove hale, povečati obveznosti do banke in potem s prodajo stavbe v Lendavi anulirati te dolgove. Odločili smo se za drugo varianto, ker v nedogled v sedanjih prostorih ta proizvodnja ne bi mogla biti in bi se bilo treba prej ali slej seliti, < je povedal sogovornik, odgovoril pa tudi na vpra- šanje, ali po vsem še lahko samostojno in neodvisno išče kupca ali je v prodajo prostorov že vključena banka. »V tem trenutku ga samostojno izbiramo, banka pa bo pobrala kupnino. Dobrodošel pa bi bil tudi njen predlog. Takrat, ko je bil Keral naprodaj, so nekateri komentirali, da se z glino ne da preživeti, da proizvodnja ni tržno zanimiva. Polanski podjetnik pa je ne misli opustiti, saj se je proizvodnja razen v začetnih mesecih pokrivala, tani pa je Že tudi prinesla nekaj dobička. Izdelke imajo razprodane za mesec dni vnaprej, in to sedaj, ko ni prava sezona, našli pa so si že tudi dvesto kupcev, predvsem na domačem trgu. Prodajajo samo prvovrstne keramične izdelke, proizvodnja seje povečala na zaposlenega za sedeminpolkrai, izdelkov za odmet pa je le od 3 do 4 odstotke, je s proizvodnjo keramike zadovoljen lastnik. »Mi smo delovali dve leti brez enega dodatnega tolarja zadolžitev. Zadolžili smo se samo za nakup Kerala,« je še dejal, res pa je, da bodo morali odplačati še posojilo. ki so M ga najeli za gradnjo novih proizvodnih prostorov. Del bremena je prevzel Keral, drugega pa Lekop, čeprav je sedaj, ko bo lastnik združil obe podjetji v eno, to nepo- trebna delitev. M, H. ni našel pravice rke. Soglasje stečajnega upravitelja pri prevzemu dolg®^ nezakonito V Tehnostroj so potapljali, četudi ga je država reševala Zgodba, ki jo opisujejo dokumenti, Id smo jih dobili v roke, pojasnjuje pogrom Tehnostroja z njegovimi koreninami vred. V svojem bistvu kaže iskanje pravice malega upnika, ki ga kapitalski gigant in pravo tretirata kot hlapca, ki nikakor ne more priti do svoje pravice, V sami zgodbi imamo opravka z najbolj elementarno sociološko kategorijo, to je močjo. Očitno Je, da je moč kapitala v našem primeru banke prepletena in s svojimi tipalkami seže do najbolj posvečene In tudi neodvisne veje oblasti - sodstva. Toda to je samo hipoteza. Sliko, takšno ali drugačno, si lahko ustvarite Iz kronološkega zapisa. Mali upnik Franc Škrinjar alias Ivo Tivadar Med stečajnimi upniki Tehno-stroja je zahteval plačilo svoje terjatve tudi Franc Škrinjar, in sicer je bil to za tisti in tudi današnji čas sorazmerno majhen znesek 11.229,70 dinarjev. Ker stečajni upravitelj pa tudi stečajni senat, ki Je to dovoljeval, nista enakovredno obravnavala vseh upnikov, saj pritožbe kljub ekspertnim mnenjem niso zalegle, in zaradi favoriziranja banke je vložil tožbo za ugotovitev neveljavnosti pogodbe o prevzemu dolga. Čeprav je bil upnik Franc Škrinjar, je tožbo vložil tcdaitji direktor Ivo Tivadar, ki je od Škrinjaija teijatev odkupil. Za to potezo se je odločil, kot je povedal, ker z banko ni mogel najti skupnega jezika o izplačilu terjatev in prenosu Ic-teh na novo podjetje, kar je bilo tako ali teko v nasprotju s takratno in sedanjo zakonodajo. Hkrati s tem je vložila tožbo tudi Modema oprema, V tožbi Ivo Tivadar spodbjja, da 50 podpisane pogodbe neveljavne in v škodo tako Tehno-stroja v stečaju kot tudi novega podjetja. Navaja tudi, da bi ob taki pogodbi morala ukrepati stečajni senat in tudi stečajni upravitelj, mimogrede, to je bil dr. Štefan ŠČap, in pogodbo zavrniti. Ob tem Je bil podan ugovor Tehnostorja v stečaju, ki tožbi oporeka, saj trdi, da je terjatve banke prevzela Moderna oprema, da bi na ta način odpadel velik upnik in bi bili drugi upniki izplačani v večjem obsegu. Tudi Pomurska banka seje odzvala in zapisala, da bo sodelovala pri sanaciji z lastninskim vložkom milijon dinarjev in konverzijo kratkoročnih posojil v dolgoročne, seveda pod pogojem, da nova družba prevzame celotno obveznost do banke. Tako je glavnica novega podjetja takrat znašala 116,5 milijona dinarjev. V ugovoru banka navaja, da je ravnala racionalno in s prenosom terjatev omogočila poslovanje Moderne opreme. Prav tako tudi Moddfha oprema v svojem odgovoru na tožbo ni priznala pogodbe o prevzemu dolga in jo je izpodbijala z argumentom. da jo Je podpisal v. d. direktorja, ki zato ni imel pooblastil, in ker je šlo za kolizijo premoženjskih in pravnih interesov. Da pa se je za vse te poteze odločil direktor Ivo Tivadar, je bilo na eni strani strokovno mnenje Pravnega inštituta iz Maribo- Soglasje stečajnega ■ je bilo nezakonito, če p® P S bilo dano, bi moralo biti podjetje ponovno pripojen'’^: I remu oziroma stečajnem'’ “t; I žniku. Ob tem je seveda ' Sanje, če je že stečajni upra^-| dr. Stefan Sčap privolil vtol^ ur. .jiciari ovap privcnu t riziranje, zakaj ni posegel stečajni senat, katerega je takt” vodil Igor Vinčec. . Prenos teijatev banke na^; podjetje je pomenil stečajne mase, saj sejezobjf™ j nitvijo Tehnostorja opreme ne samo obremeuu^; stovanje, ampak se je zmanj^ »ivTAiijC'* lUiipaK av JV _ la tudi vrednost delnic la tuui VlCUllUdl. UVliia* - - podjetja, ki so predstavljal^T cejšen delež stečajne mase sm nega dolžnika. ^1 Podjetje pa je uniče^|^' ; zavlačevanje stečajnega p®* ka in zavračanje vseh P®*’’ odplačilo dolgov upnikoif - f*; seveda banki. Iz obsežne ; me n taci je smo izbrskalh,*.: novo podjetje našlo tudi rešitev za odplačilo nikom. Ti so pristali nato, 4”^. njihove terjatve spremeniPJ-stniške deleže v novem podj« S 63 upniki so bile podpis®"*^ : godbe o vložitvi sredstev v niško družbo, in sicer celo®” Posebna skrb gospodarski infrastrukturi in družbenim dejavnostim Kako bo razdeljen naložbeni denar? Za tekoče investicijsko vzdrževanje gospodarske infrastrukture je v Mestni občini Murska Sobota letos predvidenih 43 milijonov 877 tisoč tolarjev. S tem denarjem bi omogočili vzdrževanje lokalnih cest in mestnih ulic ter zelenih površin, parkov in zelenic v mestu. Poleg tega je za naložbe v gospodarsko infrastrukturo zagotovljenih dobrih 229,9 milijona SIT. Največji delež odpade na prometno ureditev v mestu Murska Sobota, za kar naj bi porabili 53,1 milijona tolarjev. Od tega zneska je treba odšteti 14,1 milijona SIT na račun neiznše-uih p< dogajalo, Pred JSS* dober mesec “'mali, 4) da znana vse ^f^^iačettoi 'O žetve, jo je vla- da določila sredi prejšnjega tedna, pri tem pa je izhnj^a iz kalkulacij, ki jih je pripravil Kmetijski inštitut Slovenije. Cena, kije objavljena, je seveda le orientacijska, saj se z letošnjim letom opuščajo jugoslovanski standardi za določanje kakovosti, namesto njih pa bodo uporabljali evropske. Pri izračunu proizvodne cene so v kmetijskem inštitutu izhajali iz predpostavke, da znaša pridelek 5,3 tone na hektar, pri 11,5 odstotka beljakovin pa naj bi kilogram pšenice stal 25,29 tolarja. Objavljena cena pšenice je med pridelovalci povzročila negodovanje in nezadovoljstvo, saj pravijo, daje nižja kot v lanskem letu, vendar v kmetijskem ministrstvu zatrjujejo, da je negodovanje neupravičeno. Po njihovem je namreč vsebnost beljakovin lahko višja in se pri 13 odstotkih poviša za okoli desetino, kar pomeni, da je kilogram takšne pšenice vreden čez 28 tolarjev. Lahko pa se zgodi seveda tudi nasprotno, saj nižji odstotek beljakovin od izhodišnih pomeni tudi nižjo ceno, ne bi pa naj odkupovali pšenice, ki ne bo do- segla 10 odstotkov beljakovin. Ker je bila cena pšenice določena pred žetvijo, se bo do odkupa tudi usklajevala z rastjo cen, in to za 80 odstotkov rasti drobnopro-dajnih cen v vsakem mesecu. Kakšna bo letošnja odkupna cena, bo dokončno znano šele ob odkupu, ko bodo v laboratorijih ugotovili njeno kakovost. Če bo ta dobra, bo cena veijetno tudi za pridelovalce sprejemljiva in zdaj lahko le upamo, da se ne bodo ponovih dogodki iz lanskega leta. Kakovost namreč ni vedno odvisna le od pridelovalcev, kar se je najbolje potrdilo lani, ko je bila zaradi neugodnih vremenskih razmer slaba in je bila tako večina pšenice uvrščena v slabši kakovostni razred. Vzorce za analizo bodo jemali na odkupnih mestih, potrebno pa se bo še dogovoriti, do kakšnih količin vzorcev ne bodo jemali. Stroške ana-Uze bodo namreč nosili pridelovalci in za manjše količine bi ti predstavljati precejšen delež v ceni pšenice. LUDVIK KOVAČ društvo vinogradnikov RadgonskoKapelskih goric Skrb za strokovnost dvojih članov ^azadnje med primorskimi kletarji Ob zadnjem obisku na Primorskem so spoznali tri družbene in več zasebnih kleti, prav zasebni vinogradniki na tem območju pa so v zadnjem Času dosegli precejšen napredek. Rad-gonsko-kapelski vinogradniki so bili posebej navdušeni nad urejenimi in največkrat klimatizira- skrivnosti, mesto po-članov, *lnstifc ,y' 'stoika in raz- Jr? zastavili Vlome vin ® “bisltaTi Tako r ^?ogradnike - Jpmtliski ^»gradnike, pa U nri’ pred ^trokovmk ” Primorsko, 217Sl? ^‘'♦'»vanj se je '“‘'»"S;,"?'« * prvo mesto T» ii» I so že na Mubljaai, Člani Društva vinogradnikov Radgonsko-Kapeiskih goric so se med obiskom pri primorskih vinogradnikih ustavili v številnih kleteh, fotografija pa Je nastala pred staro pršutamo MlP-a Nova Gorica na Krasu, Mci lahko izbirajo ?\^0TeiEl-rt bikov na hndrk laEkn ndlAfSalt Vatprri ^'^orciKv/ bikov na opra- ** tmdiciia č, , 5®**« so po pa pri- ■ minister dr. na razi,cmh osemenjeval- ;fc'^sXH?'^?j‘Naccntruv 25J® komisiji pa so obiskoval*** '®tošnjem li-j^^mentar ob letošnji mjcern’^'’™ '*^ Jožc bil na voljo r^^^^^^osnovi kateregi la ocenila pa so obiskoval- :a se bodo lahko odločali, katero seme bodo uporabljali za osemenjevanje plemenic. Letošnji katalog je nekoliko dopolnjen. Poleg podatkov o biku in njegovem poreklu so v katalogu navedeni še testi prvesnic. Lastnosti posameznih bikov so prikazane v petih sklopih, iz njih pa so razvidni mlečnost, plodnost in težavnost telitve, telesne lastnosti ter prirast in mesnatost, v zadnjem sklopu pa so predstavljene še nekatere lastnosti, na osnovi katerih se bodo rejci lahko odločali o odbiri plemenjakov glede na rejsko usmeritev. Prav s tem zadnjim sklopom lastnosti namreč poskušajo pri vsakem biku poudariti, ali daje potomce. ki so v mlečnem, kombini- ranem ali mesnem tipu. L K. ^5 P i nimi kletmi ter uživali ob pokušnji tamkajšnjih vin. Poskusili so Šampiona iz Goriških brd, ki je bil pred kratkim razglašen za najboljše suho vino med char-donnayji in nagrajen z veliko zlato medaljo v Franciji, pri kletarju Rojcu v ZaloScah so med drugim poskusili prvaka suhih laških rizlingov, ki je ta naziv dobil na turnirju viteškega reda na lanskem ljubljanskem vinskem sejmu, pri tem vinogradniku pa so predstavili tudi najnovejši plug, ki obdeluje celotno površino v vinogradu. Obiskah so še več zasebnih vinogradnikov, pot pa končali pri največjih vinogradnikih Silvestru in Dušanu Kristančiču, ki imata 17 hektarjev vinogradov in sta doslej edina slovenska zasebna vinogradnika, ki sta s svojim vinom osvojila | Šampion vinskega sejma v Lju- bljani. Zanimiva ob vsem tem je ugotovitev, da samo v Goriških brdih stekleniči vina že čez 60 vinogradnikov, prav zaradi sodobne tehnologije in modeme opreme v kleteh pa primorska vina prav nič ne zaostajajo za vini na drugih vinorodnih območjih, IVAN kovač Vestnik p J Na letošnjem licenciranju v Murski Soboti so rejcem in strokovnjakom predstavili rezultate enoletnega selekcijskega dela ter licen-cirane bike, ki jih je že pred tem ocenila posebna strokoma komisija. Fotografija: Jure Z. j^O 5e hAj KTOČASMO IgSEUH la evEtCL nt-Er ^crvijo tA no;oceajo P(futc£..i ... fAdE LE-TA TO£>i 01> LAiJkKE ceMe". Zelena dela - pletev Pletev je korektura rezi, je pomembno opravilo, a se tega marsikateri vinogradnik premalo zaveda. To velja Še posebno tam, kjer smo pri rezi pustili preveč rodnega lesa (šparonov) in reznikov.V sedanji razvojni fazi in zaradi posebnosti letnika, saj v povprečju vegetacija zaostaja 14 dni in več, je pomen tega uhepa še večji. S pletvijo odstranimo odvečne mladike na starem lesu (deblu) in nerodne mladike na šparonih. Kjer je iz očes pognala še ena mladika, odstranimo slabšo, tudi če ima kabmik. Letos je na sorti laški rizling pogosta tudi pršica (trsna kodravost ali akarinoza), posledica česar je slaba rast mladik, zato so v večini primerov zdaj odgnala tako imenovana sekundama očesa in te mladike bodo kmalu prerasle mladiko iz glavnega očesa. Svetujemo, da v takih primerih odstranite od pršic napadeno mladiko. Kjer so na deblu močno odgnale jalovke, na rodnem delu trsa (šparoni in rezniki) pa je zelo slaba rast, pustimo zdaj pri pletvi eno do dve jalovki na deblu in to čim nižje, da se morebiti naslednje leto pri rezi lahko odločimo za pomladitev trsa. V vinogradih, ki smo jih letos posadili, opravimo pletev, ko je dolžina mladic vsaj deset centimetrov, pustimo dve najlep-Si, lahko pa tudi vse, kajti prvo leto ni pomebna dolžina mladik, temveč število listov. Pri trti drugega letnika, ki smo ga prirezali na dve očesi in letos oblikuje deblo, pustimo dve najbolj ravno rastoči mladici, pri slabši rasti pa le eno, in to tisto, ki izrašča iz glave cepljenke. Pri trti tretjega letnika, kjer smo se odločili za šparonsko vzgojo in smo režah eno oko nad glavno žico ali pod njo. pustimo pri močni rasti 4 do 5 najvišje ležečih mladik in še eno iz rezervnega reznika, Tam, Kjer smo deblo privezali na glavno žico in na dokočno dolžino kordona s tremi rodnimi mesti, pustimo 5-7 naj višjih mladik. Pletev tudi pripomore, da je zaradi večje zračnosti učinkovitost škropiv boljša. Da opravimo v tej razvojni fazi pletev na enem hektarju površine, potrebujemo 25 delovnih ur. ERNEST NOVAK, dipl, inž. agr. Redčenje plodov Redčenje plodov in cvetja je zelo pomemben ukrep pri sadnem drevju. Večina sadnih vrst, ki uspevajo pri nas, lahko v optimalnih razmerah ob cvetenju in oplodnji zasnuje večji rodni nastavek, kot bi bil potreben za polni pridelek. Z odstranitvijo preobilnega števila cvetov ali plodičev lahko dosežemo več ciljev naenkrat. Lahko povečamo pridelek prve kakovosti, izboljšamo okus in barvo plodov, preprečimo lomljenje vej zaradi prevelike teže pridelka, olajšamo obiranje in zmanjšamo stopnjo izmenične rodnosti drevesa. Delež cvetov, ki se oplodi in začne normalno razvijati plo-diče pri jablanah in hruškah, varira med 10 in 30 %. Za normalno rodnost drevesa pa je povsem dovolj, da se razvije 5-10% od prvotnega števila cvetov. Če sc razvije več plodov in ima drevo na voljo dovolj hranil, bodo plodovi normalno do-zoreh, čeprav bodo manjši in slabše kakovosti. Posledice take obilne rodnosti pa so vidne v naslednjem letu, ko presenečeni ugotovimo, da ima drevo le nekaj cvetov ah pa jih sploh nima. Kako redčimo; Redčimo lahko ročno ali kemično. Kemičnega redčenja plodov se bodo posluževah večji sadjarji, vrtičkarjem pa priporočam ročno redčenje, saj je tudi najučinkovitejše. Redčimo samo drevesa, ki jih nismo uspeli dovolj razredčiti z rezjo, in drevesa z nadpovprečnim nastavkom. Ročno redčimo v glavnem po junijskem trebljenju plodov, okoli 15. junija, nič pa ni narobe, če kakšen cvet ali plodič odstranimo že prej. Redčimo tako, da najprej odstranimo vse poškodovane in slabše razvite plodove. Pri redčenju se moramo zavedati, da majhen slabo razvit plodič ostane tudi pozneje slabše razvit od drugih plodov. Pri Jablanah in hruškah pustimo v socvetju največ dva najbolj razvita plodi če, oziroma naj bo razdalja med plodovi 10-15 cm, S tem preperečimo tudi dotikanje plodov med seboj in zmanjšamo možnost gnitja plodov že na drevesu. Redčimo tudi breskve, in sicer prav tako na razdaljo 10-15 cm med plodovi. Pri jablanah in hruškah potrebuje vsak plod za normalno prehrano 25-50 zdravih listov. Redčenje je le eden od ukrepov, s katerim reguliramo rast in rodnost drevesa. Še posebno pri mladih drevesih, ki ponavadi nastavijo preveliko število cvetov, je le-te potrebno odstraniti in pustiti le najbolj razvite, MIRAN TORIČ, dipl, inž, kmet. Zbor rejske zveze Pomurska zveza rejcev govedi lisaste pasme pripravka v ponedeljek, 5. junija, letni občni zbor zveze, ki bo ob 9. uri v vaško-gasilskem domu v Turnišču. Pregledali bodo delo zveze v preteklem obdobju in sprejeli program dela za naprej, izvolili pa bodo tudi novo vodstvo zveze. To priložnost so izkoristili tudi za strokovni posvet, na katerem bodo spregovorili o povezovanju Slovenije z Evropsko unijo, o gospodarnosti reje govedi in prašičev ter intervencijah v kmetijstvo. Slednje bo predsta- vil Ivan Obal, državni sekretar za kmetijstvo. L . K. Za večje kmetije Kmetijstvo se bo moralo tudi v Sloveniji prilagoditi tržnim razmeram, naj večja ovira za to pa je zdaj velikost posameznih kmetij, ki so še vedno premajhne, V Nemčiji imajo zdaj 195 tisoč kmetov, povprečna velikost kmetije je 17 hektarjev, medtem ko imajo čiste kmetije 30 hektarjev zemlje. Do leta 2000 naj bi se število kmetov zmanjšalo na 100 tisoč, s tem pa bi se povečala njihova velikost. S vestnik, 1 Junija ) sociala, šolstvo, zdravstvo Strah smrtonosne bolezni Bolezni me je strah, še posebno, če gre za neozdravljivo, smrtonosno bolezen in Če vem. da je nalezljiva. Tako je, ker imam vendar samo to življenje, ki ga živim in ga želim živeti. Tudi zato, ker imam ob sebi ljubljene osebe, s katerimi želim preživeti še nekaj časa. Ogrožujoča bolezen, ki zadene Človekovo telo, sproži nepregledna duševna dogajanja, ki jih ne bo nikoli do konca razgrnila nobena znanost. Pozna jih samo človek, ki jih nosi v sebi. Strah je bolnika in strah je vse, ki živimo z vedenjem, da lahko zbolimo. Toda strah slednjih ima drugo vsebino. Strah pred smrtonosno boleznijo se pri ljudeh izostri v dveh smereh, eno je sočustvovanje ali celo pomilovanje obolelih, pri drugi vrsti bolezni pa se sprevrže v odklanjanje in sovražnosti. Odklanjamo, ker je za boleznijo smrt, pa tudi zato, ker je bolezen od družbe ožigosana, poniževalna, vodi v izolacijo. Takrat, ko bolezen izbije, je skoraj nepomembno, kako je do okužbe prišlo. Bolnik se s pojasnjevanjem okoliščin pred javnostjo ne more braniti, kajti karkoli bi povedal, bi načel črv dvoma. Zid, postavljen iz moralnih sodb in predsodkov, je zanj neprehoden. Lahko sem toliko human do sočloveka in rečem: tudi bolnik je vendar najprej človek. Ampak tuje moje zdravje in varovanje zdravja je moja osnovna človekova pravica, Mar lahko, sklicujoč se na svojo pravico, terjam, da se bolniku odvzamejo osnovne človekove pravice zaradi kužnosti bolezni? Ali lahko zaradi tega, ker vem, da obstaja določena nevarnost, da se bom okužil sam ali se bodo drugi, terjam od države, medicine, drugih inštitucij, da se bolnika javno identificira kot klicenosca? Ali lahko neomejeno pozivam k njegovi osamitvi, izolaciji, omejitvi njegove pravice do svobodnega gibanja, opravljanja poklica? Vsa ta in tisoč drugih vprašanj se spletajo okoli najpomembnejšega: kako v tem trenutku rešiti vprašanje družbenega sožitja med zdravimi in bolnimi. Ali tako, da se bodo država, inštitucije, skupnost postavile v bran našega zdravja z najstrožjimi ukrepi in bolnika s prisilo omejile v njegovih pravicah? Koliko strpnosti naj bo v ukrepih zoper bolne? Kako biti human, a hkrati zmanjšati možnost okužbe brez linča okuženih? (Majhen je namreč korak od linča okuženih s smrtonosno boleznijo do »čiščenja« družbe, inštitucije, skupnosti vseh tistih, ki so tako ali drugače ogrožajoči, škodljivi, nepotrebni,) Odgovorno tehtanje pravic, interesov in človekovih pravic drugih pripadnikov družbe in okuženega na eni strani in človekovih pravic drugih pripadnikov družbe na drugi je neizbežna nujnost, je na to temo pred Časom-zapisal slovenski pravnik za ta vprašanja. In nadaljeval: inficiranim se legitimno nalaga dolžnost posebne samodiscipline in skrbnosti, v odnosu do soljudi pa določene omejitve in dolžnosti. Tudi pravno so okuženi dolžni storiti vse ustrezno, da za okolico pomenijo čim manjšo stopnjo nevarnosti. A tudi okolica ima določene dolžnosti in ne zgolj pravice. Civilizirana družba se meje svojih pravic zaveda in jih spoštuje, necivilizirana meje poudarja le pri posameznikih in manjšinah. Toda mi smo tu in sedaj, ko ne vemo, ali se bo bolnik zavedal svoje odgovornosti do soljudi ali ne, morda bo celo zavestno okuževal druge. Mi, ki živimo življenje vsakdana, ki smo bolezen prek prosvetljevalnih akcij spoznali predvsem v enem delu, v tistem, da je smrtonosna, nam nevarna, da nas pred njo mora biti strah, meje sožitja ne moremo poznati. Življenja v sožitju z okuženim in bolnim sploh ne znamo živeti! Zato kličemo na odgovornost vse, ki niso naredili ničesar, da bi se tema družbenega sožitja med bolnimi in zdravimi načela v vsej svoji zapletenosti. Da bi si vendar povedali, kje je tista meja, do koder segajo moje pravice in do kje pravice obolelega. MAJDA HORVAT V Moravskih Toplicah se je končala 4. šola za ravnatelje vzgojno-izobraževalnih zavodov Tudi ravnatelji morajo hoditi v šolo Šolski minister ni mogel priti, bila pa sta direktor Zavoda Republike Slovenije-za šolstvo in šport Ivan Lovrenčič in državna sekretarka v Ministrstvu za šolstvo in šport Teja Valenčič Vodenje otroških vrtcev ter osnovnih in srednjih Šol je prav gotov« čedalje zahtevnejša naloga. Od tega, kako jo kdo opravlja na vodstvenem položaju, je v marsičem odvisna kakovost delovanja posamezne ustanove. Zato še zdaleč ni vseeno, kako je kdo usposobljen za to funkcijo. Po praksi prejšnjega sistema so postali ravnatelji v večini primerov dobri oziroma najboljši učitelji, ki so se poleg tega morali izkazati tudi z ustrezno »moralno-poUtično neoporečnostjo«. J ir I t Za današnjo rabo je seveda sprejemljiv le prvi kriterij, čeprav niti ni nujno, da bi lahko postal ravnatelj le tisti, o katerem velja prepričanje, da je eden od najboljših vzgojiteljev oziroma učiteljev v vrtcu in šoli. Pomembnejše bi moralo biti dejstvo, da ima laka oseba predvsem sposobnosti za uspešno vodenje kolektiva, da je pedagoški vodja in hkrati menedžer vseh zaposlenih in da zna svojo ustanovo kar najtesneje povezati z okoljem. Vse to pa je dano samo od sebe le redkim posameznikom, zato zahteva taka funkcija tudi primerno izobraževanje in usposabljanje. Po predlogu nove šolske zakonodaje naj bi Vlada Republike Slovenije ustanovila posebno šolo za ravnatelje, ki je, če lahko tako rečemo, že začela poskusno delovati v okviru Izobraževalnega centra pri Zavodu za šolstvo in šport. Ali je (bo) to zares ustrezna oblika tovrstnega usposabljanja ravnateljev, so pogledi Se dokaj deljeni. Po mnenju ene skupine bi morala postati taka šola močno strokovno središče na ravni visokošolskega študija, torej viskošolska ustanova. Poleg tega ne bi smela biti rezervirana samo za že imenovane ravnatelje in njihove pomočnike, kot je to zaenkrat sedaj, ampak namenjena tudi drugim, ki bi si želeli pridobiti strokovno znanje iz (šolskega) menedžmenta. Kakor koli že, izobraževanje ravnateljev je steklo in konec minulega tedna se je v Moravskih Toplicah končala že četrta ravnateljska šola, ki jo je obiskovalo 72 vodstvenih delavcev v otroških vrtcih, osnovnih in srednjih šolah. Predtem so se petkrat po en teden zbrali v Radovljici, Moravske Toplice pa so si izbrali za sklepni del, in pri tem se je še posebej angažiral ravnatelj Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šole M. Sobota ŠTEFAN HARKAl, za kar so mu ob koncu izrekli posebno zahvalo in priznanje. ■ Po besedah vodje Izobraževalnega centra pri Žavodu Republike Slovenije za šolstvo in šport IVANKE KORINŠEKJe bila ves čas šole dilema, ali morajo biti V Moravskih Toplicah so minuli petek končali četrto šolo telje, ki so jo obiskovali tudi nekateri vodstveni delavci iz Pomurj**’ posnetku Stefan Varga z DoS Genterovci, ki mu izročata Teja Valenčič in Ivo Lovrenčič). Pripravili so tudi priložnostni ni program, v katerem so se predstavili profesorica Ivana 1^^^ dijaka Srednje ekonomske, trgovske in upravno-administrativne šok Sobota ter Marko banda. (Fotografija: J. G.) , ravnatelji zgolj pedagoški vodje ali tudi menedžerji. Spoznali pa so, da je v šoli dovolj prostora tudi za kreativnost pri ravna-teljevanju, da predpisi dajejo le okvir, ravnatelji pa imajo v rokah čopič in barvo. Potrebno je le prepletati terorijo z intuicijo. Da bi si pridobili o tem določena znanja in izkušnje, so morali obiskovalci ravnateljske šole pripraviti 5 skupinskih seminarskih nalog in Še vsak posameznik lastno zaključno nalogo. IVAN LOVRENČIČ, Zavoda za Šolstvo in poudaril, da za uspešno ško prakso ni dovolj le trike™! učitclj(ski zbor) - učenec -ampak mora delovati četvero*^./ nik, in sicer je v četrtem kota^ vnatcij, To ne pomeni, da natclj izločen iz učiteljskega ra, vendar pa mora ^eka-^ odločitve sprejemati saiiij ideje, predloge in rešitve na ta način premikati nove u I Državno sekretarko v Ministrstvu Republike Slovenije z« šolstvo in šport TDO VALENCIO smo ob tej priložnosti posebej za naš časopis najprej povprašali, ali je kaj novega v zvezi z novo šolsko zakonodajo in ali se obetajo kakšne bistvene spremembe tistega, kar je zapisano v predlaganih rešitvah glede devetletke in tako imenovanih triad v njej. »Zdaj je tako, da prvi sklop Mih šolskih zakonov - Zakon o organizaciji in financiranju v vzgoji in izobraževanju, Zakon o vrtcih. Zakon o osnovni šoli. Zakon o gimnazijah in drugib splošnih srednjih šolah. Zakon o poklicnem izobraževanju in Zakon o izobraževanju odraslih - čal^ na drugo branje v slovenskem parlamentu. Medtem pa smo za prvo branje pripravili Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, Zakon o športu. Zakon o glasbenih šolah in Zakon o maturi. Že lani pa smo obravnali Zakon o šolski inšpekcyi, S temi akti bomo naposled dokaj celostno zajeli vsa področja vzgoje in izobraževanja do univerze. Računamo, da bo do jeseni prvi paket zakonodaje tudi sprejet, veljati pa bo začela s šolskim letom 1997/98. Medtem bo potrebno pripraviti še podzakonske akte, ki jih bo kar precej. Konceptualna izhodišča pa so taka, kot so bila začrtana in gredo “naprej. Lahko torej rečemo, da doslej ni J : do bistvenih sprememb opredelitev, ki 1 zapisali v predlaganih zakonih. To velja tu^ ^ J ■ osnovno šolo, ki jo nameravamo podaljšaš . eno leto, torej na devetletko, in jo razdelillti s" ■ tri obdobja (triade).< - Eaklea razplet pa pričakujete fiotvdaao opozorilno stavka v šoktvu, ki ifV ” sc začela 16. junija, to je na prvi dan motatf-In kaj bi lahka rekli o nagrajevanja pe4^^ ških delavcev? »Po srečanja v Cankarjevem domu, na kat^ I 1 I I 1 I i ( I rem sem bita tudi sama, pričakujem. tJa boifl® j i _ J ^11 J. . ..... fZtOM 1 JI ' UVSIJ; S'3‘=ionalna dr-“'^iistični podvrženo li- de- bumnj ' Podobni PPtajuje tudi Itaimivi in navkljub sicer J^akega n rt -i • ' ^Epatade 7'^'" ^'^PPvedi ®“huniusa„f^^®J'''rvnotelesne- 'iepriv idjj samo na ranči (Er Min Je- r-^^kfurtskešolein utiija. vo- t- fr 1^- .1 Rdeče srajce in nedanji klerikalci Dr. Fran Sušnik je v Prekmurskih profilih leta 1929 pisal, da Prekmurci odklanjajo sisteme in »veselijo se rdečih orlovskih srajc, ne kot uniforme viteške, temveč K r r'\3 iii t kakor se veseli dekle rdeče božje rože«. Kdo je bil torej rdeč. Sokoli ali Orli? Nadalje se je o Orlih pripovedovalo, da so bili klerikalci in da so najbolj zagrizeni povojni komunisti orlovski podmladek. Črni, ki so postali rdeči? V albumih se je našla kaka fotografija skupine ljubiteljskih gledaliških igralcev in reklo se je, da so Orli pripravili mnogo gledaliških predstav. Včasih se je zabrundal odlomek nagajive pesmice o lem, da se orli dvigajo više kot sokoli, in to je bilo o Orlih vse. Tri četrtine za Sokole in ena četrtina za Orle Razstava v soboškem muzeju pritrjuje skorajda vsem in nobenemu gornjemu stereotipu. Torej je kratkomalo odprta, tako po tematizaciji kot po fizičnem dejstvu. Avtorja Mira Grašič in Marjan Matjašič v prospektu k razstavi, ki obe društvi obravnava pravičniško, polovica brošure je namenjena Sokolom, druga polovica Orlom, medtem ko je večji del razstavnega prostora, kake tri četrtine, namenjen Sokolom, pišeta: »Kakorkoli že, skupaj s Sokoli in komunisti - predvsem Primorci -so bili Orli med prvimi uporniki proti nacističnemu okupatorju.« -Hm, zakaj pa potem tako nesorazmerno podeljen razstavni prostor! Je to zaradi pomankanja gradiva o Orlih ali zaradi ptivilegiranja Sokolov? Karkoli od obojega je, je tako zaradi odnosa starega režima do obeh društev, ki je spomin na Orle brisal bolj kot na Sokole. Še enkrat sem šel brat Sušniko-ve Profile. Ni kaj, piše »rdečih or- Za zeleni jezik (85) Na prejšnji rubrični zapis, v katerem smo bili opzorili na jezikovne pomanjkljivosti v pozivu k pomladanskemu čiščepju Sobote, sc je odzvala bralka L. M. iz Murske Sobote. V kratkem dopisu je napisala, da bi rada kaj več izvedela o lektor-stvu, predvsem pa jo zanima, kdo opravlja lektorstvo in kje je mogoče lektorje dobiti. Bralki rade volje odgovarjamo, kolikor pač o tem vemo iz lastnih izkušenj in kolikor se je mogoče poučiti v teoretičnih delih (teh je pri nas malo), ^Lektorje izobražen praktični jezikoslovec, ki rokopis jezikovno, stilsko in kompozicijsko, včasih tudi vsebinsko obdela: popravi napačen pravopis in slovnične napake, zboljša slogovne slabosti, uredi kompozicijsko zmedo, razpored in odnose med sestavnimi deli, opozori na stvarne (dejstvene) in logične pomanjkljivosti spisa,« je zapisal Drago Bajt (Pišem, torej sem. Založba Obzorja Maribor 1993) in z definicijo v glavnem zaobjel lektorsko delo. Osnovna lektorjeva naloga je jezikovna ureditev besedila. To besedilo naj bi bilo razporejeno po straneh formata A 4, in sicer tako, da je v vrstici pribl. 65 znakov in na strani 30 vrstic. (Šestnajst takih strani šteje za avtorsko polo,-ki je izhodišče za obračun avtorskega honorarja.) Jezikovna ureditev pomeni uskladitev tipkopisa z normami slovenskega knjižnega jezika na različnih ravneh: pravopisni (ustrezno zapisovanje glasov, ločila, zapisovanje prevzetih lastnih in občnih imen itn.), besedni (ustrezna zvrstna izbira besedišča), oblikoslovni (raba ustreznih oblik, predvsem pri pregibnih besednih vrstah idr.) in skladenjski (skiadensjka razmerja v povedi in njim ustezni vezniki, besedni red, členitev po aktualnosti itn.). Hkrati s tem lektor vstavlja, dodaja manjkajoče črke, besede, formulacije, odvisno pač od (ne)skrbnosti avtorja pri pripravi (pisanju, tipkanju, vnašanju v računalnik) besedila. Na tej ravni je lektorjeva naloga tudi poenotenje, ne le pravopisno, ampak poenotenje npr. grafije (poševna, odebeljena, razprta... stava), zapisa kratic, števil (z besedami ali Števkami, z rimskimi ali arabskimi ipd.), oklepajev, ulomkov (z vodoravno ali poševno črto), načinov citiranja, pisanja opomb, didaskalij itn. Mnogi pišoči (avtorji besedil) bi lektorjevo delo radi omejili prav na jezikovno ureditev. Praksa pa kaže, da so nemalokrat upravičeni tudi slogovni in kompozicijski posegi v besedilo. To je višja, tudi zahtevnejša raven lektorjevega dela; zahtevnejša predvsem zaradi tega, ker slogovni posegi utegnejo zadeti ob piščev osebni slog, kompozicijski pa se dotikajo njegove predstave o značilnostih določene besedilne vrste. Zalo je na tej ravni nujno sodelovanje med lektorjem in avtorjem: lektor avtorju predlaga in strokovno utemelji slogovne in kompozicijske posege, pri čemer pokaže ustrezen in potreben posluh za njegov osebni slog; avtor v lektorju ne vidi jezikovnega nebodigatreba, ki da bo uničil izdelek njegovega genialnega duha, ampak skuša prisluhniti njegovim strokovnim argumentom. Ce smo bralki z opisom lektorjevega dela brez večjih težav odgovorili na prvo vprašanje (seveda si ne domišljamo, da smo predstavili celoto lektorjevega dela), pa bomo na drugo veliko težje. Na vprašanje, kdo opravlja lektorstvo, namreč ni mogoče odgovoriti formalno natančno, tako kot rečemo, da je npr. za poučevanje nekega predmeta v šoli potrebna taka in taka izobrazba. Za lektorje vsaj zaenkrat še ni posebne šole. Lektorstvo opravlja, kdor meni, da je tega vešč oz. ga - npr. v sredstvih obveščanja, založbah - sprejmejo na to delovno mesto. Po stroki naj bi bili tega najbolj vešči jezikovno izobraženi ljudje, pri nas torej slavisti oz. slovenisti. In res so lektorji iz vrst slavistov, kakor je res, da vsi slavisti niso samodejno že tudi lektorji. Za dobrega lektorja namreč ni dovolj, da pozna normo slovenskega knjiženga jezika, pravopisna pravila, zakonitosti besedilnih vrst, ampak mora imeti tudi ustrezen občutek za jezik, posluh za avtorjev osebni slog, ki ga mora v njegovih pozitivnih razsežnostih podpirati, ne zavirati; dobre lektorje odlikuje izostren Čut za odtenke, tudi odprtost do piščevih izvirnih rešitev, jezikovnih, slogovnih in kompozicijskih novosti. Kot rečeno: za lektorje pri nas ni posebnih šol, »naredijo se« skozi ne zmeraj prijetne »spopade« z najrazličnejšimi tipko- . piši. V tem smislu je Bajtova označitev »praktični jezikoslovec« kar ustrezna. V Slavističnem društvu Slovenije se je pred časom razmišljalo o uvedbi posebnih izpitov za lektorske kandidate, kar bi seveda pripomoglo k pravni ureditvi tega področja, vendar so slavisti - po stari, že kar pregovorni navadi - ostali pri temeljitem preučevaju pomena teh besed, niso pa še našli tistega, ki bi jih udejanil. Ker ni lektorskih šol. tudi pravno-formalno položaj lektorjev ni povsem urejen. Zato bralki težko povemo, kje dobiti lektorje. Uradno tam, kjer so pod tem nazivom zaposleni, neuradno pa ji preostane osebno poizvedovanje po dobrih »izobraženih praktičnih jezikoslovcih«. FRANCI JUST Orli iz Murske Sobote, leta 1924 s kem bratenju in implicira, če že ne venetsko teorijo, potem vsaj oporeka južnoslovanski etnogene-zi Slovencev. Vesa podkolenska, toč in zdravo! Zategadelj smo o Sokolih in Orlih vedeli malo, a nemara do-vo^. da smo razumeli »slovensko politično stvarnost«. Vedeli smo, daje »zdravo« skoloski pozdrav, in ker so bili sokoli levičaiji, je postal to šolski pozdrav, torej ideološko čisti pozdrav. Poznali smo izraze za položaje na bradlji, kot so »vesa podkolenska« in »toč«, nismo pa vedeli, da so jih izdelali v sokolskih vrstah. Potem se je zelo mimogrede dalo prebrati, da so bili 'Unitarizem I po . —»»MIH. , - .j®’ 2 izjemo topiinem na s svojem topiinem teles, na in Orle t L, tekih! , J' njihov So- C;"’^lln„.i S :ih so se v začetku I L il 11 y I J i i n I I I I I ;i Kvtirl D X spo- ^rtfcili Ortnv, kar ^nodiioalflVBii. ntatlflgliPv. '*=*’predava- »J-at • Ne- '^talture Vra-iin- Ku-e?;® O*!« Pod- lAi- so- B«rt*Uuj Prizore, ki p8 v hotel no- datl mtervju* Murski Sokoli iz ljutomera na izletu pri rojstni hiši Stanka Vraza v Cerovcu, leta 1904 Gledališče Dom Bernarde Alba Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja v Murski Soboti 26. 5. 1995 z dramo Dom Bernarde Alba. I estnik Mrak in črnina sta eni od glavnih značilnosti te Lorcove tragedije, ki se dogaja v avtorjevi rodni Andaluziji. Špansko okolje pa ni toliko zaznavno iz same vsebine kot iz zvočnih učinkov - nenehni odmevi flamenka, ki vzbujajo grozo in moreče razpoloženje, na koncu pa pripeljejo do tragedije. Na odru dejanje poteka med šestimi glavnimi osebami: materjo Bernardo Alba, njenimi petimi hčerami in služkinjo. Matije namreč po moževi smrti hčeram in sebi zapovedala strogo žalovanje, ki naj bi trajalo osem let. Takšna zapoved mora v hčerah, ki so mlade in godne za možitev, seveda nujno vzbuditi občutek zaprtosti, otopelosti in tudi duševnega ter telesnega hiranja. Hčerke sc zato na vse načine, zlasti pa s prisluškovanjem zunanjemu svetu, skušajo izogniti materinemu vplivu, kar pa je zaradi verske vzgoje oz. materinega vztrajanja pri krščanskih normah obsojeno na propad. Zlasti kadar iz ozadja zazveni španska narodna glasba ali kadar v mračno notranjost hiše prodrejo udarci konjskih kopit in moški koraki, gledalec občuti nemir in tesnobo, ki se z odra seli vanj. Dekleta vedo, da ni rešitve, zato si ob takšnih glasovih pač skušajo olajšati notranjo samoto in enoličnost, na katero so obsojene zaradi materine trdne roke. Da pa bi bilo dejanje na odru še zgovornejše, se nekajkrat pojavi blazna Bernardina mati, vsa v belem in z razpetimi lasmi, ki kljub blaznosti sluti nesrečo in zato poje zateglo, hripavo: »Poročila se bova na morski obali „.« V njenih rokah se ob koncu znajde bel petelin s prerezanim vratom, znamenje usodnih dogodkov, ki se res kinalu zgodijo. Mati strelja za enim od ljubimcev, a ga zgreši, hči, ki ga je ljubila, pa ob tem prizoru (v ozadju odra) naredi samomor. Dejanje se je torej izteklo pričakovano, saj je moreče razpoloženje pretrgal oz. raztrgal strel, kar pa je bila, kot se zdi, tudi za avtorja drame edina možna rešitev. Potovanje se je torej za eno od hčera končalo, pot pa se zdaj lahko nadaljuje in je zaznamovana z novimi duševnimi boleznimi, saj mati in najstarejša hči že kažeta očitna znamenja le-te. Ali, kot je zapisat kritik Slavko Pezdir v Delu: »Nenaravnost, ki pelje v samouničenje,« Julijana VOroš lovskih srajc«! Avtoija razstave pa pišeta, da je bil »najvidnejši del sokolske uniforme rdeča srajca«! Suknjič pa da so sokoli nosili ponavadi samo oprtan prek levega ramena, da seje rdeča srajca »bolje videla«. Orlovska noša je bila »skorajda posnetek sokolskega kroja«, pravita. Je to zavedlo profesorja Sušnika? Ne, tudi orli so nosili rdeče srajce. Potemtakem na tej ravni res ni razloga za sprtost! Kako pa je z zbadljivimi pesmicami? Avtoija pišeta takole: »Ves zgodovinski razvoj prve polovice dvajsetega stoletja na Štajerskem, Koroškem in v Prekmurju nam kljub različnim besednim dvobojem, ki so lahko včasih bili zelo grobi in žaljivi, dokazuje, da je bU odnos med Sokoli in Orli v tem delu Slovenije zmeraj v skladu z napotkom duhovnika, ljudskega tribuna dr. Josipa Hohnjcca,« Doktor Hohrtiec pa je rekel, da »sta si Orel in Sokol brata, sinova iste domovine, zato se kljub različnim idejnim pogledom ne smeta sovražiti, še zlasti ne, kadar je domovina v nevarnosti,« Vse lepo in dobro, dokler ne nastopijo zunanji katalizatorji, ki spolarizirajo latentno slovensko razprtost. Potem rdeče srajce postanejo rdeči prapori, iz črnih sukenj pa smuknejo belogardisti in negativni učinki bratomorne vojne na Dolenjskem in Notranjskem skušajo postati domači tudi na Štajerskem, Koroškem, v Prekmurju in na Primorskem. V glavenm sicer jesda brez uspeha, kot pišeta avtorja, toda vseeno travmatizi-rajoče. Razstava je vsekakor vredna, da se skoznjo potelovadi. Za zdravega duha v zdravem telesu. kulturni koledar -I' ŠTEFAN SMEJ RAZSTAVE MURSKA SOBOTA' V razstavnih prostorih Pokrajinskega muzeja je na ogled razstava Sokoli in Orli na Štajerskem, Koroškem in Preimu-rju. Razstavo si lahko ogledale so konca junija vsak dan razen nedelje in ponedeljka od lO.do 12., ob četrtkih pa tudi od 16. do 18, ure. MURSKA SOBOTA: V prostorih grajske dvorane soboškega gradu je na ogled razstava Ernesta Bransbergerja Soboški grad z uro (les, olje ). Razstava bo odprta do 16. junija. LENDAVA: V galeriji v lendavskem gradu je na ogled razstava kiparja Mihalvja Nemetha. RADENCI: V geleriji Medikoss v hotelu Radin si lahko ogledate dela slikarija Milana Razborška. PRIREDITVE MURSKA SOBOTA: V sredo, 7. 6 . ob 12. uri bo v Galeriji otvoritev razstave z naslovom Likovna ustvarjalnost mladih, ki jo je pripravilo Ministrstvo za šolstvo in šport. Nagrajeni mentorji razstave so likovni pedagog! Drago Gorjan z OŠ Turnišče, Jože Gutman z OŠ Bogojina in Damijan Sovec z OŠ Radenci. PTUJ: V mestnem kinu Ptuj bo v petek, 2. junija ob 10. uri okrogla miza z naslovom Dravsko polje tretjič « 10 vestnik, 1. junija 1;^ II ,1 I I f I U' I I _ OVEN Ona: Izpolnilo sc ti bo veliko pričakovanje, ki te bo navdalo z občutkom nepopisne sreče. Naletela boš na nepredvidene težave in Jih uspešno rešila, tako da ti bo pot do cilja na široko odprta. On: Dobro bi bilo, če bi vsaj malo popazil na svoj nestabilen finančni položaj, saj ne moreš večno živeti iz dneva v dan. Toda nikar se preveč ne zaleti, ampak vso stvar temeljito premisli, šele nato ukrepaj. BEK ' ■ _ Ona; Tvoje hubosumje bo sicer povsem neosnova-/ no, vendar si lahko zaskrbljena zaradi nečesa pov-“ sem drugega. Le vprašanje časa je, kako dolgo se - boš uspela upirati tistemu, ki ti je nekoč že veliko pomenil. On: Skušal boš potolažiti svojo prijateljico in to ti bo tudi uspelo, Vajin odnos bo prišel v bolj normalne vode - obeta se vama prav.prijetno potovanje, iz katerega lahko potegneta korist oba. - DVOJČKA Oua: Kje so že tisti časi, ko si z ljubeznijo nisi de-_ lala nikakršnih težav? Vendar bo dosežen cilj toliko slajši, kolikor bo težja pot do njega. Pa tudi na zdravje bi lahko malo bolj popazila, saj se ti lahko kaj hitro maščuje. On: Vse okoli sebe gledaš predvsem s temne strani, kar pa nikakor ni dejanska slika tvojega okolja. Stara prijateljica si bo na vsak način poskušala ponovno pridobiti tvoje zaupanje. Stopi ji naproti - ne bo ti žal... RAK . ■ Ona: Vsega sicer res ne moreš imeti, vendar lahko - dobiš prav tisto, kar te najbolj mika. Našla boš čas ■' zapopestritevkonca tedna, kise bo razpletel v tvoje veliko veselje. Izkoristi ugodno priložnost! On: Obeta se ti vznemirljivo srečanje, večere pa boš preživljal tako, kot si si že dolgo želel. Zavisten prijatelj ti bo poskušal škodovati. a bo na koncu potegnil kratko prav on sam. Zanemaril pa boš poslovno plat življenja. LEV Ona: Čeprav si morebiti ne želiš korenitih sprememb, se boš vendarle morala prilagoditi novonastalim odnosom v partnerjevi družbi. Vse skupaj bo videti precej lahkomiselno, vendar prvi pogled zelo vara. On: Poskusi se vsaj malo umiriti, saj boš v nasprotnem primeru kaj kmalu občutil vso težo tvojih nekdanjih neodgovornih dejanj. Pa mdi tvoja trenutna romanca ni ostala tako skrita, kot si si prizadeval ... ii >1. DEVICA Ona: Vedi, da lahko od prijatelja pričakuješ kvečjemu toliko, kot si mu pripravljena dati. Toda nikar ne čakaj predolgo, saj lahko kaj hitro ostaneš sama in praznih rok. Poskusi raje z majhno zvijačo. On: Najprej ti cela stvar ne bo preveč dišala, vendar sc boš kaj kmalu privadil in postalo ti bo celo všeč. Še vedno pa se ti ne bo uspelo sprijazniti z izgubljeno priložnostjo, kar se ti lahko še maščuje. TEHTNICA Ona: Ne bo ti uspelo prepričati prijatelja, zato raje odnehaj, dokler je še čas. Ne poskušaj ujeti nemogočega, ampak počakaj, da bo nemogoče ujelo tebe. In ta dan sploh ni tako daleč, kot si misliš. On: Malo razvade ti vsekakor nc bo škodilo, toda raje popazi, da se ne vrneš na nekdanja življenjska pota. Nekdo ti bo poskušal sporočiti pomembno novico, zato se mu nikar vedno ne izmikaj. ŠKORPIJON Ona: Dnevi, ki so pred teboj, bodo polni čustvenih zapletov, vendar sc nikar ne predaj. Vseeno pa se najprej postavi na čim realnejša tla, ker se ti lahko načrti zapletejo ali celo izjalovijo. On: Jc že res, da boš napredoval počasi, vendar pa bo vsaka nova zmaga utrdila občutek zadovoljstva in samozavest, ki si jo do sedaj pogrešal. V ljubezni se ti ne obeta prav nič dobrega, zato bodi pozoren na partnerkine poteze. e STRELEC Ona: S smelostjo se boš pognala v drzno dejanje, kar bo prav gotovo korak naprej v tvojih ambicijah. Vseeno pa se nikar ne uspavaj z doseženimi rezul-" tati, saj je željeni cilj še zelo oddaljen. On; Ne boš mogel več dolgo skrivati tega, kar nosiš v svojem srce, čeprav bo to za nekatere precej veliko presenečenje. Kar pa se tiče poslovne plati tega tedna, je Se najbolje, da sc izogibaš resnim naložbam. 'I I I 'I I' ne zgodi se vsak dan Največja potniška ladja l r 4 zfi.*..'*****^,^ 4 r L V Miami Bcachu na Floridi so predstavili maketo ladje Camival Destiny, ki bo, ko bo prihodnje leto zgrajena, največja potniška ladja na svetu, namenjena luksuznim križarjenjem. Dolga bo skoraj 300 metrov, sprejela pa bo lahko okoli 3350 potnikov. Eifflov stolp obnavljajo v Parizu so začeli obnavlja- ti Eifflov stolp. Stara dama, kot mu pravijo Parižani, bo tako sedemnajstič prepleskana v častitljivi 106-letnizgodovmi.Vsako leto se povzpne nanj šest milijonov ijudt. Za poiepšanje bodo potrebovali 50 ton barve. Dela bodo končali poleti 1996, delavcem pa so obljubili nadpovprečne plače tako kot ob graditvi Gustave Aiffel, ki sije stolp omislil ob stoti obletnici francoske revolucije. Doslej si gaje ogledalo 155 milijonov turistov. Meonilljte iisa Ameriški arhitekt Boge-ne Tsui je ^ojefctiral neuničljivo hišo, ki stane 250.000 dolarjev. Ima tri n^riropja, štiri spalnice, rii £4>priniče, kuE^o, dnevno sobo- ppriisobo in garažo, to kar je n^PQtiwnibaeje,3e odporna pirdt vsem narav-nttn nesrečam, poplavam, [»tresom, požarom in celo termitom. Stene so iz armiranega betona in komprimitanih pohmerridh materialov in so ne premedli tve. aesmetljive, dasdčne in lahke. Temeljt so ^c^okt metre, celotno strukttno pa podpira močna jelriena ktrniriirakclja- Kondom ni konzervans Univerza v Cambridgeu je založila prvi večjezikovni slo’®-Pomagal bo tistim, kijih bega dvojni pomen nekaterih izrazov v angleščini. Za pripravo tega slovarja, ki ima 1800 strani,^ porabili Štiri leta. V njem pa so zbrane besede, ki so si vrarlJv nih jezikih podobne, ampak imajo drug pomen, V angl^S^p* je veliko ekanozvočnic; tako na primer gift, ki pomeni 4aM v nemščini pomeni strup. Actual v angleščini pomeni dejanski. pri nas pa ga prevajajo kar z aktualen. Veliko jezikov uporablja za kondom besedo prezervativ, to pa v angleščini pom®" ni konzervans. II I H 1[! - H J, )70 I I I I I I J KOZOROG Ona; V začetku prihodnjega tedna se ti obeta pri- j eten pogovor, izvedela pa boš precej več kot so obi- čajne čenče. Partner sc bo znašel v precejšnji zadregi, kar boš izkoristila in ga še bolj priklenila nase. On: Povsem nepričakovano boš srečal osebo, ki te bo ponovno I vU* rviJtui iicjjiivaKuraiiu uua u izv (zviivniv : spomnila na dobre stare čase. Toda nikar se preveč ne razneži, .J saj utegne to zelo škoditi trenutnemu poslovnemu položaju, ki ni iJ do tebe prav nič prizanesljiv. I VODNAR varana- Ona: Prispelo bo prav zanimivo pismo, ki ti bo odkrilo marsikaj takega, kar bo zelo uporabno. ' Konec tedna se boš sicer odlično zabavala, vendar ima vse svoje meje. Pazi, da ne boš na koncu pre- II raidlld- [| On: Ker se ti preveč mudi, še zlepa ne boš dosegel vsega, kar si l Želiš, Odpovej se raje neki ugodnosti in kaj kmalu se bo pokazan |i lo. da ti bo zato uspelo nekaj, kar bo vredno dvakrat več. In nikar se ne ustraši! RIBI ' Ona: Igrala se boš s srečo, vendar ti le-ta ne bo obr- ni Ja hrbta. Partner bo nad tvojim novim videzom il| navdušen in se ti bo na lep način poskusil kar najbolje zahvaliti. Izkoristi priložnost - ne bo ti žal. On: S prijateljico si bosta privoščila nekoliko več, kot si predvideval v začetku. Je že res. da boš kasneje dobil občutek krivde, vendar pa se bo splačalo... Vprašanje je le. k*- X. - y Me**- * i vestnik, 1. junija 1995 77 95 j za vsakogar nekaj SP F JV fr čili (ti ()’ 1»« i ■ K r ■ D I P I t'l D k L d o k fr r d i P > k I J k' o! i N' f! J* >*> r r f, ■J I J; m ill -Il j* ■J r r J [ -) -1 C t, / -''Ji' = 1 i I i 1 J OLGA VARGA Petek - 5,40 Prebujajte se i nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7,45 Mariborsko avočno pismo - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8,30 Mali oglasi - 9,15 Zamurjenci (kabaret) - 10.30 Kino ventilator - 10.00 Poročila - 11.15 Od petka do petka - 12.00 Poročila BBC - 12,30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Potočila - 14,30 Romska oddaja - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.30 Poročila - 17.00 Ob koncu tedna - 17.30 »Sipli mi« - 22.00 Vključujemo Radiu Slovenija Sobota - 5.40 Prebujajte se i nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.50 Tržnica - 8.00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Predstavljamo vam - 10.00 Poročila - 10.30 Potepajte se i nami - 11.00 Sobotni gost - 12.00 Poročila BBC -12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila na MV - 14.30 Evropa v enem tednu - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 18.00 Najlepše Želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Astrosobota - 22,00 Vključujemo Radio Slovenija Nedelja -8.00 Začenjamo nov dan - 8.05 Horoskop - 8.15 Panonski odmevi - 8.50 Zamurjenci (kabaret) - 9.15 Misel in čas - 9.30 Srečanje na Murskem valu - 10.30 Nedeljska kuhinja - 12,00 Poročila - 12.15 nedeljsko premišljevanje - 12.30 Minute za kmetovalce - 13.00 Najlepše želje s česlilkami in pozdravi - 19,00 Vključujemo Radio Slovenija Pohede^ek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Purabsko zvočno pismo - 8-00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 10.00 Poročila - 10.15 Tema dneva - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine -13.00 Popoldne na Murskem valu -13.30 Poročila - 17.00 Šport - 17.30 S krščakon. eekron pa z marelof - 18.15 Bilo je nekoč - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Dober večer. Beno - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Torek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Ljubljansko zvočno pismo - 8,00 Poročila - 8.10 Dopoldne na MV - 10.00 Poročila - 10.30 Kratki slik 11.. 15 Mali oglasi - 12.00 Poročila - 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13,30 Poročila - 14.00 Subjektivno - 15.30 Dogodki in odmevi - 16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Poslušamo vas - 17,30 Mali oglasi - lK.(K)Na narodni farmi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Večer s Smiljo in Milanom - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Sreda - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7,30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.45 Zagrebško zvočno nismo - 8 00 Poročila - 8.10 Etopoldne na MV - 8.30 Mali oglasi - 9,15 Iščemo za vas - 10.00 Poročila - 10.15 NSTSNM V - 11.15 V živo... - 12.00 Poročila BBC- 12.30 Dežurni novinar v 1. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Muiskemvalu - 13.30 Poročila - 15,30 Dogodki in odmevi - 16,25 Obvestila - 16 30 Poročila - 17.00 v stiski - 17.30 Srebrne niti - 18.00 NajlepSe želje s Čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Mursko-morski val - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija Četrtek - 5.40 Prebujajte se z nami - 7.00 Druga jutranja kronika - 7.30 Informacije v slovenščini, nemščini in madžarščini - 7.40 Svetuje kmetijski strokovnjak - 8.00 Poročila -8.10 Dopoldne na MV - 9.15 Sedem veličastnih - 10.00 Poročila - 10.30 Pika na i - 11.15 Mali oglasi - 12.00 Poročila BBC - 12.30 Dežurni novinar v I. osebi ednine - 13.00 Popoldne na Murskem valu - 13.30 Poročila - 15.30 Dogodki in odmevi -16.25 Obvestila - 16.30 Poročila - 17.00 Mali radio - 18.00 Najlepše želje s čestitkami in pozdravi - 19.00 Dnevnik Radia Slovenija - 19.30 Geza se zeza - 22.00 Vključujemo Radio Slovenija. I Sveže zelje z govedino _ ' (za 4 obroke) Sveže mlado zelje je zelenjava odličnega okusa in uporabno na različne načine. V zgodnjo poletno prehrano vnaša prijetno spremembo. Običajne rane sorte delajo manjše glavice, nekatere tudi bolj rahlo zvijajo liste, zato so tudi v notranjosti nežno zeleno obarvane. Potrebujemo: srednje veliko glavico svežega zelja, 30 dag govejega mesa, 2 žlici olja, 1 čebulo, 2 stroka česna, poper po okusu, sol. Ščepec kumine, pičlo žlico gladke moke za zgostitev. Priprava: Drobno sesekljano čebulo svetlo popražimo na maščobi. Dodamo na manjše koščke narezano govedino in v dobro pokriti posodi dušimo 30 minut. Po potrebi do- ’ lijemo malo vode. Dodamo začimbe in na širše rezance narezano zelje, solimo in po potrebi zalijemo z malo vode. Ko je jed zmehčana, jo potresemo z žlico moke; pazimo, da se ne sprime v kepice. Ker je jed primerna za pogrevanje, jo lahko pripravimo tudi nekaj ur prej. Zraven ponudimo krompiijev pire, ki pa mora biti sveže pripravljen. Krompirjev pire: 4-5 olupljenih srednje debelih krompirjev skuhamo v slanem kropu. Odcedimo in gladko raz- mešamo s kavino skodelico vrelega mleka, CILKA SUKIČ I I SL ftVEC, VOOJA BariNSffi awE sestavi MARKO NAPAST MESTO NA SIClUJI NEKDANJI KAMBOSKI POUTlK (LON) AM PEVEC IN FKM. IGRALEC VODJA VOKOV V lOOGI ODZUNGO DELO S SVEDRI ANnčM SKUl s ITALLlANStON aiNANlA MSmCA (SUSANNAI meoj SREDIŠČE VRTBUE nstSH NARAVO-SLOVEČ ROMUNLU GRENKA, SOL (PO MESTU EPSOM) H)EN 00 SLOVAN' SMH NARODOV POLJSKI PISATEU (JAN, W13ai| FUASKO ME IDE KRAVANJE iZRUSIEK UG*NW I I DELČEK ZVER SEV ----------1. I MAKEDON SKO KILO VISOKA PLANOTA 1 I I I I i SLAVKO GABER ETIOPSKA TISKOVNA AGENCIJA ANGLEŠKA Miiai Air:* KONEC POLOTOKA ANION NANUT PfUTO SVET>KW poooe* KEMKNA PRVINA,, ZELO nOA KOVINA (fi) REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE — vodoravno: pšenica, opravek, rakrana, tres, TD, ogled, Fe, Šaha, Elf, vik, Rjavina, K Sedan, atol, VT, Ionesco, Onassis. 12 vestnik, 1. junija 1995 podlistki Osem pogledov 4 Opis sveta na pragu tretjega tisočletja I Jerneja Katona Drago Pintarič | ^POTOVANJE Sl 9 J T S £ In kako ta konflikt razrešujejo današnje demokracije? Ideologom kapitalistične ureditve se v skladu z naravo in naravnanostjo ideološkega reflek-tiranja zdita že omenjena in ugotovljena svoboda posameznika ter njegova relativna ekonomska varnost tudi zagotovilo etičnosti kapitalizma. Pa pretehtajmo takšno trditev. Kot že rečeno, je pogoj demokracije mestni element, zato v srednjeveškem fevdalizmu o njej ni mogoče govoriti, S kasnejšim pojavom mest, ki so oblast organizirala v obliki komun, katere člani so bili vsi polnoletni meščani, pa demokracija zopet oživlja, čeprav mnogokrat podrejena aristokraciji, principatom ali tiraniji (npr. Dubrovnik). Preobrat v razvoju demokracije je revolucionarno leto 1848, tega leta pa je izšel tudi Marx-Engel-sov Komustični manifest. Odtlej se jasno izpričujeta dve razumevanji demokracije, ki ju zaznamuje tako rekoč diametralna nasprotnost. Kapitalistični ideal je svobodni posameznik, ki mu demokracija zagotavlja vse naravne pravice človeka, katerega interes je nad interesi družbe. Princip socialistične demokracije pa je v naših krajih dovolj dobro znan tako v svojih teoretičnih prizadevanjih kot tudi v praktični izvedbi. Duhovnozgod o vinski položaj novega veka se torej ne končuje po enostavnih napovedih dovčerajšnje ideologije z razkrojem meščanskega sveta, ampak se prek tega nadaljuje, spreminja in presega. O demokraciji pa je bilo potrebno spregovoriti tako podrobno predvsem zato, ker je - kot že rečeno - zaprisežena vrednota ob koncu iztekajočega se stoletja, še posebno pri nas. Bilo bi morebiti nerazumljivo in celo bogokletno podvomiti o nji, če bi ne bila z zgodovinsko prepričljivostjo nakazana njena izvorna konfliktnost, še posebno pa tendenca poglabljanja le-te, ki seje prepričljivo nakazala že z njeno drugo razvojno fazo - rimskim impcrjjem. Kapitalistična varianta demokracije, ki se pri nas šele uveljavlja, je - glede na propad njenega pen-danta - edina živa oblika demokratično organiziranega političnega življenja v Evropi in na Zahodu in s tem najbrž edina prgva sodobna naslednica grške in rimske. Ker je grška demokracija še zelo tesno povezana oz. zamejena z mesti, predvsem Atenami, je iz očitnega razloga ustreznejša primerjava z rimsko. Taje skušala demokratično vladati imperiju, kar pa se ji, kot rečeno, ni čisto posrečilo. Današnja demokracija pozna popravke, zaradi katerih je vsak posameznik enakovredno deležen demokratičnih pravic. Takšna oblika demokracije v praksi uspešno funkcionira po ekonomskih zakonitostih s cikličnimi obdobji konjunkture in recesije. Ta nekdanji Rim biaginjeje sicer res razširjen, vendar ne bolj kot na nekaj razvitih držav. Kakor niti grška niti rimska družba in i njo demokracija nista mogli obstajati brez svoje brezpravne podlage - sužnjev, tako tudi v sodobnem svetu nujno obstajajo podobne nevidne korenine demokracije - manj razvite države, ki so izkoriščane prek mednarodnega gospodarstva, kateremu diktira pravila sam razviti kapitalistični vrh. Tako sc kapitalistična ideologija do neke mere upravičeno postavlja z etičnostjo svojega izhodišča oz. ideala - s svobodnim posameznikom -, vendar je hkrati umestno vprašanje, kdo je ta posameznik. To je volivec, civilizirani Zahodnjak, vprašanje pa je, kolikšen delež teh ali vsaj podobnih pravic lahko kapitalistični svet zagotavlja - od včeraj ravno tako demokratičnemu - preostalemu delu sveta. Kapitalizem si namreč ni zastavi! za cilj zgolj varovati svojo demokracijo, ampak čuti (sveto) dolžnost, braniti jo po vsem svetu (Vietnam, Koreja, Kuvajt) in podpira sleherni boj proti drugačnim oblikam demokracije (Srednja in Južna Amerika, hladna vojna). Čemu vse in komu oz, kateremu posamezniku koristi demokracija, ki ima v svoji tradiciji kolonializacijo narodov, ki, uresničujoč svoje imperialistično poslanstvo, izzove prvo svetovno vojno, v vojni vihri pa velikopotezno žrtvuje množico »svobodnih posameznikov«, vse to pa zato, da bi ohranila interes svojega nosilnega družbenega sloja in reda - kapitalizma. Morda se zdi zgoraj našteto podobno redkim nezdravim izrastkom na sicer zdravem jedru, zato naj opozorimo, da smo do neuglednega opisa prišli z vprašanjem o etičnosti svobode posameznika, ne pa, ker bi hoteli poljubno opisovati demokracijo. Za vso dolgo zgodovino demokracije smo namreč že ugotovili, da je predvsem zmeraj omejena na izbrani del populacije. Morda to dejstvo ni bilo dovolj očitno, dokler je obstajala kapitalizmu popolnoma nasprotna oblika vladavine - socializem, ki je bil kot črna slika strahu. Z zgodovinskim izbrisom tega antipoda pa je nujno in prav pod drobnogledom pregledati, kaj ponuja kapitalistična demokracija sama po sebi in ne le kot boljša od dveh. Relativnost svoje definicije - vlada ljudstva -, ki je povezana z definicijo »ljudstva«, je sčasoma oz. v drugem svojem razcvetu zabrisala tako, da je problematični pojem »ljudstvo« v svoji redefiniciji zamenjala s svobodnim individuumom, S tem pa še zmeraj ni dosegla stopnje, ko bi bila uresničljiva kot svetovna oblika vladavine, še posebno skeptični smo lahko zategadelj, ker se je socializem, v resnici njen najbolj v ljudstvo usmerjen eksperiment, izpridil, in to celo v manj kot življenju treh generacij. (Nadaljevanje prihodnjič) Še nekaj sem se naučila v družbi moje prijateljice Karry in Huana ob obiskih koncertov oziroma večerov latinskoameriškega džeza v hotelih oziroma restavracijah New Mexica, in sicer to, da je ob plačilu računa obvezna napitnina v višini 15 odstotkov celotnega zneska. »Tip«, angleški izraz za napitnino, je del natakarjevega dohodka in od njega plačuje celo davek, sem zvedela kasneje, saj sem se čudila taki radodarnosti z napitninami, ki pri nas ni običajna. Dnevno lahko z napitnino natakar zasluži v luksuznih hotelih od 200 do 300 dolarjev, kar ni majhen znesek tudi za ameriške razmere. 21. septembra sem zapustila ozemlje New Mežica in se prek Arizone 5 postankom v Phoenixu vrnila v Kalifornijo, Tokrat nisem imela več problemov s časom, ker gre osel pač samo enkrat na led. Čim smo prestopili mejo, sem urne kazalce potisnila nazaj, da ne bi ponovno prišlo do zmede pri iskanju zveze s San Diegom. V glavno mesto Arizone sem prišla po celodnevnem potovanju. Sprva sem imela načrt, da prespim v tem kraju, vendar sem si kasneje premislila. Vzrok za spremembo niso bile besede iz turističnega vodnika, ki so predstavljale mesto kot dolino sonca in upokojencev, ampak da nadomestim manjkajoče dneve, s katerimi sem bila preveč radodarna v Santa Feju in okolici. Phoeniz je eno od lOnajvečjihmestvZDA in ga celo v zimskih mesecih zaradi toplote oblegajo navdušenci za golf, semkaj pa prihajajo na zimski trening tudi ekipe »baseballa«. V poletnih mesecih pa se zaradi izredne vročine lahko spremeni v največje mesto duhov v Arizoni. Žeja je lahko tako huda, da po obisku mesta nikoli več ne pozabiš zaliti rož na domačem vrtu. Znoj se kat suši na pregreti koži in brez plavalnega bazena ne moreš preživeti. Čeprav seje september nagibal h koncu, vročina ni popustila, in ko sem sestopila z avtobusa, je bilo natanko tako, kot je pisalo v turističnem vodniku - ni bilo za dihati. Še preden sem zapustila New Mežico, sem povprašala, kaj si lahko ogledam v tem velikem kraju. Natančnega odgovora nisem dobila, dobila pa sem namig, daje zelo dolgočasno mesto. Ko sem se o tem tudi prepričala, sem kupila zemljevid in opravila nočno vožnjo skoraj do mehiške meje. San Diego je drugo največje mesto v Kaliforniji in je pomembna odskočna točka za obisk Mehike. saj je do prvega mesta v drugi državi le 25 milj (40 km) ali slaba ura vožnje s primestnim vlakom. Znano turistično mesto na jugu države se je razvilo iz španskega misijona 1769. leta. Stari del mesta je ohranjen v izvirniku vse do današnjega časa. Lično urejene hišice iz lesa, vstilu arhitekture, ki me je včasih spomnila na domovanje Pike nogavičke, niso spremenjene v muzej, ampak še danes služijo svojemu namenu, le table z napisi oziroma s spremnim besedilom te poučijo, koliko so v bistvu stare, kdaj so bile obnovljenje in kdo so bili lastniki. Celotno staro jedro počiva na hribu v zavetju številnih dreves in zelenja, daleč od današnjega središča mesta, ki je postavljen ob pacifiško obalo s številnimi visokimi stavbami iz zgodnjih dvajsetih let tega stoletja, ki stojijo z ramo ob rami in dajejo vtis, da se mudimo v velemestu. Srce San Diega je predstavljal predel, imenovan Gaslamp, ki je bil po mnenju lokalnih oblasti poln javnih hiš, opija in homoseksualnih zbirališč, zato so leta 1970 izvedli tako imenovano čistko in preselili to vrsto trgovanja z živim mesom bolj v notranjost mesta. Danes so ostale od nekdanjega -blišča le značilne plinske svetilke, ki pa jih sedaj napaja elektrika, oči pa si lahko napaseš v izložbenih oknih dragih antikvariatov, trgovin in galerij. Balboa Park je eden največjih skupinskih muzejev v Ameriki. Zrasel je na neobljudeni zemlji, porasli s katusi. Zahvala, da je to danes velik park s številnimi drevesi in vrtovi, kjer si lahko privoščiš piknik in zabavo, gre ženi z imenom Kate Session, kije leta 1898 na najeti zemlji začela gojiti rastli- ne in drevesa. Prva stavba, ki J* zrasla v tem parku, je bila zgrajen^ v čast otvoritve panamskega preko pa leta 1915, nato pa so sledileSt* Vilne druge, vse seveda v stilu Španske arhitekture. Danes so v teh zgradbah številni muzeji. Na pro stem pa lahko, če imaš srečo, po slu šaš orgelski koncert sodobnih ameriških skladateljev, ki me niso razočarali, čeprav sem vajena po slušati evropske klasične te vrste glasbe. Ob sprehodu P’ parku sem se lahko prepričala m® o kakovosti potujočih ameriških gledaliških skupin. Shekspearo'' Hamlet, sicer v mnogočein dih' gačen od Pandurjevega, na pfo stem, v skromnih razmerah, dar pa v bogatih kostumih.jeimh prav tako svojo klasično izpoveo no vrednost, aktualno tudi za do I našnji čas. V parku se res ne nHt reš dolgočasiti. Ce obožuješ letal«- _ si lahko ogledaš kopijo letala Tbe Špirit of St Louis, s katerimi Charles Linndbergh preletel Atlantik, ali pa občuduješ črno ph*®' ameriško nadzvočno letalo, kJ vzdržalo vojaško konkurenco k ■ eno leto. V avtomobilskem je najbolj obiskan raztavljeni 6»' * sponat avto Lincoln Continental s katerim se Je peljal predsednik Reagan leta 1981, ko je bil naaj 1. opravljen poskus atentata. V tem kraljestvu zelenja laW obiščeš tudi svetovno znani ži" ' skl vrt, vstopnica v živalski svet p* stane kar 20 dolarjev. Na cene pozabiš, če si želiš ogledati l^ J narave v obliki dvoglave kače, ** ; veda za stekleno steno, ali , . kitajske fazane. Nalednja zanimiva turističn* točka je Coronado. To je v bisrijt polotok nasproti mesta, najb®^ znan po največji mornariški na zahodni obali Amerike in P zgodovinskem Hotelu del Coron' do, zgrajenem leta 1988 z nom, da privabi najbolj goste iz preostalega dela Amch*® na peščene obale pacifiškega oc ana. En po čem ima zgodovin^' vrednost Hotel del Coronado- (Nadaljevanje pri hodni I Ferdo Godina NADA J l Dal ji je roko. Ni je poljubil; a to v tistem hrupu ni bilo nič posebnega. Komaj se je otrok otresel, je pograbil dva kovčka in ju nesel k prikolici. Z vajeno roko ju je postavil drugega poleg drugega in stekel nato Še po dva. Otroka pa z njim. Lovila sta za držaje, kakor da mu hočeta pomagati. Medtem pa sta drobila: »Kaj si nama prinesel? Imaš avtomobilčke?« Mirko je sedel za volan, Cimprej je bilo treba pred letališko stavbo napraviti prostor drugim. Otroka sta zlezla na zadnji sedež, Nada pa je sedla na sprednjega. Ker je moral Mirko voziti v gostem prometu, je Nada otroka tisi la. ko pa so zavili na glavno cesto, se je čebljanje Mirostilo. V začetku se ji ni zdelo niti čudno, da je nič ne vpraša. Sele ko sta se otroka zamotila z bonboni, je prišla ona na vrsto. Od napetosti, ki je v njej kljub njegovi dobri volji rasla, ni videla krajev, skozi katere so vozili, ne njiv, ne gozdičkov, samo cesta jih je požirala. Neskončna, nenasitna cesta je vpijala vse, kar je ob tem srečanju pričakovala. >Gre.« •Kje pa sta?- »I »] X.] „] 'Kako, kje sta?« ■Kje živita? To mislim, ne?« je trdo pristavil. Kako da ne ve, kai*^ je mislil. 'Doma. Kje bi pa naj živela!« ■Doma je lahko pri Dominkovih ali pa pri Viktorju.« ». »j »: »; ■Saj veš, da je Viktor pri Sonji in babici.« ■Kaj ga le drži pn Dominkovih. Novo hišo s toliko zemlje je pust« Ni nor?« »Ne vem, zakaj bi ti morala to razlagati, ko toliko vem kot ti- Njemu je tako prav.« »Domov k njim naj gre, kaj se bo pri teh letih šel zaljubljenca * Izzival jo je, Rad bi se prepiral. Ni mu odgovorila, a on je zajc^ Ijivo vztrajal: »K njim domov, h Kelenčevim naj gre s Sonjo.« s j VRNI SE 57 Nado so drugega dne ovirali proti Zagrebu tovornjaki, ki so se narmili na cesto. Nova asfaltirana cesta ni bila široka, zato je bilo prehitevanje nevarno in je morala voziti počasi. Razen tega sta jo nekje v Zagorju ustavila hrvaška miličnika, ki sta ji med šalami natanko pregledovala luči, želela varnostni trikotnik in paket za prvo pomoč Najdlje pa sta se zadržala pri vozniškem dovoljenju in si ogledovala njeno sbko. Jasno je bilo, da bi se rada kratkočasila. Nada je bila v novi karirasti obleki, frizuro je imela skrbno urejeno, na roki dva zlata prstana in ročno uro, okrog vratu pa prav tako zlato verižico. Čeprav se Je vedno rada okusno oblekla in se primemo nalepotičila, je danes to storila še posebno skrbno. Sicer pa ni vedela, ali bo Mirku to po volji, ali pa bo prav ta njena zunanjost vzrok za očitke in ljubosumnost. Miličnika, ki sta rajši posvetila pozornost Nadi kot pa prometu, sta Ji vzela mnogo dragocenega časa, da je na_ letališče zamudila. Mirka je zagledala pred letališko stavbo, kako je stal s kovčki med množico. »AJtek že čaka,« je rekla otrokoma, ki sta sedela zadaj. Obesila sta se na naslonjač praznega sprednjega sedeža in rinila glavici pokonci. On Jih je spoznal po avtomobilu. Zaželela si je, da ne bi bilo med njima sporov in bi se v miru vrnila domov. Spreletela jo je toplina, podobna tisti, ki jo je čutila do njega v začetku njunega zakona, To ni bila ljubezen, saj ga ljubila ni nikoli; bila Je bližina, ki ji je mnogokrat dala občutek varnosti. Bila je njegova žena in on njen mož. tu so bili njuni otroci. Lahko bi si postala, kar sta bila nekoč. Ko se je z avtom počasi prebila v njegovo bližino, sta ga otroka klicala in mahala z rokami. Ni ju mogla zadržati. Vrata sta si znala sama odpreti in drla k njemu. Plazila sta po njem, da Ju je komaj mogel stisniti k sebi. Zdelo se ji je, da je po nepotrebnem nemima. Ob pogledu nanj seje sprostila. Spreletelo Jo je, da bi se z otroki -vred zatekla k njemu. Ker ga Je poznala do zadnjega vlakna, se ni mogla razvedriti. Sebe ni mogel skriti ne v barvi glasu ne v gibih rok. Dobro, če je ne vpraša, kako je z njo, bo to prenesla. Skoraj vsakokrat Je trajalo nekaj časa, da se je otoplilo, da se je pominl, če ni bilo vmes kaj hujšega. Zgodi se tudi lahko, da bodo naenkrat padli očitki in ne bo niti vpričo otrok zbiral besed. Otroka sta postajala utrujena in sta zadremala. Molk med njima je bil vedno bolj žgoč, s tem pa je postajalo nelagodje vedno bolj živo, zakaj ni nič pisal in nič poslal. Ker se ni mogla dokopati do tega, kaj se v njem dogaja, se je začela bati. Kako prav je, da sta z njo prišla otroka. Vozil je mimo in pazljivo. Zmanjšal ali pospešil je hitrost brez sunkov. To je znal bolje kakor ona. Prehiteval je počasneje, bolj premišljeno, samo na pregledni cesti. Vse je bilo v redu, samo molčal je, in to je bilo najbolj nevarno. Sčasoma je spoznala, da se ne bo končalo mimo. Ko je prihajal domov ali se je vračal, je bilo treba vedno vse na novo poravnati, na novo zabičati, da ne bo pogledala nikogar, posebno ne tistih, omenjal Jih je, ki bi radi z njo v posteljo. Takih je bilo vedno dosti. Rad Jo je videl lepo, skrbno oblečeno in počesano, rad je imel, da je lepša od drugih žensk, a mu je vendar to prineslo gnev, ker so po njegovem mnenju moški v njej videli kur bo, ki bi jo z učitkom podrli. Kolikokrat ga je bolelo, ko Jo je videl v kratkih hlačah na njivi, kako se je ob motiki sklanjala. Obkladal jo je z očitki, da kaže vse, s čimer je treba loviti kurbirje, ki prežijo na zenske, katerih možje so zunaj na delu. Hudo bo, če bo Mirko trdovraten, kot je bil trdovraten v tem, da se ni oglasil. V vseh petnajstih letih, odkar je hodil ven, česa podobnega ni storil. Utrujena je bila od vsega. Ni videla možnosti, da bo kdaj kako drugače, kakor da bo večno prihajal in odhajal. Njene težave so bile ne toliko z otroki, ne s hišo, ne ob strojih, ki so bili najmočnejši in najboljši. Njeno življenje je potekalo v neprestanem strahu, kakšen bo prišel in s čim jo bo prizadel- Kaj ji bo prinesla danes njegova vrnitev, ni vedela. Samo v enem je bila gotova: kmalu se bo vrnil v prekleti pesek. Vedno znova: samo še eno leto, da kupi to in to, samo še dve leti, da si nabere deviz za toliko in toliko; in to se m nehalo in se ne bo nikoli. Nenadoma jo je med vožnjo živahno vprašal: »Kako pa Sonja? Jima gre skupaj z Viktorjem?- ». Pa kaj ti je? Kaj pa bo z babico? Misliš, da bo ona hotela •'C a rvaj ii JC- rvoj pa uu uauiLu: iviioiia, ua uu viia hi-' z Viktorjem in Sonjo? Ali pa mogoče k nam? Od svoje hiše se prej premaknila, dokler je ne bomo odnesli na cintur. Naj gre fi v zemljo?« Mirko se je ozrl za hip nazaj k otrokoma, ki sta bila zleknjena zadnjem sedežu vsak na svojo stran in spala. ., »Ne mislim, da bi m'orala babica od doma. Ti bi se odselila k nje? . Nado je spreletela žgoča slutnja. Čutila je podzavestno. Mirkovim ravnanjem skriva nekaj strašnega. Cesta ni več požit'^ j daljav, svet zanjo sploh hi obstajal. Pred njo je bila nekakšna negotovost, kakršne še m doživela. Niti takrat ne, ko jo je ' pokončati. Takrat je zbežala k Dominkovim k babici, a kam naj • J )- ■ zateče zdaj? Mirko je vedel, kakšen bo udarec. Zdelo se mu je, da je nap' pravi trenutek. Ločil se bom.« Skušal je biti prepričljiv in celo popustljiv. » ,To- liko sva že pretrpela drug z drugim.« Nada ni premaknila glave in ni zganila rok, ki Jih je imela - ■ njene v naročju. On pa je pohitel, da ne bi zamudil priložnt* ' 1 V pretrganih stavkih ji Je dejal: »Poročil se bom z Mirijam. Ona nam v Iraku kuha. Doma J® Zagrebu. Tudi ona zdaj pride domov.« »Ali sem to zaslužila?« se je strgalo čez čas iz Nade, »Si, Kurbala si se,« »Ti se nisi?!« Čez čas je dejal, ne da bi ji bil odgovoril na njeno vprašanje: »S teboj ne bom več živel.« »Torej si že vse razporedil, kje bo kdo, ko jo boš pripeljal. bo k hiši, ki je tudi moja.« »Vse ti bom izplačal. Lahko si Dominkovo hišo predelaš; kopalnico si urediš in stranišče.« pf L ■h sob«' , Skušal je preslišati njeno ironijo, polno mržnje. Prepiru bi izognil. Ne bo šlo lahko. Vendar je za njim, česar se je najbolj -A vedno je zakolebal, kadar se je pognal predaleč, Ker se mu uprla, je začel izgubljati pogum. >" Nadi je prihajalo do zavesti, da je njeno življenje dokončno I Ijeno. Je sploh mogoče, kar je slišala? Nekoč si je želela, da bi । z Rudijem daleč stran, kar pa ni več resnica. Tisto je pohojenč yggLnik, 1. junija 1995 13 I I a I .1 J F It I l F I l 1] r k i ? I 1 'j kronika Tragična žrtev nesreče na tirih v Rakičanu So zapornice res predrage? ^zavarovani železniški prehod v Rakičanu je terjal še eno človeško življenje. sredo ob 5.48 Je voz- ® PrikoUco, v^Tr Zupančič iz Hrasto- . - po r”*' ** Rakičana proti ™^traliii cesti. Na prikolici Je prešite iz farme tmel kibii 7 RWi«ce 12 lame j*" pnp«y»' ZnnU ]p železniškega ai upošteval prometnega alMtiidl, ampak Je kljub 2MTtril, zapelial ostanki na •»ko progi. Pri škoda 'Ja tei DrtlATnncti t. . lae *“iBi Ul. X “aloienih živali, proge “glbdili iaradt lega dogodka sta si - Ob tej ' hesrečj Po— •J^avadni prometni ™ nesreči 11 ’ zamisliti. -- PSasnilo \ osebnega s«Irt, č novem* trčd-Jz vL "'‘^kodaSl-’ ''^^reča večja Žele — - 'ketti e^asir'l'^®^®‘^'*'kij®vkra-človeški Oprave za zvedeli, so z '•Ilirski 'jnk’'?^'^anjc zadeve v Poslan ‘ saptambra ^Paktoratul 7P'3kiliškemu in-^eze nerf za promet ^aj črni poročilo o je septembra lani, ko življenje voznika iiartala le gmot* ua t4j]| nezavarovanem Tudi doslej ';®=»varovar,i'k’?\'^^ j® urejanje '‘''"^MelrznrškJhpreho j^^Poveza^n stane sat« ______, ?]‘^.?krog 5ft ^■^eUldmi stroški. P>‘uraCunu izbrskati v Tp.« . “**U mftRtnei. .T ... biti J. uni zadno-iHL T'-"''®. n e ^****yiifr 1» opravičilo, 'tih nesre-=ak „ v promet- J5- žrtev; je treba ce- opozori- '‘o* doslei storiti J^ol^retna J? P^^akujemo “^Javnikov. “ odgovornih MILAN JERŠE Zgodilo seje... "*‘r n ■ lil it’ ;■ - ?•' ih I I Prizorišče tragične nesreče na nezavarovanem železniškem prehodu v Rakičanu. Foto: JURE ZAUNEKER Regijsko tekmovanje mladih tehnikov Kdo so bili najboljši? Minulo soboto je bilo pri OŠ ID M. Sobota tradicionalno srečanje in tekmovanje mladih tehnikov z osnovnih šol v Pomurju, Udeležilo se ga je 224 tekmovalcev iz 21 osemletk, pomerili pa so se v 22 različnih tekmovalnih disciplinah. Najboljši so se uvrstili na 4. državno tekmovanje in 19. srečanje mladih tehnikov Slovenije, ki bo 3. juiuja prav tako v prostorih OS ID v Murski Soboti. Organizatorji - Zveza organizacij za tehnično kulturo Slovenije, Občinska zveza organizacij za tehnično kulturo M. Sobota in OŠ Ul M, Sobota - pričakujejo, da se bo 3, junija zbralo v M, Soboti okrog 400 tekmovalcev in 100 mentorjev. barve Prekmurja in Prlekije pa bodo zastopali najboljši z minulega medobčinskega tekmovanja. To pa so: ekipa OŠ III M. Sobota (p<> dročje ekologija), Milan Zver z OŠ Odranci in Peter Sever z OŠ Crenšovci (konstrukcija s tehnico Fi-sher), ekipi OŠ III M. Sobota in OŠ Puconci (kostrukclie v energetiki). Iztok Heric z OŠ II M. Sobota in Andrej Krpič z OŠ I M. Sobota (konstrukcije v elektrotehniki), Iztok Starc in Jovan Ma-nojlovič z OŠ III M. Sobota (konstruiranje z elektronsko zbirko), ekipa OŠ Gornja Radgona in Da- rjan GomboSi z OŠ HI M. Sobota (konstrukcije in robotike). Iztok Heric z OŠ n M. Sobota (z računalniškim programom), ekipa DOŠI in II Lendava (izdelek iz lesa), DOIŠ Lendava in ekipa OŠ I M. Sobota (s kockami L^o dacta), ekipa OŠ Crenšovci (tradicionalna tehnologija), ekipa OŠ Crenšovci in Darjan GomboSi z OŠ HI M. Sobota (iz učenčeve domače delavnice), Tine Frank z OŠ Puconci (za razstava izdelkov), Marina Gjurica z OŠ Crenšovci in Silvana Srečko z OŠ Puconci (razstava fotografij), Nuša LainšCek z OSI M. Sobota in Boštjan Magdič z OŠ Turnišče (projekcija videofilmov), Sašo Gerenčer in Robert Sočič z OŠ Puconci (avtomodeli), Miha Kočar z OŠ III M. Sobota in Boštjan Kosi z OŠ I. Cankarja Ljutomer (modeli raket), Roman Škafar z OŠ Bakovci in Nikola Barišič z OŠ III M, Sobota (raketoplani), Bojan Gjerek z OŠ II M. Sobota in Tomaž Lepoša z OŠ I M. Sobota (jadralni modeli), Mitja Kumin z OŠ Beltinici in Matej Šadl s Podružnične OŠ Gederovci (tekmovanje z zmaji) ter Dejan Mitnjek z OŠ I M. Sobou in Dejan Kokol z OŠ Gornja Radgona (lov na lisico). Upajmo, da se bodo vsi kar najbolje odrezali tudi na državnem tekmovanju. P. MATKO Poročili so se; Sorštnev. sedem let pozneje (iv) Hifr tu Staniču, ker sem hotel, da bi tijskimi in varnostnimi struktura............................. - ■ pre-npe- jc organov. a mene je bilo. Potnik DO T -Bkcl, po-poznavalec Uk pogovor na te na te K -3 PHIHeUb, Povezuje Vse, kar ri . bvaležon r7,„ . ■ -J-ermi je nevede ri ■ “»aiežen L......' mu glo-; tiste..............navede pojavljala. C Pojavil urp?^‘^’®™t<=3kanju J tat J. Pnznati, ’ 5 adcl zete človeSkL tiste k ObCsi, -^ratzdel— N*‘®‘aven in tl "-- opomin al '^®"^«ncionalen, - J se,koga je najprej t. r '‘Prtjej na pogovor. MislimTda P ^dnost prepustil Lojze- imela mir in dovolj časa za pogovor, Po prvem pozdravu je najin pogovor stekel zelo hitro. V zelo kratkih črtah sem mu povedal zgodbo o mojem izstopu iz ZKJ-u, družinskih problemih in sedanjem maščevanju struktur armade. S seboj sem prinesel kopijo izstopne izjave in dokumente, ki so obravnavali mojo stanovanjsko problematiko. Zaprosil sem ga, da celotne materiale lahko objavi samo v slučaju, da me organi varnosti aretirajo, po moji osebni odločitvi, ki mu jo bom sporočil, ali da sc stanje tako tako zakomplicira, da bom nujno rabil njihovo pomoč. Dogovorila sva se, da ga bom v tem slučaju pravočasno obvestil prek enega od mojih prijateljev ali prek ene od hčera, saj seje vtem času iz Novega Sada k meni vrnila tudi mlajša hči. Z Mladine sem odšel pomirjen, saj se mi je zdelo, da v tem soočanju s par- tijskimi in varnostnimi struktura- mi »jugovojske« nisem več tako presneto sam. Nekaj dni po mojem obisku uredništva Mladine sva se pri mojem običajnem delu v četrtem nadstropju poveljstva, kjer je bila moja druga pisarna, srečala z mojim sošolcem iz podoficirske šole, podpolkovnikom Miladinom Nedovičem, V neposredni bližini moje pisarne, v istem nadstropju so imeli svoje prostore tudi organi varnosti. Pravzaprav so v teh prostorih delali njihovi predstavniki, ki so bili zadolženi za vojaško policijo. Na tem nadstropju je bil tudi dežurni operativni organo varnosti. KOG-a tu ni bilo. KOG (kon-traobvešCcvalna grupa) je imela popolnoma ločene prostore v zgradbi, ki je bila nasproti moje prve pisarne. Moj sošolec je bil eden od predstojnikov organov varnosti, ki so bili zadolženi za vprašanja varnosti v enotah in vojaške policije. Takoj, ko sva se V ponedeljek, 22. maja, so motali pomurski policisti na mejnih prehodih zavrniti 38 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Slovenijo. Zaradi kršitev javnega reda in mira so policisti posredovali dvakrat, in sicer enkrat na javnem mestu, enkrat pa v zasebnem proštom. Oba kršitelja sta se po posredovalcu policistov pomirila. Prejšnji torek med 11. in 14. uro je neznani storilec vlomil v garažo J. K. v Grabonošu in iz nje odnesel razne tehnične predmete v skupni vrednost okrog 300 tisoč tolarjev. Zaradi domnevno neprimerne hitrosti voznika avtobusa Franca K. se je ob 13.14 na parkirnem prostoru pri kul-tornem domu v Apačah zgodila prometna nesreča. Voznik avtobusa je polkrožno obračal v desno, pri tem pa je z branikom zadel otroka, starega 11 let, ki je bil v skupini čak^očih na avtobus. Pomikali so se proti predulemu delo avtobusa, ko se je še premikal. Pri tem je otrok dobil hude telesne poškodbe. Prav tako v torek, 23. maja, okrog 23.25 se je Zvonko P. iz Turnišča peljal z osebnim avtomobilom po lokalni cesti iz Radmožanec proti Turnišču. Zaradi domnevno neprimerne hitrosti in vinjenosti je zapeljal na desno bankino in nato čelno trčil v ograjo mostu. Od tod gaje odbilo v 1,9 metra globok jarek, kjer je obstal nezavesten in vkleščen v vozilu. Izrezali so ga gasilci iz Murske Sobote in ga prepeljali na zdravljenje v soboško bolnišnico. Na mejnih prehodih v Pomurju so tega dne zavniiU 15 Romunov, 7 Makedoncev in 3 .»Jugoslovane«, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. V sredo, 24. maja, so policisti prijeli dva romunska državljana, ki sta ilegalno prestopila slovensko-madžarsko mejo nekje na območju Dolge vasi. V Mačkovcih se je tega dne nenadoma mel in popolnoma zgorel osebni avtomobil Mazda 626, last občana iz Ko-vaievec. Vzrok požara na vozilu še ugotavljajo. Na pomurskih mejnih prehodih so zavrnili 23 tujih državljanov, ker niso izpoLnjevaU pogojev za vstop v našo Murska Sobota; Jožef Litrop, kmetovalec, iz Nedelice in Bernardka Kuhar, priučena natakarica, iz Čepinec; Alojz Seršen, kmetovalec, iz Vanče vasi in Sabina Rajbar, likalka, s Petanjec; Roben Pcrtoci, delavec, iz Tropovec in Aleksandra Benčec, Šivilja, iz Rakovec; Leon Nemec, obdelovalec kovin, iz Murske Sobote in Milena Erjavec Lovrenčec, ekonomska tehnica, iz Moravskih Toplic; Ivan Pintarič, kemijski tehnik, iz Zenkovec in Simona Frumen, frizerka, iz Bakovec; Ervin Šinko, elektrotehnik, iz Murske Sobote in Simona Rezar, ekonomska tehnica, iz Lukačevec; Marjan Hozjan, zidar, iz Velike Polane in Biserka Gjerek, delavka, iz Dolnje Bistrice; Miran Žibrik, pomočnik tekstilnega mehanika, iz Bakovec in Majda Rantaša, delavka, iz Bakovec; Anton Majcen, strojni tehnik, iz Srednje Bistrice in Lidija Kohek, strežnica, iz Srednje Bistrice ter Boštjan Sočič, lesar širokega poklica, iz Beltinec in Kristina Pal, zdravstvena tehnica, iz Beltinec. V imenu Vestnika vsem vse najlepše na novi življenski poti! srečala, me je povabil v svojo pisarno, Že na začetku, ko se je začel najin pogovor, mi je povedal, da so mu znani moji osebni in družinski problemi. Povedal mi je, daje on osebno prepričan, da nisem sovražnik države, saj sva bila skupaj v šoli, kije vzgajala samo zavedne starešine. Se nekaj časa sva obujala spomine, na skupna leta, ki sva jih preživela v podoficirski šoli za zveze v Šentvidu pri Ljubljani, Po pogovoru sem bil najbolj zadovoljen zaradi tega, ker mi je sošolec nevede nakazal, da se je ope- rativna obdelava začasno nehala ali vsaj v veliki meri omilila. V naslednjih dnevih sem se na dvorišču vojašnice srečal tudi z majorjem Dariom Klaričem, ki mi je v kratkem neformalnem pogovoru dejal: »Ne skrbi, Ivan, saj vemo, da si v redu in ne bo problemov, kljub tvojemu izstopu iz ZKJ-u.« Prijatelj Derviševič mi je čez nekaj dni povedal, da so ga popolnoma prenehali klicati in vpraševati po meni. Nobenih nalog, ki bi bile vezane name, mu niso več nalagali. Čeprav je bila to zelo rizična poteza, sem mu zaupal, da sem navezal kontakt z novinarji Mladine, da sem jim posredoval izstopno izjavo in dokaze o nepravilnostih armade in maščevalnosti, ki jo izvajajo nad menoj. Na določen način sem moral preveriti, ali je moj prijatelj, ki je igral nevarno vlogo dvojnika, resnično moj prijatelj, ki mu lahko zaupam ali ne. Kljub temu, da je ostal dvojnik, saj so ga delno uporabljali tudi v času procesa in tudi kasneje, te moje informacije ni nikomur posredoval, Čeprav bi to v veliki meri olajšalo organizacijo procesa. Tok procesa bi tako lahko dobil popolnoma drugačno smer. Do odhoda iz Slovenije mi je pomagal po svojih močeh 2 informacijami, ki so počasi zgubljale svojo vrednost, ker je bilo med njimi zelo veliko različnih precej razvidnih dezinformacij. Pritiski na njega so sc povečevali in nevede je začel pristajati na akcije in poteze, ki bi me v tem nevarnem času osebno ogrozile. Z začetkom vojne za Slovenijo sem prekinil vse stike z njim. Tako se potem nisva več nikoli slišala ne videla. Nadaljevanje prihodnjič državo, in sicer po 7 Hrvatov in državljanov t. i. ZW, 6 Romunov in 3 Makedonce. Minulo sredo pa so bile tudi številne kršitve Javnega reda in miru. Vsi kr^ tehi se bodo morali zagovaijati pri sodnika za prekrške. Tako je deklica iz Tom^čeve ulice v Mnr^ Soboti popoldne šla s svojim psom v trgovino, kjer se je stepe! z drugim psom. Njegov lastnik, občan z Lendavske ulice, je zato oklofutal deklico in ji strgal verižico. Občan iz Krajne je v ulici Štefana Kovača v Murski Soboti tega dne razbijal po vratih občanke in Ji grozil s pretepom ter s tem vznemirjal todi druge stanovalce. V Grajski uUci v Gornji Radgoni pa sta se sprla in stepla mati in sin. V Pušči je občan pod vplivom alkohola in po prepiru z družino pretepel ženo in brata. V gostinskem lokala v Grajski ulici v Murski Soboti so okoU polnoči preglasno proslavljali zmago nogometašev Mure v pokalnem tekmovanju in zaradi tega pri počitku motili oktdiške stanovalec. Morali so jih opozoriti, inšpekrijskim službam pa bodo podali poročilo o prekoračitvi odpiralnega časa. V družini v Cvetkovi ulici v Muisld Soboti pa že dalj časa prihaja do sporov in fizičnih obračunavanj. Tako je bilo tudi sredino noč, saj Je občan pretepal ženo. Ker se doma večkrat grobo in nasilniško obnaša, bodo zanj podali kazensko ovadb«. V noči na 25. maj je neznani storilec skozi okno vlomil v prostore lovskega doma v Križevcih v Prekmurju. Odnesel je 200 avstrijskih šilingov. 25. maja ob 23.50 je v rakičanskj bol-nišnid kršil javni red in mir Kari R., ki Je pred tem zaradi močne vinjenasti obležal na pločniku Slovenske ulice v Minski Soboti. Od tam so ga z vozilom prve pomoči ot^djali v bolnišnico, kjer bi mu dali zdravnico pomoč. Ker todi po prihodu policistov s kršitvijo ni prenehat, je bil pridržan do iztreznitve. Obenem so zoper kršitelja podali predlog sodniku za prekrške. Istega dne ob 11.30 so policisti v Martin ju izsledili štiri držadjane ZRJ, ki so ilegalno prestopili madžaisko-sloven-sko mejo. Tujci so začasno nastanjeni v prehodnem domu za tujce v Prosenjakovcih. Na mejnih prehodih v Pomurju so policisti zavrnili 23 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. V noči na 26. maj je neznani storilec vlomil skozi vhodna vrata v prostore upravne zgradbe podjetja Kerna v Puconcih. Odnesel je razne predmete v skupni vrednosti 250 tisoč tolaijev. Pomurski policisti so tega dne obravnavali lOprometnihnesreč.vkaterih je nastala gmotna škoda, lažje telesno poškodovanih pa je bilo 7 oseb. Zaradi kršitev javnega reda in miru so morali poUcisti poseči štirikrat, od tega dvakrat na javnem mestu, dvakrat pa v zasebnem stanovanju. Vsi kršitelji so se ob posegu policistov pomirili. Polne roke dela pa so imeli policisti na mejnih prehodih pri vstopu v Slovenijo. saj so morali zavrniti 38 tujcev, ki niso izpolnjevali pogojev za vstop v našo državo. Poleg tegaso v notranjosti države prijeli 4 državljane Romunije, ki so ilegalno prestopili mejo z Madžarsko. Vsi so do izročitve madžarskim varnostnim organom nastanjeni v prehodnem domu za tujce v Prosenjakovcih. Na srečo se Je 27. maja zgodilo le 9 prometnfli nesreč, v katerih je bila lažje telesno poškodovana ena oseba, nekaj pa je bilo tudi gmotne škode. V soboto med 8. in 21. uro je na območju PP Gornja Radgona in Murska Sobota potekala mednarodna tekaška prireditev - 15. maraton treh src, na katerem je sodelovalo okrog 3 tisoč udeležencev. Po pretečenih 21 kilometrih je po prihodu v cilj umrl en tekač, drugi pa je omagaja že med tekom in se zdravi v murskosoboški bolnišnici. Zaradi slabosti in onemoglosti udeležencev maratona so zdravstveni delavci 12-krat priskočili na pomoč. Zaradi kršitev javnega reda in miru s« policisti morali poseči v sedmih prime-rUt, od tega štii^trat na javnih mestih, trikrat pa v zasebnih stanovanjih. Eden od kršiteljev je bil zaradi utemeljenega suma, da bo s kršitvijo nadaljeval, pridržan d« iztreznitve. V vseh primerih pa je podan predlog za uvedbo postopka pri sodniiai za prekrške. Medtem pa so policisti na pomurskih mejnih prehodih zavrnili 17 državljanov ZRJ, 9 Romunov, 6 Makedoncev ter po 4 Ukrajince in Hrvate, ker niso izpolnjevali pogojev za vstop v Republiko Slovenijo. 28. maja so se pripetile 4 prometne ne- sreče, z gmotno škodo. MJ 14 vestnik, 1 .junija 19?5 , I* Tudi v Kobilju o samoprispevku Kobilje spada med tiste vasi nekdanje lendavske občine, ki so med prvimi uvedle krajevni samoprispevek za urejanje komunalnih in drugih problemov vasi. S pomočjo sredstev, ki so jih zbrali med občani, so v preteklosti veliko naredili, asfaltirali so ulice, začeli graditi športno-rekreacijski center in opravili druga komunalna dela. Vas Kobilje je sedaj samostojna občina, pred katero so nove naloge. Za urejanje številnih pro- blemov se bodo spet skušali na referendumu odločiti za pri- I spevke krajanov, saj brez njih ne bo mogoče hitreje zagotavljati ' boljših življenjskih razmer na vasi oziroma v občini. V našle- , dnjih petih letih naj bi zbrali okoli 20 milijonov tolarjev. Denar b(^o namenili za gradnjo telovadnice in vrtca pri osnovni šoli. Nekaj denarja naj bi šlo za ureditev kanalizacije in obnovo vodovodnega omrežja, da bi vsem zagotovili zdravo pitno vodo, še naprej pa bodo vzdrževali ceste, ulično razsvetljavo pa tudi športnorekreacijski center bi želeli čim prej dokončati. V Kobilju bodo torej uvedli prvi krajevni samoprispevek, odkar je namesto stare lendavske občine nastalo pet novih. Na referendume o uvedbi krajevnega samoprispevka se pripravljajo tudi v drugih občinah. JANI Večji delež KS za ceste, vodovod ... Letos so predvidene tudi nekatere novosti pri zagotavljanju sredstev iz občinskega proračuna za naložbe v gradnjo občinskih in lokalnih cest, vodovodnega omrežja in komunalnih objektov. Tako mora krajevna skupnost, kjer se gradi občinska cesta, z lastnimi sredstvi zagotoviti delež, ki ustreza najmanj 5-odstolni predračunski vrednosti naložbe. Pri tem je krajevna skupnost upravičena do sofinanciranja gradnje vaških cest, kijih upravlja, če sama zagotovi najmanj 70 odstotkov sredstev od predračunske vrednosti naložbe. Za naložbe v primarno komunalno omrežje in primarno vodovodno omrežje pa mora krajevna skupnost zagotoviti lastno udeležbo, ki znaša najmanj 50 odstotkov od predračunske vrednosti. V posameznih posebnih primerih pa lahko murskosoboški mestni svet spremeni znesek take udeležbe krajevne skupnosti. MJ GORNJA RADGONA - V Gornji Radgoni na Pomurskem sejmu so se zlualt številni aktivisti KK iz vse Slovenjje, fS> tej priložnosti so podpisali fistino o prijateljskem sodelovanju med Območno organizacijo RK Novo mesto in RK Gornjo Ra-dgeno. Aktivisti teh območnih organizacij so že do sedaj veliko aodetovali, po podpisu listine pa bodo Še bolj. Na srečanju so Nh tudi številni drugi gostje, med katerimi je potrebno omeniti predstavnika mednarodne federacije Rdečega križa in Rdečega polmeseca za Slovenijo Georga Sheppala. (F. K.) Kako z zazidalnim načrtom soboške obrtno-skladiščne cone? Strokovna tehtanja in ustrezna soglasja pri spremembi namembnosti z odločbo ustavnega sodišča dne 25. februarja 1993 j« bil delno odpravljen 2. člen odloka o sprejetju sprememb zazidalnega načrta obrtno-skladiščne cone ob Markišavski cesti v Murski Soboti za območje med Lendavsko in Noršinsko ulico ter Puconskim potokom. Odpravljen je namreč del besedila, ki seje glasil: «... s tem, daje na celotnem območju obdelave dopustna tudi gostinska dejavnost.« Ker pa se vedno pogosteje pojavljajo potrebe in želje investi- skladiščne cone se jim zdi smiselno dovoljevanje posegov. Kot je torjev po spremembi nam embno- zapisano v obrazložitvi mestnega sti objektov (tudi v gostinske namene) in ker so bila nekatera dovoljenja že izdana, in sicer v času veljavnosti sporne določbe, so začeli s spremembo omenjenega odloka. Zlasti zato, ker ima odločitev ustavnega sodišča pravne učinke po414, in 415. členu sveta, je z zazidalnim načrtom nemogoče opredeliti vsak poseg vnaprej, predvsem pri sedanjih objektih, saj morebitni posegi ob sprejemanju zazidalnega načrta največkrat niso znani. Teh posege pa ne načrtujejo tudi investitorji oziroma lastniki objektov. ustave iz leta 1974. Zdaj bi se ob Poleg tega pa se pogosto menjajo konkretnem posegu, kot so obnove in spremembe namembnosti, odločalo v posameznih upravnih lastniki in se pojavijo nove pobude in potrebe. Prav tako je nemogoče za vsak postopkih (lokacijskih in gradbe- primer, ki vnaprej ni opredeljen nih) na osnovi vsakokratnih strokovnih tehtanj in ustreznih soglasij. Osnutek omenjenega odloka je bil javno razgrnjen v izložbi občinske zgradbe, pri Čemer so prejeli le eno pripombo. Takratni občinski izvršni svet je to pripombo zavrnil. Iz obrazložitve Je razvidno, da bo z ureditvijo tega zazidalnega načrta zagotovljeno, da s konkretnim posegom glede obnove ali spremembe namembnosti objektov ne bodo prizadeti javnopravni interesi in zakonite pravice udeležencev v določenem upravnem postopku. Pri tem imajo v mislih pridobivanje soglasij k strokovnim podlagam organov in organizacij, ki so po-dah soglasja k zazidalnemu načrtu. Spričo vse pogostejših želja investitorjev z območja obrtno- z zazidalnim načrtom, posebej določati spremembe in dopolnitve. iznaših krajev Pri posebnežu na hribu v Godemarcih Predan slikam in konjem Ignac Premoša uresničuje sanje iz otroštva - S svojini načinom življenja pa daje vtis, da je nekaj posebnega^ nenavadnega Kmalu bo 16 let, odkar Je prišel na samotno kmetijo v GodemarcUi, k dvema starejšima zakoncema brez otrok, Ignac Premoša $ svojo ženo in sinom iz Ljubljane. Pred tem Je študiral na Akademiji za likovno umetnost. Poskusil Je biti učitelj likovne vzgoje na osnovni šoli, a Je $ svojim značajem in načinom dela preveč izstopal iz ustaljenih šolskih cdniijev, zato je službo obesil na klin ter se posvetil slikanju in koiOem. Sin je medtem odrasel in odšel študirat glasbo r Ljubljano, tam pa je v službi tudi njegova žena, tako daje Ignac večinoma sam doma. Kljub temu ni osamljen, saj se veliko ukvarja s konji ati slika. Ignac pravzaprav ni Ljubljančan, ampak Gomjebistričan, od koder je bila doma njegova mama in kjer je tudi preživel nekaj let svojega otroštva. Že takrat je vse presenečal z izvrstnim risanjem. In večkrat je govoril, da bo imel konja in z njim jezdil naokrog. Zdelo se je, da so to njegove mladostniške sanje, ki jih ne bo nikoli uresničil. Toda... Po končani osnovni šoli je raj neverjetno pa se mi je zdelo, ko sta nekega dne s sinom Gorazdom prijezdila k meni domov in potem nadaljevala pot še v Veliko Polano na konjske dirke. Njegove mladostniške sanje so torej postale resničnost! Te dni pa sem se naposled podal še jaz k njemu - na njegov (najeti) »ranč« v Godemarce. Najprej me je vodil h kopjem, nato mi je razkazal svojo slikar- m 7 > > '»k/ I Si 1 1 1 cev), ki ima sedež kar na tijegof s domačiji, in Ignac je tudi pr«d» J dnik kluba. Radi bi priteg^ri® * ' več ljubiteljev konj, predv^ mladih, ki bi sc usposobili za j^ s konji in sc udeleževali tudi tw- movanj v dresuri, preskakovanju ovir idr. ^Razmišljam tudi, da bi stu’!! organizirali kakšno dvodnevnih tekmovanje s konji - v prentegfr vanju umetnih in naravnih iftitt ježo na terenu.e Sc in Se mi je pripovedovd* konjih, ki jih je vzljubil že v oif* Skih letih. Imeli so Jih tudi G* ričevi na Gornji Bistrici, kjef J’ 5- bila doma njegova mama-»Spomnim se, da smo šli na Cven, k/er smo imeli travitO^ Nedaleč vstran pa je bila ift^ čarna. Vedno sem sedel na ogtul^ in gledal tiste žrebce. Ko sniot^ preselili v Ljubljano, pa sempt^ sto zahajat na tamkajšnji hiP^ drom in občudoval kot^e Svojčas pa je pri ježi tako o* rodno padci, da gaje konj P*®** poškoval. Toda to ga ni odvt”"’ od teh živali. So najljubši moti’ i^egovih slikarskih del, »Da, skoraj na vsaki sliki konji - nekje v realistični drugje pa so nekako skriti, vidm^ le obrisi, recimo glave ali česa Slika predvsem zato, v. njegova notranja potreba, n*‘ t riK—_________„.,4! neke T Obenem pa je to tudi nek* '* UDencm pa je to tuai . ste njegova služba, saj poh* .J** Ignac Premoša iz Godemarec je nenavadno zaljubljen v konje. denar za rejo konj, dogradil** poslopja in za druge izdaiJ*' Svoje stike pa ceni dokaj visoE* saj vloži vanje veliko del^ umetniške žilice. In zakaj ni ostal pri zanesljivejšem krul"** tob? * vBit sem ekscentričen nBi^ Rušil sem šolski red in takšen^ vek ne spada v šolo po določb kriterijih. Meni je šlo ustvarjalnost. Tako sem peljal F Šolo tudi svoje tri ps*-postavil na kateder, da so jih >t^. ci slikali. Njim se je to zdelo I M • A- SS-' i "=^ 3<, Kopji $0 tudi skoraj na vseh njegovih slikah - r realistični podobi ali nekako obrisno prikriti. spet odšel v Ljubljano. Pred šestnajstimi leti pa seje spet nenadoma pojavil v pokrajini ob Muri, oziroma so Godemarci že na obrobju Slovenskih goric. Ko sva se srečala, mi je povedal, da seje nastanil na neki kmetiji, da uči likovni pouk na šoli v Ljutomeru, da se ukvaija s slikarstvom in da bo na vsak način imel tudi konja. Za začetek pa seje začel ukvarjati z vzrejo pasemskih psov. Zdel se mi je precej drugačen kot v najinih skupnih Šolskih dneh. Potem je spet minilo nekaj let, ko sva se ponovno srečala. Odzval sem sc vabilu na njegovo samostojno slikarsko razstavo v Domu sko delavnico, nazadnje pa sva stopila v prostor, kjer ima namen' urediti galerijo. Kar precej dc-naija in dela bo najbrž treba še vložiti, preden bo to zares prava slikarska galerija. Kako gre skupaj slikarstvo in delo oziroma druženje s konji, me je zanimalo. uKonji me zaposlujejo sjizicnim delom, obenem mi omogočajo rekreracijo. Silijo me tudi k nekemu dnevnemu redu. S slikarstvom kulture Ljutomer. To je bilo M. JERŠE ! zame prijetno presenečenje. Sko- MURSKA SOBOTA - Mestni svet je sprejel sklep o podpisu pogodbe z Get^oškim zan«xl(an Ljubija^ Inštitutom za geologijo, geotehniko in geofiziko o sofinanciranju raziskovalne naloge o hidrodinanačnih in tudroteimičruh lastnostih termalne vode vgeotermalnem sistomu Tetmal I v Prekmurju. EteieŽ mestne t^ine, ki znaša majjofl 455 tboč tc^aijev, se bo zbr^ s plačili za ogrevanje z geotemudno vodo. MJ KROG - Krajani go prispevali zares veliko denarja in prostovoljnih ptwpeMtov zaStn-prejSnje ddtončanič ve&iamenske dvorane pri tamkajšnji podrsani osnovni šoli. $ samoprispevkom in prostovoljnim delom $o dokazali, da je možno bpeljati Še toko zal^vno naložbo, ki bo stala približno sto nubjonor SIT. Ob vzorni pri- mivo, drugim učiteljem po ■ . Domačinom pa sc je ril*' čudno, ko je Ignac prij**Y kopjem v vas po nakupih iu gih opravkih. Zdaj pa obič«ir »osedla« jeklenega konjička, l hitrejši in ne vzbuja iniud*^ Nekoliko nenavadno za ietaJ' kajšnje odmaknjene kraje je teniško igrišče, ki ga je zgradil blizu domačije, v »a ima še nrireianje koncet^^' pa ima še prirejanje pa ima se prirejanje jnjv c gledaliških predstav, i gostinskega lokala in — nenavadno. Morda bo Ignac uresni*'* te sanje. iiiis^ JOŽE Za ureditev središča Murske Sobota Mesto je hiša, ki mora imeti vrt _______________________ Kot kaže, je pobuda o prihodnji lepši ureditvi mestnega pa je tako: lahko delaš nepretrgo- Murske Sobote naletela na plodna fia. Že nedavni pogovor sob^J^ ma vex mesec nate m na nekai rimana Andreia Gerenčeria z urbanisti, arhitektk nroiektanti * ma ves mesec, potem pa nekaj župana Andreja Gerenčeija z urbanisti, arhitekti, projektanti čaša nič, ker ne dozori nova ideja valci okolja Je spodbudil strokovrtJake, ki so se z vso resnost ati iz kakšnega drugega razloga.S lave š n nnKtnrsIci in 9rhit«kt gu, zato se zsrtsoo^o za (xlostno niKvatiie gradnje kanalizac^e in čistilne naprave «teh c^mur-skifa vaseh. K skupnemu projektu skušajo )»iva-biti Svilne k^je od Petanjec do Melinec. MJ Med drugim načrtujejo, da bodo ob galeriji kulturnega centra zgradili novo poslopje Pokrajinske in študijske knjižnice Murska Sobota, ki se zdaj srečuje z velikimi težavami zaradi pomanjkanja prostorov. V btižitji Kocljevi ulici naj bi zgradili podzemne garaže za 250 osebnih avtomobilov. Vprašljiva pa je tudi usoda avtobusne postaje v središču mesta. Mnogi se namreč strinjajo, da bi jo preselili na novo lokacijo med starim internim oddelkom bolnišnice in železniško postajo. Ali bo osrednja tržnica ostala v središču mesta, seveda bi jo bilo treba temeljito urediti, ali jo bodo preselili drugam, bo pokazal čas. Prav' <-■ tako kot morebitna odločil*yj^ jH da bi drugo poslovno sred*^ stalo v Cvetkovi ulici. ----- ---------... Sicer pa bo kmalu znano*^((* bo konkretnega počelo z* jpf ožjega mestnega jedra, rezultati razpisa kmalu dbudno je, da je vedno več in posameznikov, tudi zuhšl zlasti Se mladih strokovnjS^^ so pripravljeni financirati t> projekte v Murski Soboti. ' od študije o ureditvi mestn*^j() diSča, ki naj bi pokazala, •** dejanske potrebe sredni* I mesta, kot je Murska SobotA * obetajo. 1 k 15 I I I I I iz naših krajev Stoletnica štorklje Ekonostalgikom bo hudo, ko bodo tole prebrali. Štorklje jgtnreč niso nekaki linearni prežitki srečnejših ekoloških časov. mogoče preprosto reči, da jih je bilo nekoč, ko so povsod vijuga- so povsod vijuga- Poročilo ravnatelja Hribarja se R**i* ^***®S' je več, toda ne regre- sklada s tistim, kar se danes ve o f™ Mi nazaj, tem več. Morda so tukaj štorkljah: da namreč pogosto ne sto let Dejstvo pa je, da jim k bilo prej ljubše, vlažnejše in sploJt gnezdijo tisto leto, ko si gradijo - zategadelj jih je bilo res več. gnezdo, marveč Sele ob nasle- nitolSj'’^*'^**^i avstrijske or- '------“ " -------------------------------------’’------- — avstrijske or- f 'yc Birdlife Oester- feicli * , **iiuuM5 vcsicr-Studijsko po-E^AtTv^^^^^^venskegaomi-naslovom keli.^”'"’ “ belili štor. r Slo^ v katerem razkri- Ato leti dke iSa ^^venskih krajih rc-_ ' Danes so, niSe mutslri «'■ *®’ Geister, ob-nuKki regionalni simbol. ^0 bele ptice Radosti naše leta '0 ^poročilu z naslovom vliatonv ki se poja- ‘**:ersbi^ Freudenaua pri Ra-7“rgu,, da so dotlej tam enkrat c. 7’ “ ^O‘tej tam ard Seto opazovalec Edu-^MH^^^herjc leta 1864 Celja vidlt^v Omit 'i*** preletnega golota S®’«8OthmarReiscr je Preteče po«osto ^Ifolici Ma preden se v sOeljaLsai n« ®*teljati J P*.^’**® o* priložnosti '"'•r/e proč”!?"' p_^®rUjma gnezda so bila da ni priložnosti njihove selitvene ®^kienost bele I r r V .«r 'Ik Štorklje v Sloveniji ornitoloSki atlas slovekije I. da redkost, tako na,., »loviiihf gospoda očitno “^he pisc ' --v« irfPY/v» P?i jih -leseni ■ ’>ividS?,’?‘*8Marib, lEsSf® po eno PPteeru ^^o^^ovino. V nalMi^?’?°P^\Prekopa- ■“ Seveda, ko ’'aletljo — - m naj bi 11. poroča 'ora nikoli w iK ^8°dovinske sicer nlknii k: sicer nikoli ne bi 1 I «r ■TT ■> / -S.4'. I .L i.. iSi re ■ dnjem priletu. Poučen je tudi njegov zaznamek iz leta 1946, v katerem povzema pripoved svojega soseda, ki je 15. avgusta tega leta na neki livadi ob Muri videl 40 zbranih Storkei). Leta 1965 jc skoraj na istem kraju ornitolog Šoštarič 8. avgusta opazoval prav tako veliko jato. ... postajajo ptice našega upanja Leta 1965. ko je bilo prvo štetje štorkelj, vodil ga je omenjeni ornitolog Šoštarič s pomočjo Šolarjev, so na ravnini ob Dravi in Muri našteli 146 gnezd, pri drugem štetju, leta 1979, pod usklajevalnim vodstvom biologa Ježa, jih je bilo že 168, V tem času so se štorklje naselile tudi v nekatere druge slovenske pokrajine, v spodryo savsko dolino in spodnjo ter srednjo Gorenjsko, V šestdesetih letih je valila na Cerkniškem jezeru, v osemdesetih letih v okolici gradu Snežnika, do leta 1973 v grajskih ruševinah v bližini Grosupljega, leta 1981 na Ljubljanskem barju in po letu 1979 tudi v Brežicah. Doslej so štorklje na murski in dravski ravnini trikrat regionalno preštevali, lokalno pa v Mariboru in Ptuju. Opažajo, da je gnezd več, gnezdečih parov pa manj, v dolini Ščavnice so po melioracijah našteli 40 zapuščenih štorkljinih domov. Štorklje se umikajo v stranske še vlažne dolinice, poskušajo zdaj tu, zdaj tam, dokler se niso primorane umakniti tudi od tod. Opazovalce in proučevalce njihovega življenja čudi, ker je gnezd na stavbah, na dimnikih čedalje manj, zelo pogosta pa so na električnih sohah. Biolog Jež to pripisuje dvojemu, temu, da elektrikarji nameščajo na sohe umetne nastavke za gnezda, in pa temu, ker se spreminja arhitektura dimnikov. Dimniki kmečkih stavb so bili nekdaj prostranejši in zgoraj zaprti, dim izpuhavajo ob straneh. Četudi jc gnezd več. piše Iztok Geister v poročilu za omenjeno avstrijsko revijo, je število izleženih mladičev po gnezdu manjše, Prej je bilo 2,7, po zadnjem štetju leta 1987 pa 2,1. Ni mogoče reči, daje tako samo zaradi melioracij in sušnejših obdobij. Tešanovski ravnatelj Hribarje za leto 1935 opazil: »Kljub veliki letošnji suši in velikemu pomanjkanju hrane so imele štorklje toliko mladičev kot nikoli v prejšnjih letih«. »Danes vemo,« piše Geister, »da se bela štorklja v sušnih letih prehranjuje z gledalci, zaradi česar nas poročilo ne preseneča«. Končajmo v dobrem upanju, da bodo ob letošnji pomladni moči in domnevno povečanem številu miši po poljih štorklje letos dobro valile in legle. In pa ob upanju, da se niso odločile za stoletni ciklus obiskovanja teh krajev. Pripravil Š, SMEJ Srečanje železniških upokojencev Nekoč pred tridesetimi leti je bilo življenje v nekdanji železniški kurilnici zelo pestro in živahno. Hrupni gostje skrajšali obratovalni čas lokalov Obratovalni čas za gostinske obrate v stanovanjskih objektih in stntlenih naseljih je med 7. in ZZ. uro, določa pa ga 17. člen ustreznega soboškega občinskega pravilnika. Z njegovo uveljavitvijo bodo tudi odpadla številna negodovanja občanov Murske Sobote, ki se pritožujejo zaradi prehrupnih in občasno tudi razgrajaških gostov. Nekaterim gostinskim lokalom v mestu so namreč že pred časom dovolili podaljšano obratovanje ob koncu tedna, ker so želeti prispevati k živahnejšemu utripu mesta in tako tudi k razvoju turizma. Po drugi strani pa so morali upoštevati tudi pripombe Sobočanov na račun prehrupnih gostov v nekaterih lokalih. Po predlogu upravne enote so večinoma upoštevali predloge lastnikov gostinskih lokalov, ki imajo obratovalni čas med tednom od 7, oziroma 8. ure pa do 22. oziroma 23. ure. Ob petkih in sobotah bo večina teh lokalov odprta do 23. oziroma 24. ure, le gostilna Pri Amerikancu na Tišinski cesti v Murski Soboti bo takrat odprta do ene ure zjutraj. Zaradi pritožb občanov pa so krajšo potegnili v treh gostinskih lokalih v Murski Soboti. To so gostilna Pri Emili ter okrepčevalnici Gu-gu in Tena. Vsi trije lokali so namreč v stanovanjskih hišah ali v njihovi neposredni bližini. Pri njih velja obratovalni čas ves teden od 7. oziroma 8. ure do 22. ure. I i I M, JERŠE Gospa in gospod Riedl iz Gradca že sedem let obiskujeta DOM LUKAVCI. Ob vsakem prihodu nesebično obdarujte naše varovance z darili, ki jih poleg n|i|o prispevajo Še njuni svojci in prijatelji. Poleg daril pa našim varovancem največ pomeni njun nasmeh, ki je poln ljubezni in topline. 2^ vse se njima, njunim svojcem in prijateljem iskreno zahvaljujemo tn si želimo, da bi to prijateljstvo ostalo trajno. Varovanci Doma Lukavci nakup »preme za Oiimkolo^« porofini t^de- lel ^lošne Itoliiisiiiee Murska SoliotsL sa do 15. S. 1995 D^azali RF»$WToOiie prisjieTke darovalci; dmžhta Zrinskega, Ravenska S, BdtincL namesto venca za pokojno Jolanko I^ihar 3.000 ST^ rindik^ uprave Občine M. Sobota namesto cveUa na grob pokojnega očeta sodelavke Olge Rituper, Martjanci n. h. 5.000 Š^jSlover^o kulturno društvo Mura Avstrija j^fUan 1,161.589,10 SIT: Slovenski oktet (dobrodeloi koneett) 45,570 SIT; družina Dravcc 2.000 SIT; sindikat uprave ObiSne M, Sobota namesto cve^a na grob pokojnega očeta sodelavke Vide Mikolič. M. Sobota. Miktošičeva 11, 5.^ SIT; družina Zver, Mladinska 46, M. Sobota, namesto cv^a za pokojnega očeta Marte Klemenčič. Zidarstvo. Do-kležovje, 3.000 SIT: delavci MORS-a, Uprave m izpostave za obrambo M. Sobota namesto cvetja na grob pokegne trače Avgusta Korena 6.006 SIT: iftuŽltse ^IS^ Ša^ ^jevjč. CizeH, Igt^ič. Habjanič, Zupančič, NraelJe Ljudske pravice, M. Sobota, za pokojna mamo Brede Šeruga 3.500 SIT; »ndtbu ^S SDDGS uprave Dbčine M, Sobota namesto cvetja na grob pokojnega očeta soddaiAc MUcne Awštin, čtederovci 38,5.066 SIT: shi-dikat oprave ObčincM. Sobota namesto cvetja na grob pokojne tašče sodelavca Avgusta Korena, Zelena ul. 3, M. Sobota 5.600 SIT; sošolci z Učtte^išča M. Sobota namesto cvetja na grob pokojne Marije Fekonja, učiteljice iz G. Radgone, Apaška 26, 19.606 SIT; sindikat uprave Občine M. Sobota namesto cvetja na grob upok. Antona GlogoSka, ^Kiževci pri Ljutomeru, 5.606 SIT; sindikat uprave Občine M. Sobota namesto cvetja na grob pokop ne Štefke Legen, Vrazova 15. M. Sobota, 5,006 SIT, Vsem darovalcem se za prispevek najlepše zahvaljujemo. Prispevke zbiramo še naprej na žiroručun Splošne bolnišnice M, Sobota, štev, 31906-609-96036 s pripisom: ZA NAKUP OPREME GINEKOLOSKOPORODNEGA ODDELKA. Kolektiv ginekbloškoporodncga oddelka minjali tudi lepih trenutkov v svojem poklicu. Spomnili pa so sc tudi svojih pokojnih in bolehnih kolegov. Pozdravno pismo smo poslali OOS strojevodij v Maribor. Ob veselem razpoloženju smo sklenili, da bomo v prihodnje taka srečanja Se organizirali. VAJDA ŠALAMUN spomnil pa se je tudi nihovib žena, kj so bile veliko časa same, kftjti služba je zahtevala tudi nedelje, praznike in noči. Kljub vsemu so sc upokojenci murskosoboške kurilnice spo- Večkrat so organizirali sin-dikalno-družinske izlete s pikniki. Udeležba Je bila vedno množična, saj so bili vabljeni vsi družinski člani, in tako so se medsebojno spoznavali in zabavali. Po reorganizaciji ŽTP-ja sc je to dokaj spremenilo. Povojne generacije so začele odhajati v »penzijo«. V ta namen je sindikalna organizacija poskrbela za slovo od kolektiva. In potem so upokojenim strojevodjem in njihovim pomočnikom tekla leta, nc da bi sc Sc kdaj uradno srečali. Želje po srečanju pa so bile velike in »rečeno-storjeno«. 6, maja 1995 smo le-to organizirali. Udeležilo se ga je trinajst strojevodjev in pet pomočnikov s svojimi ženami. Srečanje jc bilo prisrčno. Naj-starejSi strojevodja g. Feri Škra-ban je v osemdesetem letu čil in zdrav, v pokoju pa je že 25 let. Kot najstarejši je dobil skromno darilo v znak pozornost. Član pripravljalnega odbora g. Tone Filipič je v svojem pozdravnem govoru opisal delo strojevodij. celini način Obst^ ^^^irienosti tudi »mehka« in ~ je ' v-rcKmurj HnC ^^evski ravnatelj okoligite Tešanovce '■'»čilo lo, v v nasprotju s Prekmurju je leta - « voaiiuvce ^JC- »To leto Je bilo ezio pa na srariLT’ sta '• ^a na dim- ttaslednje leto J93i> ---vw J y J y ■ ODRANCI - V vaškem domu, kjer je sedež občinske uprave, pospešeno opravljajo zidarska in obrtniška dela. Do sredine junija naj bi uredili sejno dvorano, kjer bo tudi poročna dvorana, uredili bodo tudi prostor za občinsko upravo, matični urad in sobo za župana. Naložba bo stala okoli 3 milijone tolarjev. (J. Ž.) ■ OČESLAVCI - Sredi vasi Očeslavci imajo znameniti slatinski vrelec, ki mu pravijo Očeslavska slatina. Ljudje Še danes tudi iz oddaljenih krajev hodijo po slatino. Ker je cesta do izvira neurejena, so se pri krajevni skupnosti Spodnji Ivanjci odločili, da del najbolj strme ceste asfaltirajo. Ko bodo imeli dovolj denarja, bodo uredili še preostanek ceste. (L. K.) ■ GORNJA RADGONA - Med 8. in 9. junijem bo v občinah G, Radgona. Radenci in Sveti Jurij nabor za okrog 160 fantov. Udeležili se ga bodo fantje, rojeni leta 1977. in tisti, ki so starejši, pa iz kakršnih koli razlogov do sedaj niso bili pri vojakih, (F. KI.) Teden Rdečega križa Humaiutama organizacija Rdeči križ organizira vsako leto med 8. in IS. majun teden Rdečega križa v spomin na svojega ustanovitelja, švicarskega Ugovca Henrija Dunanta. Letošnji teden je po vsej Slovenlp potekat v znamenj gesla Bfll ČLOVEK ZA ČLOVEKA. Globine in pomena tega gesla smo se v organizaciji RK pomurske regije globoko zavedli. Podmladku in mladim članom na osnovnih šolah smo tako kot prejšnja leta priskrbeli priložnostno gradivo, plakate, zloženke in izkaznice. Razredniki in mentorji so na nekaterih šolali pripraviB prisrčen sprejem in se zelo potrudili pri motivaciji mladih za humanitarno poslanstvo, gojenje dobrih medčloveških odnosov ter pomoč ostarelim in nemočnim. Letošnji teden Rdečega križa je tudi naša zahvala vsem posameznikom, inštitucijam in organizacijam, še zlasti pa našim članom in sodelavcem v zdravstvu, šolah, krajevnih organizacijah in drugje, ki s svojim predanim delom pomagajo pri izvajanju našega humanitarnega poslanstva, skrbijo za dobro delo in ugled ter razvoj slovenskega Rdečega križa. AGICA NOVAK 16 vestnik, 1. junija 1^ Šport Prva državna nogometna liga Mura: Železničar 1:0 (0:0) Murska Sobota - Igrišče Mure, gledalcev ] 000. Sodnik: Novarlič (Maribor). Strelec: 1:0 Belec (84), Mura: Černjavič. Baranja (Dominko), Kokol, Breznik, Kardoš, Alihodžič, Stampfer, Gajser (Rous), Belec, Bakula, Topič. SCT Olimpija: Beltinci 1:1 (0:1) Ljubljana - Igrišče SCT Olimpije, gledaledev 1000. Sodnik: Tivold (Kranj), Strelca: 0:1 Škaper (28), 1:1 Šiljak (88). Beltinci: Zver, Godina (Granov). Vorobjov, Jengurazov, Jančič, Šarkezi, Črnko, Božič, Osterc (Herceg), Baranja, Škaper, I. SNL Rezultati - 29. kolo Mura : Železničar 1:0 Olimpija : Beltinci 1:1 Koper : Vevče 1:0 Korotan : Publikum 1:3 Primorje : Živila 4:2 Gaj; Gorica 1:8 Rudar: Jadran 4:0 Maribor: Izola 5:0 Olimpija Maribor Gorica MURA 2919 4 6 73:30 42 2916 8 5 59:24 40 2917 5 7 63:29 39 2916 6 7 44:24 38 BELTINCI 2914 8 7 66:32 36 I .. I 1-----.---------------- ' Beltinci odvzeli točko « Olimpiji Druga državna nogometna liga Beltrans : Turnišče 3:1 (2:0) Veržej - Igrišče Bcltransa, gledalcev 250. Sodnik: Bohinc (Škofja Loka). Strelci: 1:0 Stojko (3), 2:0 Brunec (45), 2:1 Temar (80), 3:1 Zrim (84 - 1 Im). Bettrans: Rajh, Stojko, Modli c, A. Osterc, Puklavec, Kavaš, Sreš (Ropoša). Vozlič, Z. Osterc (Makoter), Zrim, Brunec. Turnišče: Stamenkovič, Temar, Lackovič, Vori, Ropoša, Pucko, Krančič, Novak, Lacko (Baranja), Lebar, Zver, Nafta : Drava 1:1 (1:0) Lendava - Igrišče Nafte, gledalcev 400, Sodnik: A^vod (DoUč). Strelca; 1:0 Šabjan (44 - II m), 1:1 Emeršič (85), Nafta: Starovasnik, Hozjan. Gaševič, Novak, Šabjan, Drvarič, Hranilovič, Vickovič, Prekazi, Slavic, Gabor. Publikum Rudar (V) Rimorje Korotan 2915 6 8 48:27 36 2915 6 S 52:32 36 2912 8 9 49:42 32 2913 412 51:35 30 železničar 2913 412 48:41 30 Koper Vevče Izola 29 9 812 24:32 26 29 8 417 36:57 20 29 7 616 29:70 20 Živila Naklo 29 5 915 34:46 19 G^ Jadran II. SNL 29 4 916 24:83 16 29 0 326 12:108 3 Tretja državna nogometna liga Bakovci: Bistrica 5:1 (1:0) Bakovci - Igrišče Bako ve c, gledalcev 100. Sodnik: Knuplež (Ptuj). Strelci: 1:0 Kokaš (35), 2:0 Jančar (53), 2:1 Hren (57), 3:1 Jančar (63), 4:1 Jančar (80). 5:1 Jančar (81). Bakovci: Maučec. Holeman, Emiša. Posavac, Papič, Titan, Gabor (Baler), Jančar. Kokaš. Radikovič. Rezultati - 28. kolo Beltrans: Turnišče 3:1 Nafta : Drava 1:1 Radeče: Domžale 0:0 Piran; Rudar 1:1 Šmartno: Steklar 4:1 Dravinja; Železničar 1:2 Zagorje : Elan 6:0 Mengeš : Slovan 0:0 Šmartno Zagorje NAFTA Rudar (D Drava Domžale Radeče 2818 6 4 58:27 42 2818 5 5 52:11 41 281510 3 44:24 40 2813 7 8 41:28 33 2813 6 9 46:37 31 2811 710 38:36 29 2811 611 35:32 28 Železničar 2812 412 41:46 28 Piran Mengeš 2811 512 49:36 27 28 811 9 19:22 27 Jubilejni tekaški maraton TREH SRC Rekordna udeležba v Radencih Čeprav je bila velika vročina, se Je preteklo soboto pred hotelom Radin v Radencih zbrala množica tekačev, udeležencev jubilejnega 15. maratona TREH SRC. Bilo jih je rekordno število 3.280 udeležencev, od tega 1000 planincev na pohodu, 700 tekačev na 10 km, 550 na 21 km, 180 na 42 km, 50 policistov, 18 pa- (TAM). V malem maratonu, teku na 21 km, je pri moških zmagal Lenarčan Ceh. Grabar (TS Radenska) je bil četrti, Sapač petnajsti, Jakopec petindvajseti. Pri ženskah je v teku na 21 km zmagala Pozničeva (Velenje, sicer domačinka). Šiftarjeva (TS Radenska) je bila sedma, Zadra-včeva dvaindvajseta in Viragova štiriindvajseta. V trimskem teku na 10 km je pri moških zmagal Piškur (Stop Team) pred Rihta- KV, n/TEDr/JLKODHl T K E H src: ■I ••• maj .i & raplegikov in 600 malčkov. Najbolje organiziran in najbolj množičen maraton je tokrat dobil nove razsežnosti, saj je maratonski tek na 42 km štel za državno prvenstvo, paraplegiki so tekmovali za državno prvenstvo na 21 km in policisti na 10 km. Žal so nekateri precenili svoje kondicijske in zdravstvene sposobnosti, tako da je maraton zahteval tudi človeško žrtev. Med množico tekačev so se uveljavili tudi Pomurci, ki sc vsako leto v večjem številu ukvarjajo s tekom in se udeležujejo maratona. V teku na 42 km, iti je štel za državno prvenstvo, je zmagal Madžar Sze-men, pred Zupancem (TS Gorenje), kije postal državni prvak, Lehner (Lenart) pa je bil tretji. Novak (Radenska) je bil dvanajsti, Brunec pa devetnajsti. Pri ženskah je naslov državne prvakinje osvojila Javornikova TURNIŠČE 2811 512 37:48 26 Dravinja Slovan 28 7 912 30:38 23 28 6 814 27:51 20 BELTRANS28 6 715 29:42 19 Steklar Elan 28 4 915 25:51 17 28 4 717 19:61 14 1. MNL MS Rezultati -21. kolo Remet: Les 0:0 Tigop: Goričanka 3:4 Rakičan : Bratonci 1:0 Dokležovrie: Kerna 0:1 Serdica: Emal 4:2 Vesna; Čarda 1:0 Rakičan Serdica Bratonci Les 2114 2 5 35:19 30 21 911 1 31:16 29 21 9 7 5 30:20 25 21 9 5 7 26:19 23 Goričanka 21 9 5 7 29:25 23 Kenia Emal Tigop Čarda Remet Vesna 21 510 6 26:30 20 21 7 5 9 19:25 19 21 8 211 35:35 18 21 6 510 22:24 17 21 4 9 8 24:30 17 21 8 1 12 25:36 17 Dokležovje 21 3 814 14:37 14 ,i!i J** 1 I. ONL Lendava Rezultati - 22. kolo Panonija: Mostje 0:1 Dobrovnik: Čentiba 2:5 Bistrica : Ned e lica 1:2 Kobilje : Hotiza 1:0 Polana : Odranci 1:4 Črenšovci: Olimpija 5:2 Odranci 2216 4 2 57:16 36 Črenšovci 2215 5 2 69:21 35 Vpredzadnjem kolu prvenstva v prvi državni nogometni ligi sta bila pomurska Ugaša uspešna. Nogometaši Beltince so gostovali pri državnem prvaku SCT Olimpiji v Ljubljani in zamudili lepo priložnost za zmago. Beliinčani so v Ljubljani igrali zelo dobro, večji del tekme vodili, vendar so tako kot že na nekaj tekmah dobili gol dve minuti pred koncem. Tako so tudi zamudili zadnjo priložnost za sodelovanje v ligi Intertoto. Beltinci povedli že v28-_ minuti, strelec je bil Škaper, kije tako samo potrdil, da bo tudi ietos najboljši strelec prve državne lige. Nogometaši Mure so gostili ec p, i&i •lez- ničarja iz Ljubljane in dosegli pričakovano zmago, vednar so si jo zagotovili šele v zadnjih minutah igre. Sobočani so bili v prvem polčasu boljši nasprotnik in imeli več zrelih priložnosti za gol, ki so ostale neizkoriščene. Kar štirikrat je žogi pot v mrežo v prvem polčasu preprečila vratnica, najlepšo priložnost paje zapravil Bakola, kije z nekaj metrov streljal prek gola. Ko je že kazalo, da se bo tekma končala brez gola, je Kokol z levega krita poslal žogo v kazenski prostor, kjer se najbolje znašel Belec in zatresel mrežo. Zelo razburljivo je bilo tekmovanje v drusf državni nogometni ligi. K središču zanimanja ji bil pomurski derbi med Beltransom in Turnišiei^ v Veržeju, ki je bil za Turnišče velikega pomenat boju za obstanek v ligi. Z zmago bi si TurniŠB lahko zagotovilo obstanek med drugoligaši, pa bo maralo verjetno v novi tekmovalni szieit tekmovati v tretji državni ligi. Velikega pomene jS bila tudi tekma v Lendavi med Nafto in Bravo t Ptuja. Nafta je večji del tekme vodila, vendot p bila na koncu premalo pazljiva in je tako najbd zamudila priložnost za sodelovanje v kvalifik^' cijah za vstop v prvo državno ligo. Zares velika škO' da, da se je Lendavčanom. ki so v pomladneO'^ delu prvenstva igrali zelo dobra, zataknilo ptov pred ciljem. V tretji državni nogometni ligi so Bakovci po pričakovanju prepričljivo premagali Bistrico, vc«' dar jim zmaga ne pomeni veliko. Tokrat seje ko' strelec izkazal Jančar, ki je dosegel štiri zadel^ in ima tako možnost, da postane najboljši strc^ lige. Renkovci so bili v tem kolu prosti, v zadnje^ kolu pa igrajo odločilno tekmo za obstanek v z mariborskim Kovinarjem. Feri I » I I t f [ k Finale pokala NZS । Dvojni triumf nogometašev Mure ričem iz Lenarta, Kumek (TS Radenska) je bil četrti, Žalig (TS Radenska) Šesti, Slana (Kapela) sedmi, Meglič (TS Radenska) enajsti, Potočnik (Sebeborci) trinajsti in Ismajlovič (Radenci) štirinajsti. Pri ženskah je v teku na 10 km zmagala lUjaševa (Brežice), Rauteijeva (Kapela) pa je bila tretja. Med policisti jc zmagal Holdinar (ŽEP), med paraplegiki pa Hudej (Velenje). Med dečki so zmagali v svojih kategorijah: Šijanec, Balažič (Sobota), Misimi (Trbovlje), Pugelj (Grosuplje), Merc (Ljubljana). Vajs (Radenci). Med deklicami so bile prve: Šafaričeva (Kapela), Šumakova (Radenci), Repnikova (Domžale) in Rojkova. Poleg tekačev in pohodnikov si je maraton ogledalo tudi veliko obiskovalcev, tako da je bil to pravi tekaški praznik Pomurja. (FM), fotografija; Jure Zauneker Kobilje Nedelica Hotiza 2211 6 5 36:26 28 2211 5 6 35:25 27 2210 5 7 39:34 25 ČentibaVV. 22 8 6 8 42:33 22 Panonija 22 8 5 9 35:34 21 Dobrovnik 22 5 710 40:43 17 Olimpija Bistrica Mostje Polana 22 6 412 29:53 16 22 4 711 33:49 15 22 5 314 27:62 13 22 3 316 22:68 II. ONL Lendava Rezultati - 20. kolo Graničar: Dolina 3:0 Kapca : Nafta 3:3 Opel : Žitkovci 7:1 9 Opel H. L 2015 4 1 74:21 34 Nafta Žitkovci Kapca Graničar Dolina 20 7 5 8 45:39 19 20 6 7 7 38:40 19 20 7 5 8 35:45 19 20 6 7 7 41:55 19 20 2 612 22:55 10 Vestnik Težko pričakovana povratna finalna tekma za pokal Nogometne zveze Slovenije med Biostart-om Publikumom in Muro, ki je bila v Murski Soboti, Je za nami. Sobočani so z 1:0 premagali Celjane. Strelec gola je je bil Topič. Ker pa je Mura na prvi tekmi v Celju igrala neodločeno 1:1, je tako prvič postala pokalni državni prvak v samostojni Sloveniji, karjenajvečjiuspehv 70-ietni zgodovini kluba. To je Murin že tretji naslov pokalnega prvaka Slovenije. Prvič je Mura postala pokalni prvak leta 1975, ko je v finalu premagala Primoije iz Ajdovščine (2:1 in 7:3). Drugič so postali Sobočani pokalni prvak Slovenije leta 1985, ko so v finalu premagali Koper (1:0), Zanimivo je, da so to lovoriko osvojili vsakih 10 let. Seveda je naj dragocenejša letošnja lovorika, saj omogoča Muri sodelovanje v evropskem pokalu pokalnih zmagovalcev. To bo drugi nastop Sobočanov v evropskem pokalu, Lani je Mura tekmovala v pokalu UEFA. Na odločilno tekmo so sc Sobočani dobro pripravili, za posebno presenečenje pa so poskrbeli tudi Black Orin-gosi, ki so s svojini navijanjem prispevali k prijetnemu razpoloženju na tekmi, Sobočani so igrali taktično zelo dobro, saj niso dovolili gostom, da razvijejo svojo igro. Mura je imela večji del tekme pobudo, vendar so biti streli proti vratom premalo na- tančni, enkrat pa je uspešno posredoval vratar Zupan, ki je rešil svojo mrežo, ko se je mladi Brežic s preigravanjem prebil v kazenski prostor gostov in nevarno streljal. Brežic je bil tudi tisti, ki je z natančno podajo omogočil Topiču, da je mojstrsko premagal vratarja Zupana. S tem zadetkom je bilo konec vseh upov Celjanov. Po žvižgu sodnika Vi- Zavrla prejel dragoceno lovol* - pokal, igralci in strokovnJJ^ dstvo pa še medalje. Z naslova pokalnega prvaka > Sli^* naslova pokalnega nijc sc je Sobočanom velika želja. Ta naslovj'e v stojni Sloveniji doslej vsf dvakrat osvojiti MariboT*^ niku (1992 in 1994) in Olimpiji (1993). Spektakei^j na naših nogometnih igris*^ 1j ll III. SNL Rezultati - 25. kolo Bakovci : Bistrica 5:1 Šentjur; Pohorje 2:0 Dravograd: Pobrežje 6:0 ‘Kovinar: Sl. Gradec 3:0 Aluminij: Kungota 7:0 Renkovci in Starše prosta Šentjur A u mini j 2316 3 4 60:19 35 2215 3 4 54:29 33 Dravograd 2214 4 4 37:24 32 BAKOVCI 2211 7 4 48:20 29 Pohorje Kungota Bistrica 22 9 8 5 33:27 26 23 8 510 39:37 21 22 8 410 34:41 20 Kovinar(-4) 22 9 5 8 23:22 19 RENKOVC! 22 7 510 24:29 19 Starše 22 7 411 22:27 18 Sl. Gradec 22 2 515 16:48 9 Pobrežje 22 2 317 17:67 7 M r Mladinci Nogometnega kluba Mura iz Murske Sobote ' vaki Slovenile. Stniiin nd leve: Jože Karoli ftrenerl. dr. prvaki Slovenije. Stojijo od leve: Jože Karoli (trener), dr. došček (zdravnik), Aleš Muler, Tadej Kerčmar, Matej Fras, ' Cipot, Damjan Ošlaj, Kristjan Serec, Simon Ulen, Dejan Jurakovič. Draeo Mesarič fteh. vodiai: čeniio: Zoran Babič, Jurakovič, Drago Mesarič (teh. vodja); čepijo: Zoran Babič, Žilavec, Boštjan Žerdin, Alen Mesarič, Sebastjan Vogrinčiči j Ristič, LjubiŠa Živič, Dominik Pintarič. Manjkajo; Štefan Goran Papič in Borut Vegič. dalija iz Kubeda, ki je svojo nalogo dobro opravil, je bilo veselje na stadionu Mure nepopisno. Kapetan Mure Marjan Bakula je nato iz rok predsednika Nogometne zveze Slovenije Rudija II. MNL MS Rezultati - 21. kolo Šalovci : Minicom 1 ;0 prek. Grad : Hodoš 1:6 Prosenjak.: Apače 3:8 Križevci : Gančani 3:3 Rotunda : Cankova 4:5 Tromejnik ; Tešanovci 11:3 Tromejnik 2117 2 2 74:29 36 Apače Cankova Minicom Šalovci Grad Gančani Hodoš Rotunda 2115 3 3 77:32 33 2115 3 3 68:34 33 2112 6 3 67:26 30 2112 2 7 43:27 26 21 9 210 49:50 20 21 6 510 37:51 17 21 7 212 42:49 16 21 5 313 29:56 13 Tešanovci 21 5 214 29:56 12 Prosnejak. 21 3 414 31:62 10 Križevci 21 2 217 30:84 6 Fo tog r atija; Jure nismo videli, je samo Murska Sobota in PomufJ®^^ |(! za nogomet. Mnogim priložnosti pritekle solzej Mura je igrala v naslcdrUt P^l J vi: Volk, Cifer. Kokol Poljšak, Alihodžič, BreJiS^. roijsaK, Aiinoazic, l^^i ser, Belec, Bakula in TopB- jj mo Sl fClCCf DoKUla IH i^r j p i je ogledalo okroS gledalcev. Trener Mum J® Kovačič. Poleg članskega mošIT^" pa so v finalu slovenskeS-j^jf d inskega pokala mladih^' j, premagali SCT OlimpiJ^^j (0:0) in tako drugič stali pokalni mladinski Tako so nogometaši zaokrožili velik uspeh A Strelca golov za Muro s** Fras 2 in Žilavec. i ,11 i.iiaxvv Mura jc igrala v nasle^ v 1 / i ' XT A e« a A -rJ* tYl stavi: Nemec, KerčmaT ^fj. stavi: Memec, Kereui**-^)!'< (Miller), Ošlaj, Ulen,^^!.'^ Ristič, Cipot, Fras I grinčič, Kerec (Žilavec)- ^1 Kos iz Prevalj. Trensf “ Jože KaroU. Feri ( 9! ^stnik, 1. junija IflflR 17 (*' Karate Cefeš in mladi Sobočani Šah ( I? I I ll 1 I, f! i ff t# It iit h!' J ? 1* 1? 3t F iK in? r 'P fJ i' 1’3 V*! UL Šport državni prvaki Sevnici je biio državno pr- venstvo za dečke in deklice v ka-lah in borbah za ekipe in posa-oieznike. Sodelovalo je okrog 400 tekmovalcev in tekmovalk iz 30 klubov. '*^Pch SO dosegli mladi deč^“"' Najuspešnejši so bili Kfii (Kovač), Novak, ki ‘wipsa), ki so v katah postali pypni državni prvak, in Davorin Cekš. ki je naslov državnega pr-‘tia osvojil v kategoriji nad 65 iivborbah. Uspešni so bili tudi drugi tekmovalci in tekmovalke. V katah je med posamezniki drugo mesto zasedel Kaštrun (ml. dečki), ekipno pa st. deklice Murske Sobote (Zadravec, Hu-sar, Recek). Tretja je bila Zadra-včeva pri st. deklicah, četrti Zrim pri st. dečkih in šesta Mlinaričeva pri ml. deklicah. V borbah je bil Vrečič (st. dečki) v kat. 60 kg drugi, Hisarjeva (st. deklice) v kat. nad 53 kg tretja in Zadravče-va (st. deklice) v kat. 53 kg peta in Mlinaričeva (ml. deklice) v kat. 40 kg tudi peta. (D. Škandali) Huberjeva druga državnem stneV*^™-*?' 'uiajse staro-lep prvenstvu v ka- za mlajše staro- Weh članica KK Hubcr Mura Kcn zasedla a------ v borbah v lahki kategoriji pa tretje mesto. Solidne uvrstitve v katah pa so dosegli tudi Novak in Kočila pri ml. dečkih, Bejekova pri ml. deklicah in pri st. deklicah Ribnarska, kije bila peta, (R. Horvat) Šport.od tu in tam Rokoborba • Z«e,x<=uu jc on ob praznovanju dneva državnosti mednarodni rokoborski dečke, ' " v Zagrebu je bil ,---“"■‘»U turnir za ^odeloyalojel86tekmo- J- kVlMllV* valcev iz 4 držav, Med njimi so bili tudi mladi rokoborci iz Murske hobote in se lepo odrezali-Najuspešnejši je bil Slavko Miho-fič (41 kg), ki je zasedel drugo mesto. Četrta sta bila: Stavre Da* vidovski (37 kg) in Branko Pc-trka (85 kg). Robert b«) si deli 1 kolu pa sta lepo odrezali. Barač (50 peto mesto. V tretjem pa sta izpadla Roman Miho-llč in Aleš Kiojs. Prvič pa je so dil zunaj Slovenije mednarodni sodnik Stanko Šernek (RB) Namizni tenis - V Križah jc bil trotji državni turnir TOP 12 “dete, Id je bil hkrati zadnja kvalifikacija za SM*-.— ■ - uizavnc re-eivzcniance za evropsko prvenstvo v Haagu. Sodelovali so Mirje tekmovalci MoravskiliToplic Sobote in dosegli solidne uvrstitve. V prvi skupini je bil Gregor Kocuvan drugi, in čen''’"- re- —6'-" "ll urugi, in čeprav reprezet'" tanca še ni sestavljena, si je Ko-zagotovo - čuvan zagotovil mesto v reprezentanci. V drugi skupini sta Šbiil in Koščak osvojila osmo in deveto mesto, kar je njuna n UVTS*«*"- -' '*''rstitev. v [ijuna najboljša , __.mjuoijsa -..«ncv. V tretji skupini je P**' han zasedel deveto mesto. (MU) Prtskakevanje žicah jc bil turnir vanju ovir, ki članica KK'' Kakičan l trans) i- '»nje ovir - V Sto- * Preskako-® ga je udeležila o- JV uoeiezoa CK Murska Sobota grad Maja Vohat (Vanda EeV i>«ns) in dosegla lep parkurju 1,00 m »e i"" lili-’- uspeh. V -.JU i.uvj m jc med 81 sodelujočimi tekmovanje končala brez kazenske točke. V parkurju l.ld m pa je med 56 tekmovalci & konjem Black Batryjem zasedla tretje, s konjem Vando pa osmo mesto t.- • - ■ bovidnih v vrtnem kegljanju. Sodelovala je tudi ekipa Murske Sobote (Maučec, Kos, Gomboc, Korošak) in dosegla lep uspeh, saj jc zasedla prvo mesto in osvojila naslov državnega prvaka. V skupini A je bil Štefan Maučec prvi, v skupini B pa je zmagal Anton Gomboc, Dušan Korošak pa je bil tretji. (T. Kos) Namizni tenis - VTrebonu na Češkem je bilo mednarodno tekmovanje kadetov in mladincev v namiznem tenisu. Sodelovala je tudi slovenska reprezentanca iq se pri kadetih uvrstila med osem, pri mladincih pa med šestnajst najboljših. V reprezentanci sta uspešno igrala Gregor Kocuvan (kadeti) in Mitja Horvat (mladinci). (MU) Hokej na travi - V Gradcu v Avstriji je bil mednarodni turnir v hokeju na travi. Sodelovali so tudi hokejisti Leka iz Lipovec in dosegli lep uspeh, saj so zasedli prvo mesto. Lek je premagal UHCE iz Gradca z 2:1 in Železničarja iz Maribora s 4:1 ter igral neodločeno 1:1 zModlingom. Cestna košarka - V soboto, 3. junija, bo v okviru serije enajstih cestnih Adidas košarkarskih turnirjev Murski Soboti na Slovenski ulici tretji cestni košarkarski turnir. Prireditev si bo prav gotovo vredno ogledati. Badminton - V Friedriechenu v Nemčiji jc bilo tridnevno tekmovanje v badmintonu za pokal Bodenskega jezera. Sodelovalo je 364 tekmovalcev iz 7 držav. Med njimi so bili tudi Lendavčani in dosegli nekaj solidnih uvrstitev. Zupe, Forštnarič in I Stevanečeva I Pri kroškem brodu je bil zadnji letošnji koneetedenski šahovski turnir. Med 55 šahisti je zmagal Supančič pred Zupetom, oba sta zbrala po 8 točk. Sledijo; Krumpačnik 7,5, Gruškovnjak, Dizdar, Valenčič, Gabor po 6,5, I. Kos, Kovač, D, Hari, Forstna-rič, Resman, Božičnik in Režonja po 6 točk. Generalni vrstni red po letošnjih turnirjih: 1, Zupe 755, 2, Krumpačnik 584, 3. Kovač 360, 4, Valenčič 273, 5, Ve-ličkovič 2 30,6. Fodor 219,7. D. Hari 209, 8.1. Kos 203. 9. Štor- S IW F' M itJC Kajakaštvo '‘"Mšius 4S* ^^sto. To uspeh. pa jc doslej njen Strelci II. SNL 10 golov: Vickovič (Nafta), Strelci I. 20 11 g e 7 6 Sdlov; golov; golov; golov; golov; S 4 9o|o^,. gole:’ 3 9ol«: 2 9oia; ’aot: SNL g golov: 7 golov: ga 174, 10, Kinder 151, 11. Forštnarič 150, 12. Božičnik 145, 13. Režonja 140,14. Vučko 120, 15. Gruškovnjak 120 točk. Generalna uvrstitev nižjekategomikov: I. Forštnarič 675, 2. Števaneče-va 324, 3, Očkerl 299, 4. Brunčič 296, 5, Koman 272, 6. Korban 258, 7, Vidovič 240, 8. Glavač 224, 9, Žajdela 193, 10, Keček 193 točk. Generalna uvrstitev mladincev: 1, Števanečeva 470, 2. Puntigam 393,3, Šarič 348.4, Habjanič 330, 5. Gomboc 313, 6, Kelemen 284, 7. Roškar 280, 8, Vidovič 275, 9, M, Kovač 229, 10, Sedenja 193 točk. lil t I 2* / i? 'f Sl f *n Z 9 /1 Horvat in Vereš v reprezentanci Na Bledu je bila zadnja izbirna tekma za sestavo državne mladinske in članske kajakaške reprezentance, ki bo sodelovala na tekmovanju za svetovni pokal. Uspešna sta bila tudi pomurska tekmovalca: Borut Horvat član Brodarskega društva Mura iz Kroga, saj se je v kategoriji C-1 uvrstil v državno mladinsko in člansko reprezentanco, in Miran Vereš, član Diane iz Murske Sobote, ki se je v kategoriji K-1 uvrstil v člansko državno reprezentanco. Trener Štefan Varga in tekmovalec Borut Horvat se bosta te dni udeležila erjotedenskih priprav državne reprezentance v avstrijskem Landecku, kj'er bo tudi ena od tekem za svetovni pokal. šport invalidov Uspešno 15-letno delo DRSI s a* 1A Društvo za rekreacijo in šport invalidov Murska Sobota, ki deluje 15 let, je uspešno uresničilo program dela za minilo obdobje, so ugotovili na letni delovni konferenci. Udeležili so se številnih tekmovanj v streljanju, kegljanju, ribolovu, balinanju, sedeči odbojki in šahu ter dosegli vidne uvrstitve. Nekateri tekmovalci, Weindorfer (streljanje). Kar dinar (kegljanje) in drugi, pa so se uveljavili tudi na državnem prvenstvu. Društvo je uspešno izvedlo tradicionalni teden invalidov in pristno sodeluje z vrstniki Va-sakarata iz Madžarske, s katerimi se vsako leto srečujejo. Uspešno pa sodelujejo tudi s sorodnimi društvi v občini in Pomurju. V minulem letu seje 258 članov udeležilo najrazličnejših tekmovanj. Hvaležni so Zavarovalnici Triglav, kije prevzela pokroviteljstvo, Ob praznovanju I5-letnice pa je biio društvo tudi deležno primerne pomoči soboške občine. S takim programom dela nameravajo nadaljevati tudi v prihodnje. Društvo že vrsto let uspešno vodi predsednik Ladislav Kuhar. Atletika Srednješolsko prvenstvo KSRG Murska Sobota skrbi za uspešen razvoj mladih deklet. Z nastopi v državni selekciji, ki se bližajo koncu, so izredno zadovoljni. Za konec sezone pripravljajo sklepno prireditev, na kateri bodo skupaj s starši in pokrovitelji strnili doseženo v minulem obdobju, hkrati pa razgrnili načrte za prihodpio sezono. Na fotografiji so dekleta Sportnoritmične gimnastike Murska Sobota, ki so pred nedavnim osvojile naslov državnih pr-vakinj v Gprogramu (množičnost). Stojita od leve: Martina Špilak (državna prvakinja v obveznih vajah) in Jana Kerec (tretja v obveznih vajah); čepita; Anja Koudila in Nika Varga. Manjka Ana Škoberne (državna prvakinja v poljubnih vajah). jper (Beltinci), Osterc (Beltinci), Herceg (Beltinci), Belec (Mura), Topič (Mura). Breznik (Mura), Cirkvenčič (Beltinci), Baranja (Beltinci), Rous (Mura), Nejman (Beltinci), Cener (Beltinci). Črnko (Beltinci), Baranja (Mura), Jengurazov (Beltinci), Bakula(Mura), Poljšak (Mura), Brezič(Mura), Vorobjov (Beltinci), Domir>ko (Mura), StampterlMura), Gajser (Mura). Kokol (Mura). Tratnjek (Beltinci). € golov: 5 golov: 4 gole; 3 gole: 2 gola: 1 gol: Hranilovič (Nafta), Šabian (Nafta), Ropoša (Beltrans), Kukič (Nafta), Stojko (Beltrans), Zver (Turnišče). Novak (Turnišče), Prekazi (Nafta), Brunec (Beltrans), Ropoša (Turnišče), Lebar (Turnišče), Lackovič (Turnišče), Gabor (Nafta), Krančič (Turnišče). A, Osterc (Beltrans), Voroš (Turnišče), Slana (Beltrans), Vori (Turnišče), Hozjan (Nafta), Zrim (Beltrans) Pucko (Turnišče), GaŠevič (Nafta), Vozlič (Beltrans), Makoter (Beltrans), Pozderec (Turnišče), Z. Osterc (Beltrans), Lacko (Turnišče), Temar (Turnišče). Med dečki do 12 let je bil Jernej Novak peti, Marko Keller in Simon Pal pa sta se uvrstila med šestnajst najboljših. Med deklicami je Simona Koncul zasedla 5. do 8. mesto, Renata Gjurkač pa 9, do 12. mesto. V parih pa sta bila Novak -Ketler in Koncut -Gjurkač tretja. Med dečki do 14 let je bil Danijel Novak peti, Miha Novak 9.do 12., Petkovič pa se je uvrstil med 16 najboljših, V parih sta M. Novak in D. Novak zasedla peto mesto, med deklitami pa je bila Martina Bukovec S. do 8. (V. Sekereš) Streljanje na glinaste golobe -V Kazljah pri Senožečah je bilo četrto kolo državnega prvenstva v streljanju na glinaste golobe. Ekipa SD Štefana Kovača Mur- strelci III. SNL 16 golov; Jančar (Bakovci), 12 golov: Radikovič (Bakovci), 5 golov; 4 gole: 3 gole: 2 gola: 1 gol; Tompa (Renkovci), Koren (Turnišče), S. Bojnec (Renkovci), Sombolac (Bakovci), Papič (Bakovci), J, Zadravec (Renkovci), Kokaš(Bakovci), Titan (Bakovci), Levar (Bakovci), Balažič (Renkovci), Gabor (Bakovci), Markoja (Renkovci). Farkaš (Bakovci), Matjašec (Renkovci). ska Sobota jes 183 zadetki zasedla četrto mesto. Med posamezniki jc bil Karel Pojbič z 88 zadetki tretji, pri mladincih pa je Dejan Gomboc s 55 zadetki prav tako zasedel tretje mesto. Po štirih kotih si Sobočani z Olimpijo delijo prvo mesto z 31 točkami. Namizni tenis - V Gornji Radgoni je bil tretji selekcijski namiznoteniški turnir kadetov SVR. V prvi skupim je zmagal Zver pred Gy6rckom, tretji je bil Bukovec iz Radgone, peti Balažič in šesti Gider. V drugi skupini je Zavec zasedel drugo, Horvat tretje, Ocepek iz Radgone pa peto mesto. V tretji skupini je zmagal Gorčan, Volf iz Radgone je bil peti, Šbul šesti, Soklič iz Radgone pa deveti. (MU) Nogomet - V povratni pokalni nogometni tekmi na območju ONZ Lendava je Nafta premagala Čentibo Wreng z 12:0. Strelci golov; Kukič 3, Prekazi 2, Bedo 2, Gabor 2, Šabjan in Kelcnc po enega. Ker je Nafta zmagala tudi na prvem srečanju, jc postala pokalni prvak. Šah ~ V Topolcu na Madžarskem je bil mednarodni hitropotezni šahovski turnir. Med 40 šahisti je sodeloval tudi Jože Gerenčer iz Lendave in s 6,5 točke zasedel deveto mesto, (FB) Nogomet - Na Ptuju je bil finalni turnir v malem nogometu šolskih ekip. Sodelovala je tudi ekipa Cvena in zasedla četrto mesto, (NŠ) V Beltincih je bilo srednješolsko atletsko tekmovanje Pomurja. - Sodelovalo je okrog 200 atletov in atletinj. Organizator je bilo SŠD na SETUAS Murska Sobota. Rezultati - mladinci 100 m: 1. Husar (GMS) 11,62, 2. Cimerman (GLJ), 3. Babič (SKŠ); 400 m: 1. Horvat (ZŠ) 56,25, Z Ve-berič (GLJ). 3, Habjanič (GLJ); 1000 m: 1. Kavaš (GMS) 2:54,31, 2. Stanjko (GLJ), 3. Tratnjek (GLJ); 2000 m: 1. Žalig (SKŠ) 6:34,08, 2. Sukič (SKŠ), 3. Bertalanič (SSTŠ); daljina: 1. Madyar (DSŠ)650,2, Fujs (SSTŠ). 3. Kuzma (SKŠ); višina; I. Marinič (GLJ) 178, 2. Janža (GMS), KomloS (DSŠ); krogla: 1. Burjan (SSTŠ) 12,45, 2. Banfi (GMS), 3. Jaušovec (GLJ); 4 X 100 m: 1. Gimnazija Murska Sobota 48,28, 2. Srednja zdravstvena šola Rakičan, 3. Srednja kmetijska šola Rakičan. k Ekipno: 1, Gimnazija Ljutomer 151, 2. Srednja kmetijska šola Rakičan 146 in 3. Gimnazija Murska Sobota 142 točk. Mladinke 100 m: 1. Tot (DSŠ) 13,42, 2. Mihorič (GLJ), 3. Bratuša (GLJ); 400 m: 1. Masarič (SETUAŠ) 1:06,58, 2. Majerič (SSTŠ), 3. Zečevič (SZŠ); 1000 m: 1. Meglič (SETUAŠ) 3:04.12, 2. Žalik (SSTŠ), 3. Virag (GMS); daljina; 1. Pintarič (SETUAŠ) 471, 2. Zadravec (GU), 3. Krpič (SETUAŠ); višina: I. Berden (SZŠ) 148, 2. Zver (SETUAŠ), 3. Kolar (GLJ); krogla: K Draznik{GLJ) 12,00, 2. Go-linar (SETUAŠ), 3. Adam (SSTŠ); 4 X 100 m; 1, Gimnazija Ljutomer 56.75, 2, SETUAŠ Murska Sobota, 3. Gimnazija Murska Sobota. Ekipno: I. SETUAŠ Murska Sobota 153, 2, Gimnazija Ljutomer 140, 3, SSTŠ Murska Sobota 121 točk. Nogometaši Bahovec, člani tretje državne lige. Stojijo od leve: Koblencer (trener), Emiša, Posavac, Jančar, Maučec, Papič, Farkaš, Gabor, Baler, Buzeti, Veindorfer (vodja str. štaba), Rantaša (predsednik), Baler (teh. vodja); Čepijo: Kustec, Sršen, Cener, Radikovič, KovaČec, Holeman, Kokaš in Titan, * Fotografija: Feri Maučec V športni napovedi št.14 nihče od naših reševalcev ni imel 8 pravilnih napovedi. Pravilna rešitev: Mura: Železničar 1, Olimpija: Beltinci 0, Beltrans ; Turnišče 1, Nafta ; Drava 0, Bakovci : Bistrica 1, Rakičan: Bratonci I, Tigop : Goričanka 2, Dobrovnik : Centiba Wreng ž, Bistrica : Nedelica 2, Šalovci; Minic om 1. 18 vestnik, 1 Junijal^ odsevi mladosti ' Ali veste? (Pokrovitelj nagradnega kviza je Knjigarna in papirnica DOBRA KNJIGA M. Sobota) Žal nismo prejeli nobenega pravilnega odgovora na vprašanje, kdo je zapisal misel: »Bedak, ki spozna, da je bedak, že ni več bedak,« Nekateri ste odgovorili, da je bil to Miško Kranjec, drugi omenjate Ivana Cankarja itd. Avtor tega izreka pa je F. M. Dostojevski. KUPON št. 37 - ALI VESTE? Ali veste, kako bi lahko ženo besedo rekli zbadljivi kratki pesmi, napisu ali puščici? Odgovore pričakujemo najkasneje do 7. junija. K našemu naslovu (Podjetje za informiranje. Ulica arhite^a Novaka 13, 69000 M. Sobota) pripišite tudi ge-' slo: ALI VESTE? Srečanje z Bogdanom Novakom Končno je napočil 15. maj. Vsi, ki smo tekmovali za Kranjčevo bralno značko, smo se veselili srečanja s pisateljem Boganom Novakom, Ko je prišel med nas, smo mu navdušeno zaploskali, Nato seje začel kulturni program, v katerem so se predstavili šolski pevski zbor in člani dramskega krožka. Sledil je pogovor s pisateljem. Rodil se je v Beltincih, sedaj pa stanuje v Ljubljani. Pripovedoval nam je tudi o svoji otroški navihanosti, prvi ljubezni in o svoji družini. Rekel nam je, da je najprej hotel postati Robinson Cnisoc, vendar je vse opustil zaradi navezanosti na družino. Njegova druga zelja je bila, da bi ' postal lovec na kače. Vendar se mu tudi to ni uresničilo, V šolskih klopeh seje tudi prvič zaljubil. Po cele dneve je pisal ljubezenske pesmi. Ko nam je vse to zaupal, smo začeli spraševati še druge stvari. Zvedeli smo, da je njegovi ženi ime Jelka, da ima štiri otroke, enega psa, da je star 51 let... Ura pogovora je prehitro minila. Pisatelj nam je vsem čestital za osvojena priznanja. Srečanje z Bogdanom Novakom je bilo zelo prijetno in upam, da bo še kdaj prišel med nas. MIRAN ŠINKO, 8, b OŠ Cankova Pravljica Nekoč je živel pravi pravcati berač, po imenu Kajduh. Živel je v majhni koči in je imel le papigo. Nekega dne je Kajduh čistil oziroma kopal svojega papagaja. Ime mu je bilo Bočkor. Ko ga je uredil, gaje dal na okensko polico. Čas je bil, da gre na sprehod. Ko je papagaj odletel, je Kajduh pometal svojo kočo, ki je stala v najtemnejšem gozdu. Bočkor je takrat že letel visoko v zraku. Zagledal je nekaj tako drobcenega, daje mislil, daje mravlja. Bil pa je škrat Botač. Vprašal je: »Kako ti je ime?« »Bočkor, Bočkor!« »Kaj si rekel, da sem bočkor? Le pazi se, te že dobim!« Medtem si je Kajduh žvižgal. Čakal je papagaja, saj je pripravil obilno večerjo. Papagaj pa ni čakal škrata, temveč je odletel h Kajduhu. Skupaj sta pojedla in legla spat. Medtem pa so drobceni škrati in tudi Botač brskali po hiši. »Veste kaj, en papagaj mi je rekel bočkor, zato ga bomo umorili!« Tam pa so živele miške, ki so imele rade papagaja, saj jim je drobil in dajal kruh, sir in gnil poper. Vse so slišale in se postavile pred škrate, »Zakaj ste prišli in kaj hočete? Povejte nam, čudaški škrati, kakšna papiga je to?» Najstarejša miška je stopila pred njih in jih nadrla: »Da se mi poberete iz te hiše! Ste slišali? Tu ni nobenega papagaja!« Ko so škratje to slišali, so kar odfrčali in nikoli jih ni nihče več videl. VERONIKA HARJ, 3. b OŠ Karla Destovnika -Kajuha Ljubljana P. S.; Veronikina mama, ki je doma iz Prekmurja in ki nam je poslala ta prispevek, jo je vprašala, ^kaj »gnUi poper«, pa ji je odgovorila, da imajo miške v tej pravljici pač rade gnili poper, »Bočkor bočkorasti« pa je njena (mamina) često priljubljena fraza. Pišite, sodelujte! V Ljubljani v ponedeljek smo se odpeljali v Ljubljano. Naše risbice so bile razstavljene v prostorih Ministrstva za šolstvo in šport Republike Slovenije. Presenetili so nas z malico. Dobili smo tudi sladkarije-Pot je bila dolga in zaniituva-Veliko smo peli in sc zabav* li. Domov smo se vrnili ves* li in utrujeni. SANDI LUPŠA,' ’’ OŠ Križevel k Prvošolci bejevci iz Križevec so nam poslali tudi svojo H** grafijo, ki je nastala ob obisku v Domu Lukavci. i ll tl I Posadili smo rože Mama je v cvetličarni kupila sadike rož. Zabojčke smo že imeli doma. Ko smo sadike posadili vanje, smo jih zalili. Čez čas so zrasle pelargonije, slovenkc in žamet niče. Zdaj jih imamo na balonskem oknu. Tam lepo cvetijo. Vsi jih radi v sadovnjuk^ opazujejo. Zelo so lepe. NINA RAJH, 2. raz. Poaruznična OŠ Cven . spomladi Spomladi je v sadovnja'^’ ^ sti dela. Treba je odžagati s« polomljene veje, pognojir grabljati travo, boleznim in preveriti, ceop^ (. Kam je odšla rokavica? Boštjan je imel zelo lepo rokavico. Bila je zeleno-belo-modroru-mene barve. Stara je bila sedem let, vendar ga je Še dobro grela. Boštjan pa ji ni vračal dobrote. Ko je nekega dne prišel iz šole, jo je vrgel v umazan čevelj. Rokavica je tam do jutra jokala, Boštjan jo je v četrtek zjutraj iskal po čevljih, vendar jeni našel. Vprašal seje: »Ja, kje je pa zdaj ta rokavica?« Začel jo je klicati: »Rokavička, rokavička!« Zaman jo je klical, ni sc mu oglasila. Odšla je neznano kam, MATEJ KOSI, 3, raz, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci napadel kak škodljivec. V našem sadovnjaku jablane, hruške, češnje, breskve, višnja, slive it* rinka. Čeprav je dosti že vse opravili. Drevje . telo, vidni so že nastavki p*^] Bogato obložena j® j s®« češnja, V sadovnjaku je tiajlBP* mladi, ko vse cveti in ptidM lo žvrgolijo. rit* “•sv** 2. raz. Novice od tu... v lendavskem Kultur-Boxu je bil konec tedna v četrtek in petek verjetno eden najboljših, če ne najboljši koncert v zgodovini koncertov v pokrajini ob Muri. Po tem ko so Američani Otis tVatkins in njegova skupina ter David Brown igrali na Dunaju in v Budimpešti, so prišli še v Lendavo, V intimnem razpoloženju so postregi z dobrimi tremi urami pravega blue-sa, nekaj svojimi komadi in nekaterimi klasikami bluesa. Intervju z njimi bo objavljen v naslednji številki. ... in tam Tudi Robert Wiliam Rose, brat Axla Rosa, se je pred kratkim poskusil v glasbi. Ustanovil je skupino Wicked Angel, vendar do sedaj dlje kot do manjših zakajenih klubov niso prišli. Čeprav je starejši brat Axl precej dobro seznanjen z glasbeno sceno, niti ne pomisli, da bi pomagal mlajšemu. t-r* Reška skupina Let 3 pripravlja veliko slovensko-hrvaško turnejo, s aktero bodo po največjih mestih promovirali svoj novi projekt Peace. Verjetno se bodo ustavili tudi v našh krajih. Po prepirih in nesoglasjih sta Markv Mark in Ital Jo ponov-, no v prijateljskih odnosih in bosta kmalu sodelovala pri naslednjih skladbah. Najavljata, da bo to cela veriga velikih hitov. Vestnik! I I i-' ■4 i -s I I I š Rubriko pripravlja: ALEKSANDRA NANA RITUPER New Oniimited I Anita in ce dueta 2 Vrfi-j; ožila, sta se odločila- i poletje OSVOJI'^ J ameriški trg, i/* delno spremen”*«.. ime. Iz 2 v N®*’ . -tjJ je očitna. Za ime. Iz 2 v . JV |, dor sta narediiu . skladbo Her* katero že osvai^F^i;! ve evropskih plesno sta spremenila riškim zahtevaf^^jUiii godila imidž. Pred odh Ameriko pa j u la, da bosta F j^aa> če osvojita ne, gotovo vo evropsko h* p * ■ * • J"' Simple Mnogi so že pozabili na škotsko skupino Simple Minds. Pred kratkim je znova presenetila s ploščo Good News From The Next World. Predzgodovina skupine se začne leta 1978, ko so se vokalist Jimmy Kerr, kitarist in klaviaturist Charlie Burchill, bas kitarist Tony Donald in bobnar Tony McGee imenovali JohnnyAndthe self-Abusers. Zasedba seje večkrat spremenila, od prvotne zasedbe pa sta ostala le idejni vodja Jimmy Kerr in Charlie Bur-chiU, Že s svojim debitantskim albumom Life In A Day, ki je izšel leta 1979, so se povzpeli na lestvice in na Škotskem postali zelo popularni. Sledile so uspešne in manj uspešne plošče Real To Real Cacopho-nv, Empires And Dances, Sons And Fascination, Sister Feelings. Skupina se je počasi, a vztrajno vedno bolj vzpenjala po lestvicah prilju- Miads bij en osti. 4 i J i. Z naslednjo ploščo Spar- kle In The Rain, izdano leta 1984, so se povzpeli prav na vrh britanske glasbene lestvice. V tistem času so postali največji tekmeci skupini U2. Na svetovno glasbeno sceno so prodrli s skladbo Don’t You Forget About Me leta 1984. Plošča, kije sledila tej uspešnici Once Upon A Time, je bila še uspešnejša in prodornejša, saj so bile na njej uspešnice, kot so AUve And Kitk ing, San-cstify Vourseif in druge. To je bilo tudi obdobje njihove največje slave, saj so zavzeli vrhove najpomembnejših svetovnih glasbenih lestvic. Skupina Simple Red je poskušala vplivati tudi na politiko, zaceli so sodelovati z Amnesty Inemational. Leta 1988 so bili med glavnimi, ki so v Londonu v pripravili koncert ob 70. rojstnem dnevu Nelsona Mandele in za ta dan pripravili skladbo Mandela Day. Iz tega obdobja političnega delovanja je tudi skladba Belfast Children. Leta 1989 je izšla plošča Street Flghttnf Vears, ki je v nekaj dneh dosegla platinasto naklado, kmalu pa je sledila še plošča Amsterdam. Leta 1991 sta izdala ploščo Real Life, večjo pozornost v : njihova .Ji Goed News From The * t SkuDina Simolc vzbudila Skupina Simple ? evropsfc turneji, nJnifl e a»41i'lTn i 7. tl*- i. vdušuje s skladbami z ma, z n: lajpopulamejšo jg J 'Tt. * n_4 DlaV ver. And The Band PW girai... Seveda pa v vključujejo naj večje vtaf jF ce. Kritiki njihove .y . -...KKVd na I'’ * ocenjujejo, publika p® jji** vztraja; »We want mor®- AUDIO - VIDEO 6S000 Murska 45 Slomškova TELEFON, 069/32-46-'» k vgstnik, 1. junija 1995 19 f I Ih I I m ti t t D P K K e it k li * r ji Hi J ! t, r E ( i ) f r I JR 7 nasveti Dogajanja na ljubljanski borzi Spoštovane bralke in bralci, Krat bo poročanje o dogajanjih liabliansifj borzi oz. trgu vre-*ostnih papirjev zajemalo ob-Wmed torkom, 23. 5., in ponedeljkom, 29. 5.1995. borzna kotacija A -Mne delnice „ . lorkovem borznem ses-' P je enotni tečaj redne delit 151iz 15111 porasel 1j . “ 3. ko Je bilo za 9 mio to-i»7 naslednjega dne L 1^13069 obl8.8mio “larjev prometa. V četrtek je na iJ “3. ko je bilo za 13 mio to- Drnm- “ 3.2 mio tolarjev ■ ■ n- PO>»- Prometa) njca se] ? 3al, /"sjn je enotni tečaj delni-la iz 20120 porasel na £j*50,itojebiio za 1,2 mio to* aooJ7; J p* na ta) V u« 1 Inlarjev prome- mio tn,; • '33, ko je bilo za 6,4 deliekPtftncta, v pone-■»RaKT "'^^1^4(11.1 ipio tolarjev prome* "H 33^7? 33320 padel tolarjev ’’t*o za 1.5 mio prometa, v četrtek {5.7 mio to- pa padel r enotni tečai'^Ji VPetekje njen je bilo na 3257^06 -prometa. 32311, ko M mio tolarjev pro- - pa porafltl 'tl 2 mio tolarjev A -®7eznice ? ?tisočtotaS J ^t®tlnosti V ’l’3-odst^n P® tečaju 94,5 ‘Ipjcfia H t i^aj poskoVn anotni J J"!'------" P^tlel 4 mhh? ""n tolaijev Prometu 2,4 ^®’3jev'toreV~i"® točko na ^Itfeznice ®™1ikl tečaj H »10 tolarjev dne na nasle- ■J.' IrtBj porasel na J* njen dne ne ■po tečaju 94,5 ločke), nasle- tolujev prometa. V točko na -'.^-^Jebilo laijev prometa, 26,8 mio to* v vrednosti 56 tisoč tolarjev, v četrtek pa še v vrednosti 1,4 mio tolarjev, obakrat po tečaju 97,5. Z obveznico RSL 2 z izkoriščeno davčno olajšavo je bil v sredo prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 83 tisoč tolarjev po tečaju 100,1 (- 1,9-odstotne točke), naslednjega dne pa je njen enotni tečaj porasel na 100,7, ko je bilo za 249 tisoč tolarjev prometa. 23. maja je enotni tečaj obveznice SKB 1 iz 95,5 porasel na 95,6 ter se na tem nivoju zadržal tudi v sredo, skupno pa je bilo za 7,2 mio tolarjev prometa. V četrtek je njen enotni tečaj porasel na 96,0 in se na tem nivoju zadržal tudi v petek ob skupnem prometu 15,9 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa zdrsnil na 95,3 (17,5 mio tolarjev prometa). larjev prometa, naslednjega dne padel na 772,4 ob prometu 273 tisoč tolarjev, v četrtek pa na 766,5 (3,5 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 756,8, ko je bilo za 459 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 769,0 ob prometu 175 tisoč tolarjev. Omejitev vožnje prek veržejskih mostov Ministrstvo za promet in zveze v Ljubljani je na predlog Republike Slovenije izdalo odločbo, s katero odreja začasno omejitev prometa za posamezne vrste vozil na dveh mostovih pri Veržeju za vsa vozila, katerih skupna teža presega 12 ton. Omejitev se Je bistveno zmanjšala, kajti do sedni je bila 40 ton. Odločba bo začela veljati 15. junija letos in bo trajala do odprave poškodb, zaradi katerih se na objektih Soboto in Ljutomer, Jože Verd en. šef prometa Avtobusnega prometa Murska Sobota, je povedal, da avtobusi morajo voziti po voznem redu, kot je registriran. Kajti z obvozi bi bilo onemogočeno, da Borzna kotacija B -prednostne delnice Rahlo je v torek padel enotni tečaj prednostne delnice KBTP, in sicer iz 36475 na 36443, ko je bilo za 2 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 35513 ob 6 mio tolarjev prometa, v četrtek pa porasel na 35870 (36,4 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 35512, ko je bilo za 3,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 34977 ob 2,1 mio tolarjev prometa. Enotni tečaj prednostne delnice Primofin je v torek iz 34105 porasel na 36664, ko je bilo za 1,5 mio tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 34142 ob 1,2 mio tolarjev prometa, v Četrtek pa na 33080 (429 tisoč tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj porasel na 34440, vendar je lastnika zamenjala le ena delnica. V torek je enotni tečaj prednostne delnice Rogaška iz 750 porasel na 777,3, ko je bilo za 148 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne padel na 716,7 ob prometu 43 tisoč tolarjev, v četrtek pa porasel na 791,7 (95 tisoč tolaijev prometa), V petek Je njen enotni tečaj zdrsnil na 679,6, ko je bilo za 96 tisoč tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 750,0 ob skromnem prometu 8 tisoč tolarjev. Iz 10368 na 11064 je v torek porasel enotni tečaj prednostne delnice UBK, ko je bilo za 609 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 6,1 mio tolarjev prometa po tečaju 11300. V četrtek je njen enotni tečaj padel na 10310, ko je bilo za 227 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne so bili prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 1,4 mio tolarjev po tečaju 10210, v ponedeljek pa se je zadržal tako rekoč na istem nivoju {10209) ob 2,5 mio tolaijev prometa. omejuje nosilnost. Kot je povedal gradbeni inženir Jurij Vojska, so leseni mostovi v slabem stanju in so potrebni obnove. Lansko leto so sicer obnovili zgornji del, spodnji oziroma konstrukcija pa je precej dotrajana in promet ne bi bil popolnoma varen. Zapora bo veljala. dokler mostov ne bodo popravili, za kar je pristojno ministrstvo za promet in zveze, letos pa popravilo teh mostov ni v proračunu. Z omejitvijo pa bo veljala tudi prepoved za avtobuse, kajti poln avtobus tehta nekaj več kot 12 Ion. To pa pomeni, da bi ne bi smeli voziti tudi primestni avtobusi, ki vsako uro poveznejo Mursko aSa 'ti Borzna kotacija B -redne delnice Z redno delnico BTBRje bil v torek prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 35 tisoč tolarjev po tečaju 11500 (- 15 tolarjev), v petek je njen enotni tečaj padel na 10946 ob prometu 142 tisoč tolarjev, v ponedeljek pa so bili v vrednosti 2,3 mio tolarjev prijavljeni aplikacijski posli (enotni tečaj se je izoblikoval na 11493), Enotni tečaj delnice Dadas je v torek iz 129657 pšadel na 128583, ko je bilo za 6,7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 127165 ob 23,1 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 121442 (26,5 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 119978, ko je bilo za 14.8 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa na 1 18495 ob 13,3 mio tolarjev prometa. Na torkovem borznem sestankuje enoti tečaj delnice Fin-media iz 17256 padel na 17200, ko je bilo za 344 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 15747 ob 4,7 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 15485 (13,1 mio tolarjev prometa), V petek je njen enotni tečaj padel na 14277, prometa pa je bilo za 942 tisoč tolarjev, Z delnico Gradbeno podjetje Grosuplje so bili 29, maja prijavljeni aplikacijski posli v vrednosti 3,3 mio tolarjev po tečaju 21800 (-1- 300 tolarjev). Enotni tečaj delnice MK Založba je v torek iz 9200 porasel na 9264, ko je bilo za 639 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne na 9291 ob 1,1 mio tolarjev prometa, v petek pa padel na 9103 (3,2 mio tolarjev prometa), V ponedeljekje njen enotni teč^ porasel na 9228, prometa pa je bilo za 6,8 mio tolarjev, 23, maja je enotni tečaj redne delnice NIKA iz 4528 padel na 4503, ko je bilo za 7 mio tolarjev prometa, naslednjega dne na 4416 ob 8,5 mio tolarjev prometa, v četrtek pa na 4305 (11,4 mio tolarjev prometa). Njen enotni tečaj je padel tudi v petek, in sicer na 4245, ko je bilo za 6,6 mio tolarjev prometa, v ponedeljek pa porasel na 4260 (14,6 mio tolarjev prometa). Na torkovem borznem sestanku je enotni tečaj delnice Term Čatež iz 780,1 porasel na 781,1, ko je bilo za 547 tisoč to- 1 I Omejitev prometa prek veržejskih mostov pomeni prepoved vožnje tudi za avtobuse. In memoriam Budinskomi mlini ali ekološki drobec Ker sem odraščala v bližini Biidinskega ali Buzenskoga mlina na Leda vi, Je bila to moja naj ljubša sprehajalna točka, ki pa si je nisi mogel privoščiti vsak dan, saj Je bilo vseeno predaleč - do 6 km. Za to so bUe rezervirane predvsem pomladne nedelje in izjemoma prosti popoldnevi (ko Je bilo to že avantura) ali delo s starši, starimi starši, ker smo imeli tam gozd, travnik. Takrat Je bil užitek združen z delom, zato Je dobil poseben priokus. Vedno se Je našlo toliko časa, poguma, da si zakolovratU po svoje, če ne prej, takrat, ko Je bilo delo končano in si se namesto vožnje z vozom odločil za hojo domov po stezi čez travnike, gozdičke. Ta odločitev je bila povezana z določeno tesnobo, opozorili odraslih, na pol zaresnih, na pol za šalo. Grozila so ti nevidna bitja, zgodbe o moškem, ki so ga videli, da se skriva v gozdu, čudno donenje oblakov, poletno migetanje zraka po dolgih izsušenih travnikih, nenadne poletne nevihte, dolge večerne sence redkega grmičevja. bi pobirali vse potnike, ali bi pot trajala veliko dlje. Povedal je tudi, daje avtobus, ki vozi prek teh mostov, lažji od dvanajstih ton, in da se avtobus napolni oziroma izprazni v Dokležovju in Veržeju. Zato težav pri prevozu ne bi smelo biti. Transport bo sedaj potekal po obvozu od Križevcev . proti Radencem, S tem pa bosta še boU obremenjena cesta od Radencev do Murske Sobote in pc-tanjski most, ki tudi ni v najboljšem stanju, še manj pa primeren za gost promet, ki poteka prek njega. Omejitev pomeni, da se bodo tako ali tako slabe cestne povezave z desnim bregom Mure še poslabšale, in to po zaslugi slabih cestnih povezav, jMeksandra Nana Rituper, fotografija: Jure Zauneker je druga na mlajtinski strani še necivilizirana. Ljudje, ki so si organizirali na tem prostoru svojo zabavo, kar je Še vse prav, saj bi biMru-gače zapuščen ali bi se kdo spomnil še kaj hujšega, streljajo glinaste golobe, To so okrogle glinene ploščice oranžne in rumene barve. Ko strelec ploščico zadene, se razleti. Območje pri strelišču kakih 200 m premera z obeh strani Ledave je zdaj »okrašeno* s temi glinastimi odpadki in plastičnimi ostanki nabojev. Od daleč je videti zanimivo: na zorani njivi, pri vodi, na travi nekaj oranžnega. Potem ugotoviš, kaj je, in ne veš, kaj bi začutil. To je verjetno normalno, de! igre -odpadki. Odpadke pa je treba za seboj počistiti. Tako je dandanašnji že formirana človekova zavest. Zato prosim člane LD Rakičan ali strelskega društva, naj poskrbijo še za to. s^ so glede na svoj status tudi varuhi in ljubitelji narave. D. K. greh, temveč čisto veselje. Čedalje bolj se trudim in obvladujem svojo strast, da jih utrgam čim manj, saj zdaj že moramo vedeti, da to pomeni uničevanje narave.Ta kraj, kjer se je ustavil čas, dandanašnji ni več tak. vsaj na desnem bregu-Ledave ne. Mlin je podrt že davno, travniki so zorani. Najprej so pri nekdanjem mlinu naredili smetišče. Na srečo so ga zavozili z zemljo in tam zdaj raste plevel. V bližini je zdaj strelišče. Ljudje sc tja vozijo z avti in streljajo. Ker je most že nekaj let podrt, se na tem kraju ne more Čez Ledavo, tako da Zdaj sem odrasla, a vendar ves čas vlečem za sabo te ostanke otroštva, časa nezavesti. Vsako poletje je tega manj, hrepenenje po teh časihje večje in manj živo. Zdaj ni več toliko sprehajalcev, s katerimi bi uživala na teh poteh, Le kak otrok se najde, ki začuti čar, nepre-bojnost in nedotakljivost teh krajev. Spomladi so najprej na vrsti tul pike (močvirski tulipan), To je zaščitena rastlina, a jaz vsako pomlad naredim greh in jih nabiram (čeprav v vazi ovenejo že v dnevu, dveh) zaradi časov, ko to Se ni bil Borzna kotacija B -obveznice z obveznico LEK 2 je bil v to- naslednjega dne na 98,5 o* fi - _______ 134 9 n, P® se vrnil na la). ° tolarjev prome- 4 (.^''ntnitečai - < porasel na 103 103.5 1^*' bilo 26,1 mio to- mio prometa. V rnoti,.’ tnrtEk se je Je bilo 103,6, ■* e . * -IV * na 103,3 ob I v rjMab '•’^wrjev pro-H toS 1*33,3 ob tar^v). ^t'-*’*lt29,4mioto- S je bil ^‘''Saie^^^^l^^levpetek, enotni tolarjev, 83,6 /^hJen Hiihv ^3 .tisoč tolarjev 83,j Itltacijski posel Sv*''' l®^“j RSL^H^/^tltžala obvez. tttanlii-o .1 so bili prija-'■'l ihin 5'?®^!P°slivvredno-. tolarjev Ea ie promet Sele k, “Sel na < po MO • 1» o M ll A rek prijavljen aplikacijski posel v vrednosti 17 tisoč tolarjev po ;KSl\ lečnj obez- J 77*0 h 9E 0 ‘^nriiteiao duvč- bo«*« ■ lintl« ueso * o«aa ca-asa LuUJMI ■ari (»rahel na »IMSS. Ml IH-M? :‘njev '"bil Proineti 337 tisoč to- PriJavlji a. naslednjega dne J^n aplikacijski posel TiMMta: O** tečaju 98,5 (-r 0,5-odstotne točke), v ponedeljek pa v vrednosti 34 tisoč tolarjev po tečaju 98,7, Enotni tečaj obveznice Občine Zagorje je v torek poskočil na 2,5-odstoine točke na 90,5, ko je bilo za 464 tisoč tolarjev prometa, naslednjega dne pa padel na 89,6 ob 1,3 mio tolarjev prometa, Vsredo je bi! v vrednosti 217 tioč tolarjev prijavljen aplikacijski posel z obveznico PTT Celje, in sicer po nespremenjenem tečaju 98,7, Z 1 lotom obveznice PTT Ljubljana je bi! v torek sklenjen aplikacijski posel po tečaju 99,0, nalsednjega dne pa po enakem tečaju v vrednosti 3 mio tolarjev. Aplikacijski posel je bil v sredo sklenjen tudi z obveznico PTT Nova Gorica v vrednosti 258 tisoč tolarjev po tečaju 96,5 (+ 0,7-odstotne točke), naslednjega dne je njen enotni tečaj porasel na 97,0 ter se na tem nivoju zadržal tudi v petek, skupno pa je bilo za 2,7 mio tolarjev prometa, V ponedeljek je njen enotni tečaj padel na 96,7, prometa pa je bilo za 1,4 mio tolarjev. Tončka Božinovič Bolniški dopusti Še pred nekaj leti je statistično spremljanje odsotnosti z dela zaradi bolniških dopustov za Pomurje kazalo jasno pozitivno zvezo med številom bolniških izostankov in kmečkimi opravili. Bolniške izostanke z dela so seveda za opravljanje pridobitne dejavnosti zelo dobro znali koristiti tudi drugje po Sloveniji in za druge dejavnosti, vendar do lanskega leta posebnega preverjan ja upravičenosti bolniških izostankov zdravstvena zavarovalnica ni izvajala. Kontrolo pa so že poznali delavci nekaterih podjetij, in to za čas do 30 dni bolniške odsotnosti, ko denarno nadomestilo daje delodajalec. Lani pa je s preverjanjem bolniških dopustov zače- la tudi zdravstvena zavarovalnica, kajti tudi za denarna nadomestila je lansko leto plačala za 34 odstotkov več kot leto prej. Z laično kontrolo zavarovancev, ki so na bolniškem dopustu več kot trideset dni, so začeli v začetku lanskega leta v izbranih območnih enotah zavarovalnice in jo nato razširili na vse. Kontrolorji podjetja, s katerim ima zdravstvena zavarovalnica podpisano pogodbo o kontroli na domu, so se oglasili pri tisoč zavarovancih in kar v 21 odstotkih ugotavljali, da zavarovanci niso upoštevali zdravnikovih navodil. Tudi zadnja kontrola na območju Kopra je na primer pokazala, da od sto zavarovancev kar trideset ni upoštevalo navodi- la, ki so ga prejeli od zdravniške komisije ali lečečega zdravnika. Laično kontrolo pa so trikrat opravili tudi za murskosoboško zdravstveno zavarovalnico in pri tem obiskali 34 zavarovancev. V treh primerih jim je bil bolniški dopust tudi ukinjen. Naročilo o izvedbi laične kontrole podpiše predsednik prvostopenjske zdravniške komisije, medtem ko bolnike, ki jih kontrolirajo, predlaga zdravniška komisija. Kontroloiji, ki storit e vjjo pogodbi opravljajo za zdravstveno zavarovalnico, ob seznamu bolnikov dobijo tudi navodila, kaj morajo upoštevati pri posamezniku. Navodila za ravnanje zavarovanca, ki je na bolniškem dopustu, vsebujejo opombe, kot so strogo mirovanje, gibanje v hiši ali stanovanju, gibanje okrog hiše, obvezno gibanje, dru- go in nega. MH 20 vestnik, 1 .junija 19 gj vestnik 4.letošnje prvenstvo v agilityju v Bakovcih je bila letošnje 4. državno prvenstvo v agilitjju, na katerem je sodelovalo psov z lastniki. Tekmovali so v dveh kategorijah, devet v mini agUitjju in sedemnajst v standardu. V । mini agilityju je zmagala Maja Boškovič z mešanko Kajo, v standardni kategoriji pa je zmagal Benkovič z nemško ovčarko Loro, Nasploh pa je bilo tekmovanje v znamenju ženskih zmagovalk, saj so psičke v obeh kla te gonjah zasedle prva tri mesta. Agility ni samo tekmovanje, kjer se pokaže šolanost psa, ampak se tudi izraža povezanost in sodelovanje med lastnikom in njegovim psom, pomembno pa tudi ni, ali je pes čistokrven in ali ima rodovnik ali ne, kajti, kot smo lahko videli, odlično so sc uvršali prav mešančki. Tekmovanje je sodil mednarodni sodnik Anton Es, ki je bil sodnik tudi na prvem tekmovanju agilityja v Rakovcih in pri nas nasploh. Organizator Kinološko društvo Bakovci je kot atrakcijo pripravil tudi tekmovanje v jumpingu. Pri nas je to manj znana disciplina, pri kateri sta progi vzporedni, psi pa morajo premagovati visoke ovire, pri tem pa je pomemben še čas, tisti, ki je slabši, izpade. Najboljšemu pa so podelili pokal Bako- vcev. ANR Vestnik in Murski val v slovenskem medijskem prostoru PODJETJE ZA INFORMIRANJE T Ulici arhitekta Novaka 13 v Murski Soboti, H.C. 31 960, DIREKTORICA 3] 646. VESTNIK - uredništvo 33 019. MURSKI VAL - uredništvo 33 020. MURSKI VAL - studio 32 313, VENERA - agencija za tržetjje 33 015, NAROČNIŠKA SLUŽBA Cmah oglasi, čestitke) 31 998, TELEFAKS 32 175 V Murski Soboti so se sešli gasilci Gasilska poveljstva v novih občinah z nastankom norib občin je prišlo tudi pri organiziranju gasilstva do nekaterih sprememb. Tako so v nedeljo na rednem občnem zboru Občinske gasilske zveze v Murski Soboti sprejeli sklep o preimenovanju v Gasilsko zvezo Murska Sobota. Le-ta bo neke vrste usklajevalec dela občinskih gasilskih poveljstev, ki so jih medtem ustanovili v novih občinah. Za predsednika Gasilske zveze so izvolili Ernesta Ebryja, za poveljnika pa Jožeta Pintariča. Dnevni red zadnjega občnega zbora tedaj še Občinske gasilske zveze je bil obsežen, saj so pregledali delovanje na različnih področjih, mi pa posebej omenjamo lastninsko preoblikovanje gasilskega premoženja po zakonu o gasilstvu Poročilo o tem je pripravila komisija za lastninjenje. Doslej je od 131 gasilskih društev uredilo vpis svojega premoženja v evidenco pravnih razmerij 94 društev, v 16 društvih pripravljajo’, dokumentacijo, v 1 društvu za zdaj svojega gasilskega doma še niso mogli olastniniti, kerje v denacionalizacijskem postopku, v šestih krajih se še »prepirajo«, kdo je lastnik gasilskega doma (gasilci ali krajevna skupnost), v 4 gasilskih društvih bodo izvedli etažno lastninjenje, v 10 društvih pa bodo gasilske nepremičnine v javni lastnini. Komisija za zgodovino požarnega varstva pa je podala poročilo o zbiranju in ohranjanju dokumentacije iz življenja in dela gasilskih organizacij. Leta 1982 so ob lOO-letnici gasilstva v Murski Soboti od prh skromno razstavo, ki pa so jo iz leta v leto dopolnjevali. S pridobitvijo vseh kletnih prostorov v gasilskem domu v Murski poboti bo več možnosti za ureditev dokumentacije o gasilstvu. Posebej želijo razstaviti staro orodje in opremo, ki so ju leta in teta uporabljali v posameznih društvih. Svoje mesto naj bi dobili tudi gasilski veterani, in sicer v obliki zapisov o njihovem delu. Dobrodošla bo tudi gasilska knjižnica. V prostoru bodo tudi videonaprave, da bi si tako obiskovalci lahko ogledali ustrezno gradivo s področja gasilstva. Arhiv pa naj bi bil dostopen predvsem tistim, ki bi se odločili pisati kronike posameznih društev. Sicer pa je spodbudno, da na ustrezen način dokumentacijo ohranjajo tudi posamezna društva, denimo v Puconcih, Šala-mencih. Murskih Črncih, Gerlin-cih, Cankovi, pri Sv. Juriju, pri Gradu, v Gornjih Petrovcih, Moravskih Toplicah. Petanjcih, Ivancih in še kje. Š. Sobočan Marca letos se je Inštitut za raziskovanje medijev lotil že petič zapovrstjo obsežne raziskave slovenskih medijev in njihovih avditorijev z namenom, da predstavi podatke o njihovi branosti, poslušanosti in gledanosti. Udeleženca raziskave, ki je zajela čez sto različnih med^ev (7 dnevnikov, 30 tednikov, 84 štirinajstdnevnikov ali mesečnikov, 43 radijskih postaj in 38 TV- postaj), sta bila tudi Vestnik in Murski val. Rezultati raziskave so zbrani v publikaciji Mediana, ki je tako postala zanesljiva in zaupanja vredna vodnica po slovenskem medijskem prostoru, zelo koristna informacija za vse tiste, ki tržijo oglasni prostor in čas medijev, kot tudi za tiste, ki želijo svoje sporočilo učinkovito posredovati javnosti. Kot vemo, slovenski medijski prostor tvorijo veliki in majhni, nacionalni, regionalni, splošni in specializirani mediji, Z raziskavo so se hoteli veliki, uveljavljanl mediji prepričati, če so ohranili pozicije največjih, novi, mlajši, ki so se šele pred nedavnim začeli tiskati ali distribuirati po frekvencah ali kablu, pa so želeli spoznati svoje prve bralec in poslušalce. Po drugi strani pa so se oglaševalci in oglaševalske agencije želele prepričati, kateri mediji so bolj ali manj primerni za oglaševanje. Znano je, daje za objavo propagandnega sporočila najboljši tisti medij, katerega avditorij je optimalno skladen s ciljno skupino, kateri je sporočilo namenjeno. Zakaj smo se lotili raziskave? Slovenski medijski prostor postaja z naraščajočim številom radijskih in TV-postaj ter tiskanih 1(lv- hr ii4rf wai>’t M M i A N A ijMMK;. SiMMiir JM Fe-;qM61 IV24-122 CKIJE. Gregiireičcva ulica 5a. tel. 063 25-531 KOPER, p] is lan iška ulita 12. icl, 066 37-953 KRANJ. Siarate,sta 11, lel, 064 215-162 MARIBOR. Sodna ulica 15, lel. U62 223-421 MURSKA SOBOTA. Kocljeva I2d. (el. 069 32-550 NOVO MESTO, Prešernov irg 6. lel. 06S 321-412 nova gorica, Kidrifcva 13. tel. 065 2«-0N0 Ravne NA KOROSkEM, OhSuhl l ih, lel. O6«2 23-921 JESENICE, Ceslu Maršala Tila 73. tel. 064 K2-ft6,5 VELENJE. Prešernova 7. lel. 063 S55-35I TRBOVLJE, Sallauinines 2, icl. 0601 22-476 zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije SKLAD DODATNEGA ZAVAROVANJA , VINO LJUBLJANA UJ I ! i I H II ADRIATIC PoAovna enota MURSKA SOBOTA, Arhitekta Novaka 13, tel,: 32 133 Adriatic Lendava - pooblaščena agencija FORMICA, Mlinska 5, tel.: 77 415 Adriatic Murska Sobota - pooblaščena agencija TIARA, Slovenska 39, tel.: 32 699 Adriatic Beltinci - pooblaščena agencija TIARA, Panonska 6, tel.: 00 000 Adriatic Ljutomer ■ pooblaščena agencija KASKO, Glavni trg 13, tel.: S3 233 Adriatic G. Radgona - pooblaščena agencija ZAAL, Partizanska c. 42, tel.: 62 042 Adriatic Radenci - pooblaščena agencija ZAAL, Zdraviliško naselje 6, tel,: 65 541 int. 593 'Adriatic Gornji Petrovci - pooblaščena agencija NORD, Gornji Petrovci 32, tel.: 56 200 Ob sklenitvi premoženjskih zavarovanj vam nudimo dodatne ugodnosti. Adriatic' zavarovalna družba d.d. 41. 'MEDNARODNI VINOGRADNIŠKO - VINARSKI SEJEM OD 5. DO 9. JUNIJA 1995 NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU V UUBUANI Uživajte v tisočerih cveticah, ki so zacvetele po vinskih deželah sveta in slovenskih vinogradniških rajonih. Poleg svežnja novih imen in telefonskih šteinlk, s katerimi si boste olajšali delo ali poskrbeli za zabavo, poleg nepozabnih vtisov in okusov, domov odnesite Še priročnik, ki vam bo pomagal le - te priklicati v spomin in ga prejmete ob nakupu vstopnice In ker tmo in volan ne gresta skupaj, se na sejem pripeljite z vlakom Slovenskih železnic. Ceneje, predvsem pa z mnogo več dobre volje Ko vino razodene svoje skrivnosti... Jljl LJUBLJANSKI SEJEM II - 26 vestnik, 1 junija 1995 TRAKTORJE STAVEK 288, dva 540, enega 760. enega 8130/a prodam. Vsi so obnovljeni. Stanko Lenarčič, Ropoča 51, Tel,: 069 57 162. m2137 STROJ ZA LUŠČENJE KORUZE ter mizarsko mizo prodam, Vidonci 63, tel.: 53 226, m2157 TRAKTOR UNIVERZAL 45 KS, plug in brane ter kosilnico Laverda prodam. Andrej Gubic, Vučja Gomila 124 a, te!.: 47 153, m2177 NAKLADALKO, obračalnik, puhal-nik in creino prodam. Tel,: 87 812. m2193 KO.MBANJ ZA KROMPIR in dvo-redni izruvalnik za krompir prodam. Gančani 117. in2]95 MLAJŠO KUHARICO in NATAKARICO, lahko tudi priučeni, takoj zaposlimo. Tel,: 76 041, m2196 PRIKOLICE, eno in dvoosne, prodam. Tel.: 82 580in 81 487. PLUGE, obračalne, in baiirko Wel-ger AP 41 in 15 K, prodam. Tel.: 82 580 in 81 487, m2197 IZREDNO UGODNO PONUDBA KMETIJSKIH STROJEV: Traktorji VAL MET izredno ugodno, 80 KS že od 45,000 DEM z vso opremo, pogon 4x4, komfortna kabina traktorji ZETOR po ugodnih cenah, traktorji HMT 35 K.S že od 11,000 DEM, Izredna ponudba traktorjev FIAT že od 18,500 DEM, GORSKI TRAKTORJI SY-NONA ze od 15,000 DEM (motor KUBOTA. servovoian, pogon 4 x 4). GABRIEL, d.o,o.. Zg, Pirniče 124 a. 61215 Medvode, tel.: (061) 621 839, m22OO-l UGODNA PONUDBA PRIKLJUČKOV: Fo izredno ugodnih cenah prodajamo samonakladalne prikolice, cisterne, prikolice TEHNOSTROJ, trosilnike hlevskega gnoja, obračalnike. tračne, pajke na štiri ali dve vreteni, izredna ponudba sejalnic za žita in koruzo, rotacijske kosilnice od 140 do 220 cm. Posebna ponudba rotacijske kosilnice ŽTR 184 F za prednjo hidravliko, vrtavkaste brane in freze, nakladalni drogovi in nakladalniki RIKO, vitlji TAJFUN in plugi različnih izdelovalcev. GABRIEL, d.o.o.. Zg. Pirniče 124a, 61215 Medvode, tel.: (061) 621 8 39, m2200-2 Posebna ponudba: Motokultivatorji in majhni kmetijski priključki: - motokultivatorji različnih proizvajalcev že od 1.000 DEM, - priključki izredno nizke cene, - 1, 2, 3 brazdni plugi - standardni ali obračalni, - freze (roatacijske in standardne), - kosilnice (drsne, klinaste in rotacijske), - prikolice in vozički za tovor, > okopalniki in celotni program priključkov za obdelavo polj, majhnih vrtov ... - izredne cene za standardne male traktorje in pregibne traktorje, - Gorenje Muta že od 2.000 DEM, TOMO VINKOVIČ, CARRARO in AGROMEHANIKA GABRIEL, d.o.o.. Zg. Pirniče 124a, 61215 Medvode, tel.: (061) 621 839.m22OO-3 Rezervni deli za traktorje: Izredna ponudba za celotni program traktorjev ZETOR in za ZETOR - stari model OD 25-11, 35-11, 49-11, SPIL Veliko rezervnih delov tudi za trak-loije URSUS, TORPEDO, FIAT, UNTVERSAL, TOMO VINKOVIČ. Tudi rezervni deli za priključke SIP, TAJFUN. TEHNOSTROJ, TKM Sežana, RIKO in celotni program. GABRIEL, d,o.o.. Zg. Pirniče 124a, 6121SMedvode,tel.:(061)621 839. m22OO-4 Dodatna opreina: Po nizkih cenah traktorske kabine za različne tipe traktorjev: Zetor, Universal, Fiat. Tomo Vinkovič, Ursus itd. Varnostni loki za vse tipe traktorjev že od 150 DEM. Sedeži, komfortni, za vse tipe traktorjev in delovnih stro- ■ jev že od 150 DEM. Prednja hidra- vlika za traktorje Zetor, akcijska NEGOVALKO PROSTOROV v Črenšovcih, Dobrovniku, Turnišču cena z montažo. Gume za kmetijske stroje in traktorje različnih proizvajalcev BARUM, TAURUS, STOMIL, GABRIEL, d.o.o.. Zg. Pirniče 124 a, 61215 Medvode, tel,: (061) 621 839. m2200-5 Rabljena kmetijska mehanizacija in traktorji ter rezevni deli in dodatna oprema. Rotacijske kosilnice različnih dimenzij od 135 cm, standardne kosil- niče različnih proizvajalcev, obračalniki, tračni, vrtavkasti, pajki 2- ali 4-vretenasti, samonakladalne prikolice, plugi različnih brazd, prikolice za tovor in trosilniki hlevskega gnoja ter mineralnih gnojil. Razne kosilnice BCS - standardne in samohodne. Prikolice in vozove z gumijastimi kolesi, potrebne manjših popravil, v dobrem stanju, razne motokultivato-rje s priključki za delo na vrtovih in poljih. Rabljene traktorje 2ETOR, FORD, FERRARI, UNIVERSAL. TOMO VINKOVIC, FIAT, Vsa mehanizacija je v zalogi do razprodaje, Možnost nakupa na več čekov, posojilo ali po dogovoru, GABRIEL, d,o.e,. Zg, Pirniče 124a, 61215 Medvode, tel,: (061) 621 839 m2200-6 m2200 razno REZKALNI STROJ, UNIVERZALNI, stružnico Ada in Prvomajska ter Renault 4, letnik 1985, prodam. Tel.: 22 995,m2116 KUHINJSKO POHIŠTVO Brest 2000, novo, nerabljeno, in mizo s šestimi stoli ugodno prodam. M. Črnci 44. m2122 REZALKO za železo (»tren-šajba«) prodam. Tel.: 47 104. ni2123 TRAVO ZA KOŠNJO, 1 ha, v Stru-kovcih 22 prodam. Tel.: 49 194. m2136 PREKLIC! Preklicujem veljavnost diplome o končani živilski šoli v Mariboru v šoiskem letu 1989/90 na ime Franc Krajnc, SlaveSinski Vrh 55, Sp. Ivanjci, m2127 LADIJSKI POD - 590 SIT J. k. razred z dostavo, II. k. razred 490 SIT - naprodaj. Tel,: 063 451 082, m2165 TERVOL, trdi in mehki, ugodno prodam, tel,: 33 003, m2170 PREKLIC! Preklicujem veljavsnost zaključnega spričevala izdanega na Gostinski šoli v Radencih leta 1965. Štefan Jaklin, Velika Polana 44. ni2172 HRASTOVE PLOHE, suhe, 350 cm, 17 kosov, in motorno kosilnico BCS prodam. Tel.: 069 65 496. m2173 ŠMARNICO iz Dolgovaških Goric, prodam. Kotna 10, Rakičan, tel,: 21 478. m2179 VINO, 300 1, ugodno prodam. Tel.: 62 057, Lastomerci 6, G. Radgona, m2187 ŠTEDILNIK DERBP 84 (60 x 60 cm) s pečico prodam. Šolska 9, M. Sobota ali 22 417. m2191 KUPIM anteno SEAT. Tet.: 82 580. m2198 ZARADI SELITVE prodam spalnico, i»jler, termoakumulacijsko peč in dekliško sobo. Tel.: 24 922, m2194 oujiiaa ata lirvdno vredne ■■ vu« vhI« v«xfl. . Trgovina Gabrloli ' (061) 1591 122 ■h2201 delo Zaposlimo gostinske delavce: - 1 natakarja ali natakarico - 1 kuharja ali kuharico tel.: 48 533. po 16 uri. m2140 Kuharja/kuharico zaposlimo. Tel.: 48 238. m2175 IŠČEMO AKVIZITERJE za prodajo in dostavo tekstila na terenu. Tel.: 60 557. m2186 zaposlimo honorarno ati redno. Delo je popoldne - skrajšani delovni čas. Tel,: 61 762 ali 69 415. m2189 PRIJETNO IN PRIDNO dekle za strežbo v lokalu zaposlim, stanovanje preskrbljeno. Tel,: (061) 812 637. 711 761 Vestnik v SPOMIN Mesec maj ne prinaša le lepote narave, temveč tudi tisti žalosten dan, ko smo 30, maja pred devetimi leti izgubili dragega moža, očeta, dedka in tasta Ivana Pergarja iz Turnišča Hvala vsem, ki z lepimi spomini poslej it e ob njegovem grobu. V SPOMIN Danes, 1. Junija, minevajo tri žalostna leta, odkar nas Je zapustil naš dragi Vsi njegovi Grej, zemlja si je vzela, fair je njeno, a kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti. V SPOMIN Tiha bolečina in žalost spremljata spomin na 3, junij* 1992, ko nas Je mnogo prezgodaj za vedno zapustila naša draga žena in mama Marija Perko iz Doljnih Slaveč 54a Minule skupne so poti, ostal nam Je samo spomin na skupne srečne dni. Hvala vsem, ki ste Jo ohranili v lepem spominu, ki Ji poklanjate rože in prižigate sveče. Žaliijoči: mož, sinova in hčerki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, dobrim sosedom, botrini, prijatelj«ni m znancem, ki ste nam v težkih trenutkih kakorkoli pomagali, izrekli sožalje, sočustvovali z nami, vence, šopke, sveče, v dobrodelne namene in ga v ipkP velikem številu pospremili na njegovi zadnji po**. Posebna zahvala g, duhovniku za pogrebni obred, pevce za odpete žalostinke in gasilcem za zadnje slovo. Vsem še enkrat iskrena hvala! , - i in Žalujoči: žena Helena, sin Jože z družino, hčerki Gize« Marjeta z družinama ter hčerki Irena in Etelka, vnuk* 'n pravnuki Kako je hiša prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna, tuja se nam zdi. ZAHVALA V 74, letu nas je zapustila draga mama, tašča, stara mama, prababica in sestra Verona Ritlop iz Žižkov Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, botrini, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in dobrodelne namene ter jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala osebju doma starejših občanov v Lendavi za nego in pomoč. Hvala tudi kanoniku g. Tementu iz Črenšovee in doktorju g. Štefanu Ferenčaku za pogrebni obred ter pevcem za odpete žalostinike in govornici za poslovilne besede. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žižki, 17. 5. 1995 Žalujoči vsi ujeni 4^: GOSPODINJE! če vam zamrzovalna skrinja toči ali ledeni, poklj^itd ' IZOLACIJSKI SERVIS F. HAJDINJAK; Gornji Slaveči 6, Kuzma, tel.: 55071 Popravilo z garancijo na vašem domu. storitve UGODNO IZDELUJEMO IN MO-TIRAMO ROLETE, ŽALUZUE IN LAMELNE ZAVESE, Tel.: 51 156. m2153 STROJNI OMETI notranji in fasadni 062 724 123 naročila in informacije vsak delavnik od 8. dot4. ure. Styrian d.o.o, Lenart, Ptujska 6 rroncDivcR ZANESLJIVO HUJŠANJE OB NORMALNI PREHRANI tel. OS 1 571875 OBVESTILO Obveščamo cenjene občane Občine Lendava, da bodo od 1. 6.1995 uradni dnevi vsak teden ob torkih med 11.00 in 17.00 v prostorih Občine Lendava, Trg Ljudske pravice 5. Dodatne informacije lahko dobite pri pravni svetovalki Tereziji Biro po tel. št. 75 080, interna 240. Solza, žalost, bolečina te zbudila rti, a ostala je praznina, ki hudo boli. I 1 Franc Žilavec s Tišine Hvala vsem, ki mu prižigate sveče, prinašate cvetje m se ga še spominjate. Žalujoči vsi, ki smo ga imeli radi r V življenju le skrb in delo si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večno bo ostal spomin. ZAHVALA V 76. letu starosti je tiho zaspal dragi mož. oče, tast, dedek in pradedek Jožef Gone iz Kapce 136 I s" Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi hudega trpljenja, bolezen je bila močnejša od življenja. zahvaia . 24. maja nas Je v 73. letu po bolezni zapustil dragi mož, oce, dedek, tast, brat, stric, boter m sorodnik I I 1 Karel Segeri iz Korovec 26 Z bolečino v srcih se iskreno zahvaljujemo vserti sorodnikom in sosedom, ki so nam v najtežjih trenut priskočili na pomoč, darovali vence, cvetje in sveče e nam izrekli ustno sožalje. Prisrčna hvala gospodu župniku Antonu Fakinu^za pogrebni obred, cerkvenemu pevskemu zboru za od^ žalostinke. godbi na pihala, upokojenskemu pevskem zboru, številnim gasilcem iz cankovskega sektorja m sosednje Avstrije, internemu oddelku 2. nadstropja soboške bolnišnice, posebej dr. Štivanu in dr. Kapun ■ Hvala govornikom GD Leopoldu Kočarju, predstavm vaškega odbora Karlu Gederju in Obrtne zbornice Sobota \^ktorju Voršiču. Posebej hvala za organizacv pogreba Štefanu Flisarju in pogrebništvu Banfi i Ve S Čiče. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi Srce tvoje več ne bije, bolečin več ne trpiš, nam pa žalost srce trga, solza lije iz oči, dom je prazen in otožen, ker te več med nami ni, zahvala v 89. letu nas Je za vedno zapustila naša draga mam -babica in prababica Vilma Žol^ iz Doline Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem soro znancem, prijateljem in dobrim sosedom, ki so nant dan v pomoč, posebno Mariji Žekš z družino iz ter za darovane vence, sveče in prispevke za namene. Hvala tudi vsem, ki ste nam izrekli sožazi hvala g. duhovniku Balažiču za pogrebni obred, P. odpete žalostinke in osebju ginekološkega odd® Rakičanu za nego med njeno boleznijo. Posebna za pogrebniStvu Banfi. Vsem še enkrat - iskrena hvala! |,fat Žalujoči: sin Aleksander z ženo Elzo, hčerka Ludvik z družinami, vnuki z družinami in pravnuki I sorodstvo f l 5 ygstnik, 1, junija 1995 27 I 1 I I A' I Ljubezen, delo in trpljenje bilo vaše je življenje, nam ostala Je praznina in velika bolečina. V SPOMIN Maja mineva 10 let, odkar nas je zapustil dragi oče in dedek Aleksander Žilavec iz Lucove in marca so minila 4 leta od smrti drage mame in stare mame Gizele Žilavec iz Lucove Žalujoči vsi, ki smo vaju imeli radi Zaman je bil tvoj boj, zaman vsi dnevi tvojega trpljenja, bolezen Je bila močnejša od življenja. ZAHVALA V 84. letu nas je zapustila draga mama, babica in prababica Rozaliju Buček iz Serdice 27 “ iskreno zahvaljujemo sorodnikom, “nm sosedom, upokojencem in vsem, ki ste nam trenutkih. Naj lepša hvala Vse Vinogradništva Kramarovci za cvetje, izreki* cvetja in vsem, ki ste nam Hvaln * in jo pospremili na njeni zadnji pot. 8- župniku Martinu za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke in pogrebniStvu Banfi, Žalujoči: vsi njeni ■ Silo je lepo, prelepo, skalilo srečo Je slovo, slovo za nas najhujše je zlo, spoznali srno, da te več ne bo. ZAHVALA V 74. letu starosti nas je nepričakovano zapustil dragi oče, stari oče. tast in brat Dezider Horvat iz Fokovec vsem izgubi sc iskreno zahvaljujemo v naitež^"'''^^'’^ bdirinu dobrim sosedom, ki so nam posprJ^'ptenutkih stali ob strani, in vsem, ki ste ga nam i '' l"* ticgsvi zadnji poti, darovali cvetje in Prosenia^^i' Posebna hvala lovski družini t ovci, gospodu duhovniku za pogrebni obred W pevcem za odpete žalostinke. Vsem še enkrat - iskrena hvala! Fokovci, 18. maja 1995 tvoji najdf ažii. Ed smo te imeli radi Prijateljstvo Je kri, ki v žilah plameni, prijatelj več velja kot ves denar sveta ... V SPOMIN 3, junija mineva leto, ko si me brez slovesa, v cvetu najlepši h let. za vselej zapustil, moj najdražni srčni prijatelj, zvesti sopotnik, nikoli pozabljeni Nacek Glavač I I L v, z Melince t»ratc?,?^ ** posvetil zemljini ljubezni. Delal si za 'dvorišči, je vse prazno. Ni te več na solzp u ' polju, najin dom jc tako prazen. te rade aL “ tvoj grob, ko te obiskujem, bi '•Sodo. Zdai* V ilvUeiuc- Toda nemočna sem nad ^'•'etnem ’ । tetine, te čutim v slehernem hlevu’ lastovk, ko si spletajo gnezdo v ’ polju v mladem žitu te čutim. V rastoči trti petnem ^^srčna hvala se povezujem s tabo. vsem, ki se s plemenito mislijo ustavijo - ■ ojem grobu in ti prižgejo svečko. Neutolažljiva žena Olga . <: ■ k Bilo prelepo je s teboj, skalilo srečo je slovo, za nas najhujše zlo. V SPOMIN Boleč je spomin na 7. junij 1993. ko nas je za vedno zapustil dragi Robert Kočiš iz Lončarovec 28 Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate svečke. Žaluioči vu, ki smo te imeli radi kjer ti spiš, tam trpljenja ni, bol razdira nam srce, ker med nami te več ni. 1 Tar UJM j f.'.' lit - JLi__ V SPOMIN 1, junija mineva eno leto, odkar nas je zapustila naša draga žena, mama in hčerka Jolanka Joliča Gjergjek iz Šalamenec Velika je praznina za teboj in tiha bolečina, Hvala vsem, ki se je še spominjate, prižigate sveče in krasite njen grob. Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi V življenju le delo na zemlji si poznal, sedaj od vsega truden si zaspal. Odšel si tja, kjer ni več bolečin, a nate večni bo ostal spomin. ZAHVALA V 72, letu nas je za vedno zapustil dragi mož, oče in dedek Viktor Cor iz Otovec Ob boleči izgubi se zahaljujemo vsem, ki ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter nam izrekli sožalje, darovali vence, cvetje in sveče. Posebej hvala g. duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke, kolektivom Pomurke, d.o.o, Dervarič in TMO 2 - 281. brigade. Vsi njegovi V SPOMIN 2, junija bo minilo žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil dragi sin in brat Na grobu ti rožice lepo cvetijo, one naj tebi same povedo, kako Jih zaliva naše solzno oko. Srečko Mlinarič iz Bratonec Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prinašate cvetje in prižigate sveče. Žalujoči vsi tvoji najdražji ZAHVALA V 79, letu nas je za vedno zapustila draga mama, babica, prababica, sestra in tašča t Elizabeta Klemenčič iz Očeslavec Ob boleči izgubi sc iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti, darovali vence, cvetje, sveče in za svete maše, nam pa izrekli sožalje. Hvala gospodu duhovniku za pogrebni obred, pevcem za odpete žalostinke. govorniku za poslovilne besede in godbeniku za odigrano Tišino, Posebej hvala dr. Benkovi, Žalujoči vsi njeni Pomladne rože so zacvetele, ptički so prileteli, vse se Je vrnilo, le tebe, draga Mara, nikoli več ne bo. ZAHVALA V 71, letu nas je nepričakovano brez slovesa zapustila Marija Domjan iz Sodišinec Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste nam v težkih trenutkih stali ob strani, darovali vence, šopke, za sv, maše in sveče, izrekli sožalje in jo pospremili na njeni zadnji poti. Posebej hvala g, kaplanu za pogrebni obred, pevcem za odpte žalostinke, kolektivu otroškega oddelka bolnišnice v Mariboru in g. Vrbnjaku za pogrebne storitve. Vsem in vsakemu posebej še enkrat - iskrena hvala! Vsi njeni Sporočamo žalostno vest, da je umrl naš sodelavec Bojan Dražnik Pogreb je bil v ponedeljek, 29. maja, ob 16, uri izpred mrliške vežice na pokopališču v Črenšovcih. Delavci Uprave za notranje zadeve Zdaj mirno spiš, ljuba naša mama, saj v življenju vse preveč si garata. A v naša srca se zarezala je rana in krik močan: Zbogom mama. ZAHVALA 24. marca je v 80. letu starosti umrla naša draga mama, tašča, babica in prababica Rozina Godina iz Deluje Bistrice Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, botrini, prijateljem in znancem, ki so jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, nam izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, za svete maše in druge dobre namene. Lepa hvala Elektromaterialu Lendava in Ljutomerčanu, Farmi Cven, g, kaplanu za pogrebni obred, govorniku Romanu za poslovilne besede, * pevcem pa za odpete žalostinke. Vsem Se enkrat - iskrena hvala! Dol. Bistrica, 24, 5. 1995 Žalujoči vsi, ki smo te imeli radi ZAHVALA Za vedno nas je zapustil naš dobri oče, dedek in pradedek Bolečina da se skriti, tudi solze ni težko zatajiti, te tebe, dragi oče, nam ne more nihče več vrniti. Maks Kosi z Murskega Vrha 62 Ob boleči izgubi našega dragega očeta se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga v tako velikem številu pospremiti na zadpji poti, nam pa izrazili ustna in pisna sožalja, vsem, ki ste darovali cvetje, sveče in za maše. Hvala govorniku g. Maksu Klemenčiču, g. župniku, pevcem, godbenikom, društvu upokojencev in društvu invalidov ter pogrebniStvu Vrbnjak za vse storitve. Prisrčna hvala vsem, ki se ga s spoštovanjem spominjate in postojitc ob njegovem poslednjem domu. Žalujoče hčerke Nada, Vika In Mira z družinami I 24 vestnik, 1 -JU vestnik V Novi Gorici, živahnem mestecu ob meji z Italijo, smo razvili prepoznavno turistično ponudbo, privlačno za domačine in tujce. Srce te ponudbe je poleg Hitovega hotela Park tudi Hitov igralniško-zabaviščni center Perla, ki slovi po prepletu različnih zvrsti te ponudbe, edinstvenem v Sloveniji. lil' I I I. Koiirerenčna dvorana PERLA TI St- ■■ TT 1 ll 1 i •, S' r. 1 Hrr HOTEL CASINO PERLA Nova Gorica L ■ J- 5^ Del te ponudbe (poleg igralniško-zabavišČDC, hotelske, kulinarične, športnorekreacijske in trgovinske) je tudi KONFERENČNA DVORANA, ki v elegantno oblikovanem zeleno-modrem ambientu omogoča prirejanje sestankov, novinarskih konferenc, posvetov, predavanj, seminarjev in podobnih konferenčnih oblik srečanj. POMURSKA DRUŽBA ZA UPRAVUANJE SKLADOVdd 69CXX) MURSKA SOBOTA KOCLEVA 14o TEL. 069 32 897 FAX 069 32 898 Razpisani osnovni kapital Pomurske investicijske družbe 2, d.d., v višini 1,500.000.000 SIT je že vpisan. Od Agencije za trg vrednostnih papirjev smo dobili dovoljenje za 30 % povečanje osnovnega kapitala. Čas za naložbo vašega certifikata V Pomursko investicijsko družbo 2, d.d., je najpozneje do 20. 7. 1995. Svoj certifikat lahko vložite v vseh enotah l_B Pomurske banke, d. d., in drugih določenih mestih v Pomurju. POMURSKA INVESTICIJSKA D R U Ž BA 2 d.d. gorenje servis, d 63320 Velenje Partizanska 12 .0.0. Ambiciozne partnerje za... NEPOSREDNO PRODAJO zanimivega prodajnega programa na območju Slovenije vabimo k sodelovanju. Posamezniki in že organizirane skupine za prodajo na domu, pisne ponudbe pošljite na naslov: gorenje S6rviS, d.o.o., Partizanska 12, 63320 VELENJE, SeWor maloprodaje. Za dodatne informacije pokličite po tel.: 063/856 773 ali 063/853 231, int. 445. I L LESARSTVO JERIČ Plečnikova ulica 42, KROG TELEFON: 26 551 IZDELUJEMO: -BALKONSKE I IN STOPNIŠČNE I OGRAJE, TUDI STRUŽENE -PERGOLE -VHODNA'VRATA IZ MASIVNEGA LESA -GARAŽNA VRATA - STOPNIŠČA Priporočamo se' !" LAPA CENTER • AVTOTROOVINA 62231 Pernica, Vosek 6d (ob cesti Maribor-Lenari), tel,: (062) 640 540 iŠŠijrtM ponedeljek-petek od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure PRODAJA NOVIH AVTOMOBILOV LADA - posojila brez pologa do 5 let - obrestna mera že od 8,5 % - lada Samara 1300, 3 vrata, samo 999.000 SIT - mesečni obrok samo 26.000 SIT - najugodnejši lizing za kmetovalce in podjetnike - sistem: STARO 2A NOVO i I I I f OB NAKUPU PODARIMO: POOBLAŠČENI PRODAJALEC ’ rezervni deli prevleke, preproge, IN SERVISER t.hn.cm Dr.9l.d Tl,Ar„^UA IN SERVISER 11-LETNA TRADICIJA Bervt Jagodič ; Nazaj k Radenski JAVNI POZIV IZDAJATELJ DELNIC: ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI, RADENCI, p.o. Zdraviliško naselje 14, 69252 RADENCI VRSTA DELNICE: navadna delnica z oznako G, glasi na ime, SKUPNA NOMINALNA VREDNOST CELOTNE IZDAJE DELNIC ZA JAVNO PRODAJO-5,061,856.000,00 SIT, od tega je za javno prodajo namenjeno 1.721,031.000,00 S ■ kar predstavlja 34 % vrednosti družbenega kapitala po otvoritveni bilanci stanja. Posamezni kupec delnic izjavne prodaje lahko pridobi največ 310 delnic. NOMINALNA VREDNOST DELNICE: 1,000,00 SIT PRODAJNA CENA DELNICE: . 1.310,00 SIT. Skladno z veljavnimi predpisi se cena delnice v javni prodaji prilagodi deležu več ali manj vpisanih delnic glede na razpisano število in se ustrezno temu oblikuj« v intervalu +/- 30 % pri vplačilih s certifikati. Pri vplačilih s certifikati upravičencev do denacionalizacije in pri vplačilih z gotovino pa se gibanje cene v intervalu uskladi še z revalorizacijo glede na rast drobnoprodajnih cen, in sicer od 1.1.1993 do dneva izdaje denacionalizacijskega certifikata oziroma do dneva objave javnega razpisa za vplačila z gotovino. Končna prodajna cena delnice se oblikuje v intervalu +/- 30 %. NAMEN IZDAJE DELNIC; Lastninsko preoblikovanje podjetja ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI, RADENCI, p.O. PODATKI O DIVIDENDI: Začetek udeležbe v dobičku je 1.1.1993, Dividende bodo izplačane enkrat letno po zaključnem računu, o njihovi' višini pa bo odločala Skupščina s sklepom o delitvi dobička. ZAČETEK IN KONEC VPISOVANJA IN VPLAČEVANJA DELNIC: Začetek vpisovanja delnic je naslednji dan od objave razpisa v dnevniku VEČER in traja 30 dni. Vplačila z gotovino nakažejo vpisovalci delnic na poseben privatizacijski podračun št. 51910-693-71068 pri Agenciji Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje - podružnica Gornja Radgona, VPISNA MESTA: Vpisovanje in vplačevanje delnic bo ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI RADENCI, p,o,, organiziralo in izvedlo na sedežih družb: ZDRAVILIŠČE RADENSKA S TREMI SRCI RADENCI, p.o. Zdraviliško naselje 14, Radenci, Radenska - JERUZALEM, d.o.o,, Glavni trg 15, Ljutomer, Radenska - DIANA, Podjetje za turizem in gostinstvo, Slovenska ul, 52, Murska Sou Radenska - ZVEZDA, d,o,o,, Trg zmage 8, Murska Sobota, Naravno zdravilišče TERME LENDAVA, Partizanska ul, 14, Lendava in Prodajni center, Leskovškova 9, Ljubljana Vpisovanje delnic bo na vpisnih mestih vsak delovni dan razen sobot od 8. do H' J ■»> I l t; i I l r I I. f T iiggtnik, 1. junija 1995 25 vestnik E VERITAS V JUNIJU Veliki intervju z ministrom za kmetijstvo dr, Jožetom Ostercem Zgodba z naslovne strani: Vinag -hiša kakovosti Rezultati 41. mednarodnega ocenjevanja vin v Ljubljani Kaj se dogaja z vinskimi cestami v Sloveniji Vipavske jubileje je okronata odlična vinska letina Enologov izbor ptujske kleti Nagradno žrebanje za nove naročnike: z Ver it asom v Bordeaux Priloga: knjižica Moja srečanja z « vinom, knjiga, ki jo boste pisali sami Informacija ja kapital! VERITAS! Izdaja Slovenska vinska akademija VERITAS d.d. Naprodaj v kioskih in pri naročniški službi, Slomškova 3, Ptuj. Tel.: 062/779 197 Fax: 062/779 009 I if jjotoma vozila 4| Pf^^dam. Lipa 80 alt L6, odlično • I '** odlično ''a'Ul 10 D . Clio ■*'■'♦ retsnij*! "‘"III 19 p - -'--,««11 v-iio ali Re-ložllj etanjci 30 a, p. Tišina. Peodam. Marjan ®2I2O Prvomajska 15. 596 ali Ko- Sohoia, m212S vozno, ■ TiiRiliA**’’ P™dam. Prvomajska Lado/ M® ''8®' ^''tavski. -T ' '^'8’'t, Na bregu 4i, “12159 ’’ •”'*’dam. Tet: 42 320. Jtl^ letnik 1989,pro-■ • 047. m2162 T-! Mkitp "‘2’« "■ prodam. Tet: 32 I ,7«.;; ......... ............- han in motorno kolo prndaJ;’ novo registri-po dogovoru. «ri. ni2181 '0 -lUGO '•S nntri. Urfi4i4_* m X . . . - _ na novo reeistri- ^88 Prodam. Tel.; 48 635. ""OPBDl ■N KOLESA vsakih deset ena zastonj. in396 TELICO, staro 16 mesecev, primerno za pripust, in teličko, staro dva meseca, obe kontrola A, prodam. Petanjci 57, tel. 46 652. mŽlOO DVE KOZI z mladičema prodam. Tel.: 40 120. mZIlS KRAVO, mlado, s teletom prodam. Na kamni 2, Odranci. m2l24 KRAVO, brejo 6 mesecev, kontrola A, staro 7 tel, prodam. Peter Šinko. Sv. Jurij 21. m2l33 MLADE KOZE ZA ZAKOL ali na-daljno rejo prodam. Skakovci 68, Cankova, v soboto in nedeljo. m2134 GOSI. BELE, za nadaljnjo rejo, težke okrog 1,5 kg, prodajo, informacije in naročila po tel,: 069 82 266 ali 87 778. m2143 DVE BREJI KRAVI prodam. Čepin-ci 19. m2148 NESNICE, MLADE JARČICE, RJAVE, cepljene, novi hisex, stare 14 tednov, prodam po 350 SlT/kom. Dostava na dom. Tel.: 062 792 357. m2154 DVE KRAVI, eno s teletom, prodam. Kapca 112. m2156 SVINJO ZA ZAKOL okrog 130 kg, prodam. Puconci 74, tel.: 45 124. m2169 TELICO, visoko brejo, kontrola A, ugodno prodam. Murska 43, Krog, M. Sobota. m2I71 PRVESNICO s teletom prodamo. Jože Štefko. Ivanci 23, Bogojina. m? 174 » I mopedov Fuch in Raznovrstna koles. fe«»“aGSel inl, ni2202 111 TELICO, brejo 9 mesecev, zaradi bolezni lastnika prodam. Ludvik Kranjec, Ivanovci 48, p. Fokovci. mZlSZ PURANE in piščance prodajamo. Očiščene dostavimo tudi na dom. Obvezno prednaročilo do 5. junija na tel.: 88 223. m2190 MLADE NESNICE. novi tiisei, Žt v začetku nesnosti. lahko naročite po tel.: 82 401. Dostava tudi na dom. Naročite lahko tudi gosi in grahasle jarčice. m2192 A**.*: JARČICE, 9^vi ^olden tr,. 1' dip/ve. r, ■’ “'^suostjo, uvo; z Perutninsko posesti brauti /'A' 'h golden komet (rjav.-i - . - *h lUr« 3,5 mcsc- ^®snostjo, uvoz iz po- tel/ ''»rtna r.’"'^erutnin ■11 Mostu, d.o.u., pu količine ^"Pee dobi za Vsa ^rči^^^stotni popust **aionj. JarJIce Im VI Natočil, ...........- Ml .0.0., po popust dokumenta- d.o.o. POSREDNIŠKO IN AGENCIJSKO PODJETJE KUPUjetE, PKODUAJE. ODDAJATE, NAJEMATE, iSCete... VSEVNSTE NEPfiEMlCNlN NE tZGUBUAJTE ČASA IN DENABJA! TFl. iOSSj 122 n '■tol. 24 393, Gostil- FAX-TEL. (069) 32322 A. NOVAKA 4. M, SOBOTA : 070. In 'Uem ril, S._9n 3 tj.i.SjSLC^tnc ^3 o Gooi-^ .: Ortrt A..^Os I £ o lU □ cc zt-3UJ 30 "»W 3^ □UJ zc □o 3^ lU 3 LU O ^lU 30 < 3 □ UJ zQ ^lU ^21 < zco O*-* ->w televizijski spored od 2, do 8. junija I I i I I I 3«: tu I Z H, “» (U □ Ulj ti O o m « 355 • -M C t - 9 n 2 tv 53 Š č oo - 3 ■z Ul g in < Z LU > g tn p O _i (n < Z LU > Q t/) < z LU O p < z LU > O co < z LU > Q CA * - nj — ..jErtnn—’*rt;w7. I v>Crtc'^no — o ..Ta-uSP^oS^i" £ j;" Od .8 .1 ' p * “ !s Od « 2 — _6.JJ « s 43 X -h-' MR h 3*^ 'C 3'7 i* X rt. .. trt o «« s .-n - ■•I L u-l > I o o - " c. ri ■o c -8 p rt rt ic S c' 4 sŠT^e^- X HJl __ I X •o E 1 7^ . 0(2 7 g..1 g g gs - v-, .rt C s“o4J -?^.rt«S 2-^2.^S c ' — cdO^’odOo S.?^rtrt.^n.Jg“^g^rs.o ^2(5:2 o >o o 5 — »S rt £ O a C I c ^01 I O 1 v tn p. - rt rt -rt »M S ■ 5 .R, d rG .i-1 G a J (N . F"m.I R9 I O i c rt i 6 ’o d * « 'S fc! . e « šž£s-.§|»7 8^ 28.6“; jT-o b«“ S^S"« a-t^o d-D SsSj72|s“S^^pO •■^^5*^2 Ul 9» O'^m4^£ — lj ij“*ox“-via„'°„ci i "«o2avini yrt“2 Sa-H - . ■o ® id a rj 5 g , i S ■= ?5-22-:no„ O3f .. -«■ t^oo > '24;o>5i Sin S^B^eSrsS £.3^:>3O sg §3 s ; 2S7^»gS2^7 2-^'QOq §£3 M e'5£72; 5rj = ;i88zSlže'S??;57 C p rt 4> O h 0R = -2 1 1 « O ‘C rt O cn •Q bM MA » «« O < N H 7 eS^ 3< s .a a. o _ p- fs hft V hS* o 6 o 132- X 43 Q< e jj c><3 3 ■S 12 ž§ Ž§^ is’ U.&r'iQi»P"-c C o2-“-QmS3 rt “'p 'o 'o ' ‘[■J 3 o « rt "■ c S. « s Ž p 1U X C O ,a 'O > A -=. A o 43 rt G * »m *» tn “ * I pillo2?|-7 T"ji|52:’ • aci ax oiji- ■£ I • Sgils^ I S 3X ".12 I c7 = II t o v— rt rtU^o XJ> — p I 2 I tn 7 £ .7® Cia-5B-33"a o-S6^«^7“e O r ootc/1 MA c C3 1 't' o 2 " 7’ 2 s 5 v 00 XX Id (■. 5 3 o K , I « N 1 n a. t- J- I „;xx„i - « -2 Q cu • <1 zk • U s s .3 61 5-2.-3 — s td« rt in rt sž1n77S v* •*■’ ’P s Tl o d o 5 ot p 1^: so « 3 A ? — j; 2 '§ "• '5 ? > i-l «> o e9 c v sž: J □ ;7 — o S c S -p 2 2 s -; '-• 43 — O rt ™..^B.xs,._22'PP'>-.b ^2”^ “2 Š “®7 o J. i ,P ' I Q'^ 'o^oi-S.g" “rtrtZ« E-va-g = 3 r-; P rt m ■» » 'C A CA ■*“ P ■“ & S J I s o o s .. '' m 5 v4 'C — v ' CA C _ . rt c4 —‘ “M O .0 t 1 .§|U:S g 1 o p trs 43 - a -li 43' u: d M 'S rt ’T C3 fiJ RR. . _ rt si ® 'Tl rt o e c S rt I H K & rt 'b 43" trt O •=.3*9 a o I £<3" ii ž I & .2, “ Q "O w o o rt « rt ji? Q -f^ n* O C ’*t “ T 53 i o G? J I c < (N i & S-SX^Fp3 “7 2 ■ho^oi= -;( g Smo ,- .(EmmccI? .M c«a^ |(E^S s'3® 3.-00 dSuP ■a'-'S 'CJ Ca.p-j: — = 5 .So-SiSSn-oSeg^ R - EU - '31-;'^°‘E “-2 ■r ■ o - -51(0 2 ■ rt -K .- 50 ,5i.4.t3^!3“ae .[V “M .s6zfi^ vB2=:S5^'J«g:gog '^B6CVBmin6>Bo?rt »«l"Pr.;Sa£M2g £ CV,'D, -Jg a a o " P uxir«—< ,,o'O(DaZU o 2 e o . g 2 « g .N O i p ' i SS^'.S-a ' i f clss e e-SL o.S ^2 n .;SS O iC>,g7 O iii W 'O O »ri " oo V C,^ rt u ■S-.2 - ■- v £ £ o 4? *3 «t a. o :z3 [ja N rt ■ > o ;a cc ' '’3O322 5 1,a3.3S •£-S "app 'S~3 EŽ.= £i - I : 2Ž,?ahž .3 a o M a 'O js 3 A o M č ' B— Sp^g.-i 57'Š^i m2 c 'C 5 a & 2 s^ffg-sig - cn r; C i ' Sv C J i-c s s ’ o ’ 1 p*’ £ A -S s *» v I _ LU >3 2 .X (A |p rt n v> 5 Mt* rt <2 •-% S 2 — 6 -; -S «» . S — m C S i •-• 43 21 ee '■o 5. M « “.38 gi^S.S7gi^?'l P bO A 2 O -.i č 2 ' ’ 'C G >V3 ’ ? "" O— S C ii (* M flL !=:> w « - >nv - 2sc“^o-S'a)'se" I • " I 2 Ai ™v a I o ’ IJ o X rt T- .a|3.‘°i5 C Sd « H «* rt 4JO !2 2Š .5 d m G i ■' -’ - g N rt A v qo Ot, (Ti o 't ® S ' 3 -,r o oo □ Lr. "1 t= -t M O™S3'^>" te O 7^*a- u s o" ^S®.D™’ rt a ' 2.; g:. <7, p - -g c 5 g r 5. . J Jj, o — > 5. J s fS 5 S ' o , -O ° Ž 'S A 2o K e'3x;2;x;-Š^ o TM o P c " — ■^ • » 3: ejO M «9 <2 tti r» rt - rt LS " ■ a ■ ■ r £ O -2 -5 ■« 5 R •“ o « :2 :p." ° «□ Ml— P . a ** % ^-s-S po rt sl - 6 ?2f7| « 2 ; ‘ !žž w 5 o I -a o’ •S^Otn'^tn-G^*<^* S 2 .S±!r*-. C1o^~hO n e < o . o 00 lH 'rt|dvjj'.3 ■o^-Mrtf. E^ .ffisZG X ;g n < .= » a g « g o dj Ij 4) .dv,57si... 5^=23^-1nS — iSu ' ..sEZgrt -oJtoc-^n 7saNE.rt- ■— J ® 2 s s n n I “ d > MA J« 2 — 2 JS .i^Soj-^v Id^rt ■ A o o ‘ g a D rt O 43 rto I® o «1 trt s -W ■d c c ris ______>O ” ^£'"J}-»o^«7 ® s 2: ’ Al 4 o u B bS 1 1 i* ž s " c J*, p 7 rt 'P S ~ 7 S — O I P'[S‘^rt-3E '“^53“ S"' M * -3 I ■: rt £■? rt c N < X (n rt O I m 2 £ ” “ » V) cA d cn G p “ a ” ”7o CvBo £ > 2 dl i J - S£NCiuf'iO''^?gc'c^ O.^ m rt rt rt to TT (N 'OOO^.tJrtrt OmK i^-GCO&>'^vi ■ i««i-4MNOtJ oortvi l 00001 I ..■ 2-«2«8!22:rtaoS 7 s7 a-fL«7 §2 > s 5 '1 ® C? a i ££: p- f® £ o £ c £§ ■ r 1 d 5*» * sn ‘C . . * c d -I r* c *C 4> «5 • RR ■=■15237 S^S^- 5^7 73^rt 'aCc7s5K^* rf^p^štii u-.® ■£ a W6t G »n tn 00 _ 5 d d rt □ M o ' >. 83 ■G G ' •a c U3 ž in cc Q Š ■= -a e ‘ rt; = - J. ■" K 5 vO » rt o M 4> cc r • t« 'w' ■ v i- I §25172’2 S^g« /| 2'22£85-ON.«_i?g ( in (A b fr«? 2 20!.“ A G C 0.1 X 43 «S r 1 ■ " 2;S| g 62 ■s o s a 2 g wšOOt*S'8o^oO— M-rt v Ortl^rt — SH Q^JC O* [?> G t N 0 N ii-iUo,Q oo —• ■; Q LS - SiS^SS^on • ^3*5 “-£ dt^Efp ^« j-potiiER 'S.E^Srt g J 1 i C ^gg:Bg7i^£^S £g^2č>«a’£.;.|fs o - o c s p M-g, 2 3 fii, r £7^<^3Ž^;-2-a^5“ rt n« rt £ P o > I, ■S.(’ ? 1 rt G ‘G d, rt 'O • rt ' -“^2^-ag3 jJ Ag ' I in -rr J Soo — o q,MO*(S — g ^.2! .SSrd5i2o5^,5'-’-rJ A i 2 A 'A £■ ° SJ " r CO tn G 15 — O Qt” O rt .^■rtiiss^agaz-F o S iS :p® I 3 I S-5^ i "®:2ao;g “ cX.si 25;,xo>ooB," 6®a >* . — —-S-a.« k'*'v fi. s s 2 " -S 93 =3 — —■ o fi- M rt oo Oi. «7 7 I s 1 el>'c^'rt o G 2 rt ■ _ S Etn I CL^« 2 G Zq ,a 2 13 « . .s IS 7 QM>d3>wN^ " o — ttA o ' k > s u T • O ■S ' ' s I == 5 « -4° li s 5 « S ■^’ — — p 7 o o- 6 c u S dl PB L '“’ " -S — <2 O " i“'> i,.“.'’tn'UNji^;rs_ S2rt'(£5" S addi gg-'M.gs ' ž in cc < .N Q I p o XI rt O td š' 7'51^ -rt B-^So; g” prt-SiS«; vrz—.— —J I 43 d — rt < rt r ‘SoeSso.c ' c-Sod«- — M *! “ i tS u g .2S c cj Rfl'S5r-.‘pg^ 2’"-Ppp o. 1 -J I O 'S 2 -ap>. v "t 1^ ■>« G 43 oo «3 J • - fl * :O O ? c I — 1* 3J ® •§..§ rt ' < 1 Rl'^ 8.5:7 - O^^pirtUJ^cS*^ ---’ - ogp e rl > O WTi g :2a p X IS^iSSoS-1,-ihsu p* rt V5 . (33 -o Š o o «rt bzs 43 > CjO ,-Š3 •■ = « . pl rt 'rf Am c 2289,^(6 5 t: I 'g J5 6 O ' S Id S C4 2 «ŽS^ 2 g I ■3|-.ln4-5 s rrdi^il 3 is 22a-i £7 J.(fi 2 a'? ' /-t “? _ JH * - rt 3 tfi rt r>3 rt G < SČ ^:g rt . 43 o 2 Sij *c ; o 2 a rt ;Z 43 O CB rt td G — rt ±2 43 I S >'S a » I.« 2 “ ' a rtmO^^LoOno S 7 c S rtS^SS^S'*' ip^O/kO ?*itA>T efl O N rt rD > sihsfii‘3’ cc g o - ""T* ^oSiStri — - - 5 S ■— v G Tn., „ - _ S ■7^0^-«' I '=’ a « ' a 9 L . ^ ■= 2 o “= ' rt O O M rt 43 *> rt C O s -3t> = " 5=^:2 . in ■= 3 © “ iE ' . ^ c ”0. 13 «"2030«^^ «0 o -r*“ 2’®«*»*®**^ OrtOb— ■*■“ LK ltva-Mji cftCJ.GddTj 2 -d v 43 9 . rt C«B ’ 'a 9 g! S| 2;Jq co < p O C .C MA ;3 ttJ ,S W " ISjiS O \n i “S® S 2420^29 . <^30 & s rt 7ŽO Jx . o in o CiTI TL f o 2Mi'rt«P'S-|?-E l-:”g^ ' ^N.= a7 isgESŽ-S . si;H=g=(’ni §qh’7.S cr, 'C SaZ f “-3 3 . O” J c: n rt cc rt ? S d rt G 3 ■ 'c''^ iiaSrBj 2 Ji, rt I- J-J £ 71 S > 5 ■ « ■. u o ci d m '■ (3 > «3 . _ . tn ■i.fc rtfrtn p-ej.- <2 fij *T5 g 'G ? £ o J? d B sr« n.-G o — p- e •? s o -rt 5 5,s.9^'a>fi'-c5f ?p;2 9-g; c s 111 £ 5 ■Slggid;;;^«^ i I. v a I o i I 4 o I p I iL * c”* i-e®“ 4*^^ - ’P g N , s - ■ " " .'X .Ž - •5' ■ a-g . -JIj — rn s rt z _ p ass*^; ' 6d6S3a- = Pp.H c-* .X aU.crrtSP Si S 5:2 E“’o ! «.S« .Srt <’2'Pc±:2o o ''■J® '77-Q®&'“ s c _ a.cat~-—^rtiSfi I S 5,” J « • 6 rt A ffl 1 o Vh 3 h > I » > •— Oj'«'' 22 4> o rt' - o ‘S ’y -S d A 52£^i|£5rt2 r. l = S .3^ '-O'^.. -- i “^s S® 3 e * >0 s ’ rt ert V 'J v . g 'S C •2b y u rt t*’ ‘ 43 C .• rt ■ T . -rf 2 d c ■g r4 rt “ e-E C c -M « rt rt (fl K3 Z 31« 7!;52.K5-g 2^:; - o I - -e ? e "° 3^2 Q- 06 2“ S 3 I c c '7 ■= — O Jp lO £ E &• 3 " g g O O k®- *= *“ o 5 -d- « _ “ « « cxi X,- r O = C = Hc Jfr- 1 25^-50 č.^ “g G ao d S E G <4 *r» rt rt o rt *N tfl s I c rt O ' £ c ~ ' S. ° XX Bij ' a s :3 > p ’ 2 oo e a 7 > ■'-' S 5 3 5 '*’. o X- k E R.S"243'-^-'’S-r^ ^Crt -flZMli— — — iH^C IMm4 □ -G G B -.gClOL, - Q c s s 4n O 43 -p (A o rt « S©: on I rt e .-“A >n o oi 2 "rt v - * vR iM :.O -M ■O C £ es5 -JU t/3 * X 4> S O ds _: C’ - -- rt -a c G e rt £ it <=! E o _ .- o ' 3 'vl v-.. _ —/.-(r—.R — = ffl 'go^fZ C-.; > o “ c c (0 77-2“^.^“ o '^'-5^^eS£«2'i 72 g 5 E s 7® j:3A>OnS.MjE , HJC — nO-iEOCff £.75 g«'E3S2jž^<^7 ■§.sh”Si:|-:?'-«U’33lfB6'51 si'SiS7g?^S?i§ [jO ai >4 Lr C •P > « d s E p ,5; S "7 I -3.2 t" o c S c p o B- s D E . ,, 11^ o 5’5 rz *” ^j-k ž 5 3 -¥ ? 3 rt o u "S I -S' I o &č cS^cdl J« o ® 1S « ' p £ Q3(aG3g[;.2:a«.a5 a 00 E ««■'?'a ,>£3 rzix^ rt ■* -g®««- as • 5 Sp ' I P^J_R-2d,rt t/'? toF^n^dcRt ....,— •_, ;0?gS^g85 8Ss!«aSiR 1^*? .o - rt G rt rt rt . _ 'j A e*a^ c trt d ■ i I S'i n ». , cn O o I Or rt K t ■s o rt v . o ® 5 e • O D o X § u a a o” o. g g S TS J a 4> M rt u " c I 3 j; rt £■3 « | - IV Q — cc § < rt rt 3 (p ~ - !S ^2 - “ g* >. ^ L 7 > rt P 2 K s M « 2 'rt -c g S d/f (0-553 J; ■'3 O p G c s o “O ,c o 8 ■JS O .' 43 c® .s “Srt P-. G 'I 43 > N ,! 2S rt K -r 2 s '7 f h g L' 5. e 0'2^5'»^"^ ' S S -i X 7.»x 3 2 ® O O H «»5i 9 3 — Ss 3 •■’ ’ ® i2 A " -S a S •^£d 6'Pp^ =1 -S 3 o S ds 6s kCA c 'X —I - V o p «O o J3 n > , Oj $ (f) tc. •S Q S ,5 O . - uu '‘ a o tO) z c rt J N “ Ml s p o . Z. c ■ “ s os rt S3l • O * - — . jZA>Oc^ e*^ I N N M O-IO p 5^ „ ■— ^ > '■.y "i c p 5 J tn rt G -S C rV 4A ■rt „mf-i 10 I .joSo" sf. ClOO r- tA*5“ Sdcn c ''■ J ■3''^ 'C H ?■ E — « C’-’ON — Pd Uk lA — M»i-t - q ^023:1 A O OmO č s7 § .? S .'G i r' ± SS s S.S|7"^S^S :a tu M *** P -O * - e S^ž.S 3« '^ '— 2^0 — (2 ’N vR :£? rt H i * " E I -5 v m rt^OBDO-Sj 2’’ — dB'?'®—JCl^irt iii t 7SS7. p„>^X-aA-ESi^s* ;g -go7 «7>ia.j.5; -3 =0 2 ci g .g(pj 6 5*? “O' . C5.2£Q,Sij •O 6^ A R.I 43 ^'3 gN^ajSo-rtjiSaje vOpm 2^* '"SS? c £ .2,- a a ______, tn - to ,x JZ! O A i O O .F c z. 43 ž y 4 3 « j g - rt ’ O (i ' p^ i 6 'i o o c rt rt rt ;3 1 - 2 'S.y «='1x1.53 7 v ? e A ■=- c A ' 6 '.£,„' ' :2.2 5’’ i 7'^CGrt'Oi^43^-Ortrt^ - M o 9 © s «1 '= G A ' 6 ' ,5i, - _ ’ — .'i o' :-a V»-r7'**CGG'OjrfV.i4-C’™5.M l== = :i«l£S25l1U=HS i ’ ' 2'«o’=*ccS^S -^J.O*^<=> ■3o'S^'3-S“o.;0.2ClS2rtM2-o_; ■g7S'§5'Srti7o«-£7ga.Zl?°-; 2.— AoA'^4> S u « » -a • < -3 ‘C? Z " != Iff-iS o^ r4-ocUv^“:gt Z^g-£.3'£'3pp-:2'‘'‘,.-“oSS .-SS 25^5 £S,7> Č i„ ' £s§e3 5p;J'-^ »■Srt95S“QS«”rtPpS~3!£P-.S o rt ’ • ' C rt rt rt M A -p*> >t^ ..X. 4> 3^ £ .. e-o -O o •s rt 43 ja o 5-S '^7:« z w P fc 3? 1= S.- c c G v L-1; [A o ■«> 'S^sS* > 'C " “ - 3 7 2 " “ o o tri d o <5 a? A 3 • (A z § "^ rt w '» r4 o 43 Jd “O ” . rt o s s ' .rt SSfS 5 O p^ O X V 43 (A *• rtPPr-K'^ ^d,^ w> rt £ O. o ~ d «51*^ tA pM • 43 rt ei .M rt A C <3 220*^ Z. 2 Aj e * 5 “O Dl a ’ 6& v i 43 MA rt o ; • tri d d S — — « :a s> ■; .o KA 2 S 51; ei I« oe _ ( -M d o ® Ji * Q y -d* a ■% , S LJ ■ ',d •= (5 .to 1 C mi o >0 I -.*5 >>..51« *J ?•» s 7 »■“.'z^-- S s ' - StS"« i i< rt =š,3 - £ .ai o F -6,c|:95-SEg«o£^rt CC rt^AArt'^ A c Gd eod > rt TP CA S O '=^o5p^''^« i = 6 S S, S 5 s * < 5 9 X lA ^[ACrtOdCrt*-^rt,i5;r — > . O C “ O -3 B — y *c/5 “ . ■ 7 S ... H — /Tt N rt o -c 5' E ■« “ S''^ -R Q .n „ rt C n -G" O O rt «5?:? PM — > I O r-i d d a S — M*ra^^ ’ ’ “caJ “rt^7 gSjooc o M « X £ o £ g ~"29Sx“^>x,‘='o > Or, S“i Z 3= £ S.S o — S^O&a-vSiffO^ •’±'nw_ . 2 en _ sS-g-^SSp o ”'a;'*^-^rttO^r4^A-|R.^ w 1 i:i — ^c>s32.3' - E ' ^-'?iheSSil = 0.9 o rt k 73 Rt Jn . 00 O oS S “ f -3 ^Tk P.V O,^ kM O r J? "Z < 33 CC O 2 I ts pR ' o o rt »tn o PR d c ifi < p 2S5 =73'0.55 M a-g .S.J5 VB .3 *-H _j t £ T3 rt 5^ S ? T...; " ;a .0 o -a^ ■| 7 d J12 g; S-s o ISe-s^s’ ž in a: EUk Ji4 rtJ ^RR 43 CA G >» ^5i 2^ 43/^C S . 8 “-SIS ■ eSs cL,rts;oQ4>>2^ 5 S §s“'5J^-7-oe “ r, ž 3 « S •s*' 2 S TSs5g2,?;^g o s - 1 o 4j ' C 2 2 CQ v > p: c G »o c ? d o rt " (A Q 'C .O 'Cf V I' «3 p f 5 ac- N o < C O cB '' “ rt o-'S x3 — 'p — rt d " “ £2’. ii ' t , Id M li u d ■ C .1 O Ct 6-2 3?::^ ' 3i6jij!> 3 o 2.3 C3d SH z g,iS ?=S9Ji“gŠ'2-e‘i2.9 5 ™ “ c o Xi 01“* vtZnZi '•* H S 3 rt C trt ■* '^ -5^ ' i * - P o • — PM o 'G rt «:3g^ P o " 2 c £ 3 5 N .< 2 -p 6 fi • " 2 S ,3 a -s g 57 1 ' 73 '^ £ a' q ^55iiX3T3 5 I OGOto^S-OCiOrtrt UmOr'd GMiJSp-c/nT? G rt O 3" O i O> lA t> ;; J-I -o -o -5 S rt m O PM a 12 o o, , ? - 7 g -3 .H o . (L.> cA C U ■* .if R S .rtOiROrt~j2f ^Ot*X4^— H gd O rt I s; • C- . I 3 ;ž >55 o g 25 <1 d rt AO — 'S w tO ‘C —' 1a Um • 43 > C- 6 ■ . 43 43 >43 a: 'O «,; u £ • 'pS s ij 2 .9 .i •S ;p -g 3 '9 ■ J fS s tri ,s4 1-^ 43 lA rt Vi rt g-3 ' 2 s-a' 4r 43 Mi> O F V O -a Oj s i®’ I P” 5 S č5 “ 3 rt 5.6 O<2n<7 -t P £ ■=■□ S - ■'^' £ 6 n '5 S ■ 7 n i ■g -' s. i 7 E y .A .X I O .« O o' Q 43 **? o RJ ■2Q7'v£.ya -rt 2i5S7§7l^'; N7m.«'='^2S;uS 'i^oe^ a .gn, .S,g 'O-'' .Si -3 rt _,: •“ pl 9 ' p 2 c o CA C d “C) .2 Q 7 5 s TZ _ * p* ■ >3tf Bj C^ U '£2:6'= ' ^611^ 5:S § S-N g 2 72 5a rt.g2.rt7 S.5 . feo - .^SS2 l'C■^^^■Ss■B^ £:“*"■ G— EU C^“ Sa-jzoz . «On,W=.aS— 2«a n R "O '2 X o .« 3 >. 2 P .H, g X ®-.S“S”cc61i ‘pE^^^SESia 7 • p i *Q;=gfi9via I a^E irt a EŠE'^ ^o i“l37«-'2a" Oizi— G^^ca I *«G*^ rtC« o g-SX:7a ■*.o£c-2gM^eS« «. S £ ? !2 o d tri 00 c u*i CA T V ’čx: rt a rt 3: p* ' I < O _ _ un • 3 O € S O — 4> TZ* G TS 43 O .2 5 £ 7 r« , rt 2 A JO 2 ifi cc. < ■N O '7 o 2 c S g 5 :n č i -o A :h ?a ' 2 - E g B .-r' s Š -S M * 5 i . lzb o 'a*S^ STir iS CM.S, FX(; 7 fe 2 o -a g.-c rt 1.1. . •2^CiR(2^S'O Sšn ■3j3,_—oS*o"M.S '3 5 'rt 3 *; 2 — aš". a.J 2t“I- 27S“:a >.3:8 3 a E ; D oX3p§:SK-5g , 2 - 'SO m ■& s -žS rt rt zl 7 -g i o 2 « H a Si:2 « « S K " č S '3 g n ® RM. n EA O O J , S tM A 7--B ' , !•; 3 I ! i .■ .v“c5«""'"S>C^3 .Sjl.S£i|'E®QS” Sp§ fS2oO'B«2o''^'.-ji-... -rr r, ■a(2"§.5c£- ' >'^ls7-'rt'* '5 rt!Xo«^-8S .^|■a8 = l'--grto.-a.g® s g S'^';22^”? i27787a¥®rt2x-£',5H7 J S '52 1 Ji cd fd ,EJ rt, .3 N c — A — 2 -o cX A i« on 'M Cil> ggžHž-^7, ' 7^ 3 S .00 -2gHO ^7 = '. s 3 - § o p rt " d &.C » v -rJ -:i4 Im *5i p r s O c/3 ': v., o fA E c H A *rt fi< r*n 4J I jB e -^£3S-S2sLŽ 1^1 ' —7k <«pPs ci= a I . g-gg 22 s ■2. -?j QC in A n O e A rt C ><££ ul 43 > o ”• rt _^'~ **jo ' o7 l-^-S o C PP 1*1 e O to — ■— rt § -s, p l^o-iro.^sot-sM ■'Pm^es a ■« 12 p . , s -S 3 E i" c c I I rt ^7 >■» C c vR on rt š27X7^“č-Sš.rt'«^|5?l?’-rt " ' Ir«^-8 dS7^s^rt.2^ ^na.Sv—ErtSf^aMggo '*' CAJS ' jro§4>'*^j204>«>o 60 Ž caJŽ oJC rtOtn X,*i000C0A' S^vO« OUCkft-,oflLthS^C P O* 3^.8 g o ■"T ■•' . TU *** rt HR ““ - 55i£'‘'---'rs“£so rt r^k X3 > »O &, S rt o — — ITi 00 rt N a »O Vi 61-7a^ - £ s ^.£7 S.S o .- £ č S.“- 1« ..(□ M G rt . rt _ K T Q ± o £ P p^ Sg ' g ac 3 p s 1. S g o -r-f a 5 j3 v *n tn A o A 'S «">; ■S 62 gg Si c'^ . I S Cm — ZZ ■ o 4> /M rt v .21 MR .s Lj > e J E , O <3^ j2 * rt ?? ' cn "m. S 6 v N « _ y « s a »n -J ■ Oa J> rt o m G jR-i rt — N PP & rt o S ??■ - v „ , . -o rt č '5 rt .G- F U3 . ., G -» C C “ rt 3 ■ .£ "■ e ** »J ~ s O^^r- ’-GO>“ttni4NE5o _'4> — ti-3j* - — e s5O • fi; ji-a d j5 — o A (^..51 E rt v' I MR « 2 MM Q H>N rt G o ' rt^d, = S.-PV5— o 0-27.2 £ č S,“- 1« ;,-Q on ' MC=;o“o.rt cd_g '« "a rt 5i O .Ri ® -2 S S e C-v Hi d rtx^2-5” rt o- M Ig ■- a Š .. 3 ' 3 •N Q XRR tu a> G G I C ■= tO , ‘rt -p O > (A tcn lr M C/5 ■ c G I *5 I rt G £ E 5 rt 3 X C ■= hO 43 43 R v zi V — Tl -JS ,W 1 aO K O'=’«3622‘^ 'S^S I'’ “ ’” i:° o : B d cjO^^£ v ' 1^ i 6 I si =« o i M .^5 (o !i - >s 5 I rt c? Os G 'S- ■« ^a «2 I s ..'■ Sjž Aa -M r; 'C s s joc «n « ,43 z: d V S: -S > -^oO goo , oii7»g,'3q .9 .J g P I S J z ' o--EHxpuiai2 o* ).EiriQ.9o>«' § G N " 43 od j= „ 'g o* © *t £ i?*? 43 41 rt f*\ 2 OO S" 4i "K ešjp^ B ^p^OkNiJ ‘ i 2^S-^ .a, e ' A M .3 g ' S “S E? v }lli e I ; 2. g S 8 ž 2 ¥ =12 Is - a--d s “s ' -s rt š<»____ ■SSo^rtOiO . -----'K .5 S£ n P g 'S ' oS 671š-s!flfi ■‘*k ■ .« T"^ »T* 5 ' o ‘ " J3 " p_j ^.N So^o“ S ’?g^2l:3 :fi a> *= E rt S s* u S's a, ' “ 00'^ s » "S 2 ■2 . £x =X; - J- a.S '5. c _ s o ” J3.O fc i c&grtirJ 'Sr-i/Pc •a;:::; .^ -p .a -p 7 7 « ^c(5Ss® ta ssg|S*c* S^£?^ ^.3k3« . - -s3| £JS«n u-i t) c ch cB :d CBl-iijTi. u a- . Z S “ Q :£ .5 “ O ,G rt O ,9 trk N 5 < “ (2 ■",377077 g£ E - - u !„ g rt oa' = C ■“ ■£ ’^Q§^“s^o,rt7^a5--«Sos;32o^7’3.2 s "'^"7 »oP >tn,—©S^^Sss«^!' a... ert-S I - JjOCtZl-; ^5.3a7o*'S°“Sl m *o I -■ £ § -5 £ - £ s £ 1 iS £ g oe o 1 H o. (A S 3 d « rt 3 C s O • o X Oi hO -od ’ i fi - ,U! o C p.* , gQ £0 b 0.0,0 4>ai'AfnQS o .A Ž .5 aoPS-i"*^ - MA Or 4A O d*^} 3 CL o 43 “?7 trt fG rt •Pl 00 C «■£.1 I- rt-n t 'C • 'X KJ p 01 ° £ £ rt5; s?18S2gX|P R-rttntnr«. o u Otrj N O < S o oi «‘S ' -S'« E v? 't: i « X? C *£> C Pl tB 2 to ac. ' G rt f 43 ČL 1 3 rt " == 3 3n 5 rt « ■■ ■ ■ N cc rt rt tt> - 'U « 2 5 2 Q po2i’S-gE“2 5 §■ , -as -S:S^ ' b I ' ?■= 7> 'S £ -3 «f- r e ^2 2“^ o £7 2 2jj I Gr 4r w t Gm rlA C4 rt — ■ Q ■“ Ž ?S o š lA rtifG3 = ^2"” A-^^ -o i '3 -S ? g 5 *i - cfl c N IR G V Xi ' : h.1 jt*i n j# 5 3 _ aJI jP» C 'O'p rx Q S — jtagSso^, <9« O ‘St ti S P g.?-5 iS l‘ jjgstnik, 1, junija 1995 23 lj vestnik E u d z: aI -I *]' ‘4| S n >4 4 'J I l I fl I, I r I JI I f 1 I. r I I SGP POMGRAD VISOKOGRADNJE d.O.O. Murska Sobota, Štefana Kovača 10, na Podlagi 11. člena statuta družbe in sklepa upravnega odbora družbe razpisuje delovna mesta 1. direktorja podjetja kandidat za direktorja mora poleg splošnih pogojev, dptočonlh z zakonom, izpolnjevati še naslednje: ' '41. stopnja strokovne Izobrazbe gradbene, ekonomske ali pravne smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - obvladanje enega svetovnega jezika, - predložitev programa razvoja podjetja. 2. vodja komerciale *^^r(fidat za vodjo komerciale mora poleg splošnih določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: " VII, ali VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene ali ekonomske smeri in najmanj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, - obvladanje enega svetovnega jezika. vodja projektov — komercialist kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še: " Vk. ali VI. stopnja strokovne izobrazbe gradbene ali ekonomske smeri in najmanj 3 leta ustreznih delovnih izkušenj, - obvladanje nemškega jezika. z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev M Kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov podjetja s pripisom »za razpis«. H®tel ajda ^oravske 7 Topilce J*’-: 48 030 \ pestra izbita poslovnih kovčkov, šainskihin mrAkIh Urbič, denanuc, pasov, etuijev, potoval]^ kovčkov,torb in kovčkov kozmetiko kopalmhtorb. ’■ 13. Ob ob SGP »POM-GRAD«, d^.o. KURIVO - PREVOZ Bojan Jakšič, s. p. PREMOG Hitra dobava na dom in ugodne cene: "M- popust in možnost plačila na Štiri obroke! Za ter ■M’ , I 71 « .v- ure. jf jfef Življenja, ki ga boste nosili s seboj! ^DUZALEM O D M O Ž f^RODAJNO SERVISNI CENTER HARDEK, 44c, tel.; (062) 702 051 Vabimo Vas ir svoj novi ltUSTA\NO-PROD,UM SALON VOZIL RENAULT ^i*kLipu Vam ponujamo posebne ugodnosti. RENAULT _ _AVTO ŽIVLJEM.lA ' ?®NOWIBGOVIMSIO sejem *»TS95 TABOR ^5-4.6.1995 Murska Sobota, Štefana Kovača 10 na podlagi 22, člena statuta družbe razpisuje delovno mesto pomočnika direktorja za pravno področje. Kandidat mora poleg splošnih pogojev, določenih z zakonom, izpolnjevati še naslednje: - Vil. stopnja strokovne izobrazbe pravne smeri, - n^manj 5 let ustreznih delovnih izkušenj, Prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev naj kandidati pošljejo v osmih dneh po objavi razpisa na naslov podjetja s pripisom »za razpis«. Kandidate bomo o izbiri pisno obvestili v 30 dneh po odločitvi. lignit, kosi, lignit, kocke, trboveljčan 7.400,00 SIT, 7.100,00 SIT, 13.900,00 SIT. Naročila po tel. 71106 ali na Gor. Bistrici 51. Trgovina in servis ELEKTRON Donko, Lendava prodaja BOJLERJE po zelo ugodnih cenah: lO-litrski 7.390 in 7.680 SIT. 50-litrski 10.950 SIT, SO-litr-ski 11.690 SIT in 1004itrški 13.020 SIT. Na voljo so tudi televizorji, pralni stroji, štedilniki, zamrzovalniki, mali gospodinjski aparati In rezervni deli. Možnost plačila na 12 obrokov. Pridite v trgovino ELEKTRON v Partizanski ulici 68 v Lendavi (tel. 75 882) in se prepričajte! - Pri nas gre ponavadi nekoliko hitreje. če se odločite za poslovanje z Banko Creditanstalt, bo Vaš plačilni promet potekal hitro in zanesljivo. Poslovanje s tujino opravljamo po zahodnih merilih. Pokličite nas. Creditanstalt, Murska Sobota, Lendavska 11, tel.: 069/ 21 780, faks: 069/ 33 023. Creditanstalt,,banka uspešnih. CREDITANSTALT Centrala: Banka Creditanstalt d.d., Ljubljana, Kotnikova 5, tel.: 061/ 132 11 74, faks: 061/ 132 S2 06 MEDNARODNI TRGOVINSKI SEJEM TKeovinrsKA, oprema ■ ■ • • vs^pm€£ii srr -PESTRA OOSTKNSKA POW<1]>BA -ŠTAJERSKI AVTOMOBILSKI SALON -PRODAJA Z UGODNIMI POPUSTI DO 30% 1 KRI NI Z£Hl> Ljutomerski župan in ver-žejski prisilni upravitelj Ludvig Bratuscba-Aaron je zadnjič sicer blago, a na vroč način kaznoval Veržejce, ki so njega dni nekaj sanjali o samostojni občini. Veržejci so ga, postrojeni na vročem soncu, čakali na praznovanju obletnice Slavka Osterca, on pa je na vrhu pri Mali Nedelji ležal v senci novega gasilskega prapora, gledal s teleskopom na Veržej ski trg in jim postavljal pogoje, pod katerimi pride. Najprej je zahteval, naj na cerkveni stolp potegnejo bika s šopkom narcis v gobcu. Ko so Veržejci to storili, mu ni bilo dovolj in je menil, da bi bilo prav, če bt bik tam gori ob njegovem vkorakanju v Veržej zaigral kako Osterčevo skladbo. Takoj ko so glasbeni ški doma-6oi biku vtepli v glavo prve note, je bil župan v Veržeju. Radio Kujski val - ' da bi se bolje razumeli Naj se ne jezijo naši vladarji, če kdo reče kakšno pikro na njihov račun. Niso oni krivi, da so koristoljubni, da grabijo, kjer je in kolikor je, da pri tem ne izbirajo sredstev in da žrtvujejo za svoje cilje in vizije vse, kar jim Je bilo do nedavno svetega. Nič jim ne pomenijo ne dosedanji prijatelji, ne morala, ne ; poštenost, sposobni so zatajiti tudi ‘ svoje starše. Niso ne slabši in ne boljši od svojih predhodnikov. Kdor koli je prišel na njihovo mesto, naj so to bili Žitki, Sršeni, Šumaki, Zavratniki, Kuharji, Nemci, Slaviči, ni pomebno, kako so se imenovali ali se še bodo, vse je in bo doletela enaka usoda. Položaj, ki so ga v ogorče- ■ I J. II Lendavski pereči bomo še dolgo pomnili. Tu so nekdanji šefi notranjega odseka, nekdanji sekretarji ZK, veljaki socialistične zveze, izrabljeni šefi vojnega odseka, nekdanji predsedniki izvršnih svetov, minuli predsedniki občine, odsluženi vodje si-sov in druge živine iz bližnje preteklosti, Diri- Dober dan voščim in se hkrati zahvaljujem vsem, ki iir* spraševali, kod hodim, da me dvakrat ni bilo v Vestniku! morda pomislili, da sem se obesil, kot to stori vedno večo^. nov lendavske občine? Naj pojasnim, da ta trenutek tnisHn'^ klasično obešanje, za katerega pa ne potrebuješ klasične oziroma »voza«, saj jo lahko, kot kaže zgled mojega dobte^ prijatelja, nadomestijo tudi kabli. Manj usodna pa so obešanja, ki jih je, dragi moji, veliko več, a se ne zdrznemo, se nam zdijo samoumevna. Poglejte čez cesto na dvorišči roma na balkone in na vrveh boste videli ducate ženskih ■ Opranih/ No, Ja, kje drugje, denimo v gozdičku, boste našli čiste! Dalje: če ste v službi ali doma »ponižni cucek«, vati, * se morda (nejzavedate »obesijo« mnogotera dela, ki se zdijo umazana ali nečastna. Ce ste »levir, vam prodajalec n tl Konjski servis UUTOMER Jože Kocod jr. - Nikolaj drugi Lendavski je na krajši slovesnosti v svoji občasni rezidenci V hoteiu Elizabeta arhitektom Sakačera. lastnikom projektivnega urada Časa Nosita, slavnostno izročil svinčnik, risalni papir in zidarsko šestilo, s čimer jih je tudi uradno razglasil za lendavske prostozidarje oziroma svoje dvome arhitekte. giral bo največji od njih. Krščanskoderaokratski poslanec Ciril Pudco-Dribler, ki je najresnejši kandidat za naslednika Lojzeta Peterleta na Čelu SKD-ja, je beltinskemu županu Jožetu Kavašu-BaJažu že naročil, naj mu v znamenje lojalnosti naolji in - »na-pumpa« dirkalno kolo. Balaž je v slovenski politiki znan kot tisti, ki Peterleta spremlja na zunanjepolitičnih kolesarskih misijah. nem boju osvojili in ga bodo zdaj v vsem sijaju zasedli, je v resnici prežal in Čaka! nanje. Oblast je višja od njih samih in najprej zavlada nad njimi. Samo od njihovega značaja in močne hrbtenice je odvisno, kako globoko bodo padli, koliko sovražnikov si bodo ustvarili in kako dolg mandat si bodo s tem predpisali. Tlačani se jim pa upirajo na različne načine in pazijo, da jih ne oskubejo do golega. Pa kaj bi se ubadali z ljudmi, ki se nam vsiljujejo samo ob volitvah in drugače hvala bogu zanje ni slišati. Pojdite rajši na kako kulturno prireditev, ohranite svoje človeško dostojanstvo in živite lepo in prijazno. Kujski val - kotiček za kulturo Jutri zvečer vas vabimo na recital songov in šansonov Jerce M., na ropotuljici jo spremlja Tomi G. Pridite ob 20.00 v mestno hišo, vstopnine ni. Nekaj naslovov iz bogatega repertoaija: Geos, eros, kaos, Prometni venček, Moja slepeča veličina, Cmo, ki te ljubim rdeče ... Naslednji dan bo v domu kulture nastopil zbor prejšnjih oblastnikov. Člani tega zbora so sama velika imena, kijih dobro poznamo in jih Drage Šiftar-Čarli, poslanec Socialdemokratske stranke, je bil pred kratkim huje ukorjen od predsednika stranke generala Janše. Obdolži! ga je kolaboraciona-iizraa s starokomunisti in 16-kalnacionaJizma, ker se je po-\ slanskemu kolegu od Združene liste socialnih demokratov Feriju Horvatu-Rdečemu lisjaku dal prepričati, da sta oba od iste stranke, zaradi česar mu je zaupal zaupne dokumente o svoji stranki. Piezidij Prekmursko-Prleške republike je ogorčen nad parlamenta mi ra delovanjem svoje članice, poslanke Marije Poionet-Anju MariŠke. Po njeni zaslugi je cena telefonskega priključka odslej enaka v vsej državi, kar pomeni nevarnost, da se PPR v celoti integrira s slovensko državo in izgubi omejeno samostojnost. Penova trojka Peček-Kav-boj Džimi, Rituper-Dodo in SmeJ-Raspntin se je na blejskem srečanju pisateljskega društva PEN grdo osmešila. Misleč, da gre za srečanje izdajateljev rumenega tiska, so prijavili referat z naslovom »O vlogi rumenega tiska pri premagovanju kmetijske zaostalosti ali naša pot iz Kalužnice v Evropo*. EEsnurt KOilJ Reklame: Konjski servis Ljutomer Kakovostno obnovimo vašega konja. V zalogi so nove izpušne cevi, turbopodkve, aerodinamična sedla, spojlerji za na gobec, balansiramo kopita, na rep montiramo vlečno kijuko, menjamo zarjavele zobe in brisalce za oči. Na željo vam konja na- t vijemo na 1,5 KM. tako bo od 0 do 100 km/h pospešil v 10 sekundah. Kujski val - samo za odrasle Nesrečni pripetljaj starejšega gospoda z našo čistilko, ko je ta od spolnega vznemirjenja umrl, je povzročil pravo poplavo telefonskih klicev. Uredništvo so dobesedno zasuli s prošnjami, zahtevami in celo grožnjami, naj jim povemo njen naslov oziroma zasebno telefonsko številko. Pogovorili smo se z dekletom, malo ji je bilo nerodno, malo ji je trenutna slava tudi stopila v glavo, ampak smo se le dogovorili. Na Kujskem valu odpiramo vročo telefonsko linijo. Naj vam opišemo našo novo urednico vročega K-vala.\fisokaje 179 centimetrov, vitka je, ima dolg tanek vrat, svetlo rjave lase, zelo belo polt in kot oglje črne oči. Vesela je, zmeraj potiho prepeva in se giblje s plesnimi koraki. Malo smo vadili, ona je bila v drugi pisarni, mi pa pri in-terfonu. Presenetljivo hitro seje sprostila in nas pošteno ogrela, še tajnici so se tresle ustnice. Res je dobra. Naročniki Vestnika imajo klic zastory. I II 1 Ljutomerski trgovci negodujejo Lastniki trgovskih lokalov v Ljutomeru, med njimi še zlasti zaposleni v Trgovskem podjetju Vesna, čedalje glasneje opozarjajo občinske oblasti, da ni prav, ker izdajajo dokaj številna dovoljenja raznim prodajalcem iz različiiih krajev, ki prihajajo v Ljutomer prodajat svoje blago. Le-to je v veliko primerilfteneno zaradi nekakovosti ali drugih (ne)tržnih razlogov. Večkrat je prizorišče raznih akcijskih prodaj tudi hotel Jeruzalem, ki bi moral po mnenju domačih trgovcev rabiti gostinski in turistični dejavnosti, ne pa kot priložnostni trgovski lokal. Ljutomerski trgovci v principu sicer ne nasprotujejo lojalni konkurenci, ker je to običajna praksa v poslovnem svetu, vendar bi morali po pjihovem mnenju trgovci od drugod plačati določene prispevke, tako kot morajo oni vlagali v razvoj lastna sredstva. Občinski svet bo skušal zadevo urediti s sprejemom posebnega odloka o tržnem redu. J. G, Vestnik IT Sejem rabljenih avtomobilov Na nedeljskem sejmu rabljenih avtomobilov na sejmišču pri soboškem Agroservisu so lastniki ponujali 51 avtomobilov, vendar so prodali le štiri. Cene sadja in zeleiyave Znamka Letnik Prev, km Cena Tdnlca Munki Sibli Tdniu Ginii RtdtiM Llulimr JHllK n*!* rivVS4v»r444* Jic. rUm J »obesi« (proda) ničvreden avto, traktor, »motorbiciklin« ali ** drugo pokvarjeno robo. Kaj pa žena oziroma mož? Če si zakf>^. skega partnerja niste povsem sami izbrali, ampak so bili posredniki, mar nikoli niste pomislili, da so vam ga »obes'^. na ramena, zdaj, ko škripa, pa bi bili »srečni«, ko bi zares obesil in vam tako pustil prosto pot do ljubimke ljubimca. . Morda pa ste potem, ko me niste našli v Vestniku, da sem se za vedno poslovil zaradi aidsa? Če ste se zaposic'' s takimi mislimi, vam niti ne zamerim, saj so ljudje v Prerit«-rju ponoreli: v zadnjem času govore samo o tej kugi 20 stolt^ ki naj bi prišla tudi v našo občino. Sam pa se ne bom čudil. Če bo tega še več, ko pa je tako malo zakonske zvest^ poročeni ne menjavajo posteljnih vložkov, kot svetuje ampak rajši parnerje; mladi se ne omamljajo več zgolj Z lom. ampak s pravimi mamili, prav gotovo pa Je tudi občini Lendava nista le dve lezbijki, ki Ju tako pogosto mo, ampak tudi kak »peder«. Sam pa sem prosvetljen in , vem, da aids lahko dobiš, četudi nisi istospolno lahko okužiš LCSMUr ' ■ iiš od prejemanju krvi. V moji občini seje k JT r e^hiplpii J nzr /U 111^? ohranil dober običaj iz prejšnjih let (pretepanje), pa tu vroča kri tudi izteče. ' Bralcem se opravičujem zaradi črnega humorja. Na kt^ pa bi rad povedal, kod sem hodil dobra dva tedna: človek J more venomer opravljati enega in istega dela, tudi more na istem mestu: bil sem v »švicir in na »malti«. Turnišče: cene pujskovi Ponudba pujskov na sejmu v Turnišču je bila minnM tek izredno pičla, saj so rejci tokrat ponujali le 14 živalu rih od 7 do 10 tednov in težkih od 15 do 20 kilogramov J dali so vse živali, za par pujskov pa Je bilo potrebno oof od 10.000 do 15.000 tolarjev. Namesto smetišča igriŠcC’ V Občini Ljutomer je zelo pereče vprašanje: Kam s komunalnimi odpadki? Neke vrste centralno odlagališče v Ljutomeru v neposredni bližini pokopališča je že zdavnaj prepolno, tako da je kup vedno višji. Pred leti so uredili začasna smetišča v krajevnih skupnostih in vaseh. Tudi ta so medtem že skoraj povsod napolnjena, poleg tega pa je slabo poskrbljeno za njihovo vzdrževanje. Za Staro Novo vas smo že pisali, daje postalo tamkajšnje smetišče idealno mesto za po, dgane, ki se ob večerih podajajo po priboljške do bližnjih domačij. Nekaterim so pojedle '^| koruzo v koruznjakih, postajajo skoraj obupne.^| skupnost Križevci je že la 500.000 tolarjev za sana«^ odlagališča odpadkov, bilo to daleč premalo. našla skupina zanesenjak^ pripravljena sama in na tistem mestu uredit* igrišče. Lastnica ^emljiš^j je brezplačno odstopila tar zemljišča. Vsekakor levredno pobudo. Še lep®® f jo bodo uspeii uresniCib. j Moja domača banka E__ " /O Pomurska banka d-^ „ ---sob*’*’ Menjiloiški tečij Pomntslte bank« z dne, 29. maja 1995, teiall od 30.05.1995 od 00.00 dalje. Srednji tečaj Banke Slovenije «0* 30. maja 1995 od 00.00 dalje. I Driivi Eliota Banki Stavenilc Nikttp Pr(4*>j Zastava 101 Zastava 126 P Lada Samara 1300 Jugo 45 A Škoda Favorit 136L Opel Omega 201 Lada Samara 1500 Alfa 33 1,5 ie Mazda 121 1,3 k Opel Vectra l,8i Mercedes 190 D Renault CUol.ZRN BMW 5201 Peugeot 205 Green Jugo 55 Koral 1987 1987 1987 1989 1990 1991 1994 1992 1990 1989 1984 1994 1988 1991 1990 73.000 60.000 87.000 41.000 68.000 94.000 16.000 56.000 61.000 71.000 122.000 32.000 71,000 64,000 73.000 2.500 DEM 110.000 SIT 3.200 DEM 250,000 SIT 6.700 DEM 20.000 DEM 10.500 DEM 15.200 DEM 9.300 DEM 16.300 DEM 16.500 DEM 16.400 DEM 22.500 DEM 13.000 DEM 4.300 DEM Jabalkt Ps BI rili C« Binini Hnlki UiMie Uii hndlhilk 100 ISO ISO too 250 Ceti>li,>lin ua Čebili. nlittŽDO Kinile 150 Knnilr, nladZOO MlflllM Britim ČeiaJ« tuhalN 450 450 «00 200 180 189 160 280 208 2G0 200 180 200 ISO 180 500 500 180 120 IGO 120 200 180 300 ISO no 200 ISO 180 408 408 GOO 180 Antrih Franclfi I Nemč|i> , Svic« j ZDA 106 100 100 100 100 1 1.156,4137 2.366,4038 8.131,1611 6,8700 9.850,9017 112,8849 1.120,00 2.255,00 8.040,00 6,60 9.635,00 110,00 1. Posredujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev . Upravljamo finančno premoženje strai^ Svetujemo pri nakupu in prodaji vrednostnih papirjev (investicijsko svetovanje) Hranimo vaše vrednostne papirje Oddelek za investicijsko bančništvo I" vrednostne papirje Murska Sobota, Kocljeva 14a Telefon: 32 897, telefaks: 32 896