mali oglas velika prilo 4M V «I T . toft^sfe g^ o, Zogovj * Ktdr^ Gorenjska Banka ELEKTRONSKA BANKA hup: uww.übkr.s Leto LVII - ISSN 0352 - 6666 - št. 49 - CENA 200 SIT (16 HRK) Kranj, torek, 22. junija 2004 Sobotni koncert Simfoničnega orkestra RTV vrhunec praznovanja blejske tisočletnice. Slavnostni govornik predsednik vlade mag. Anton Rop. Bled - Nepozabno. Vrhunska glasba. Na blejski promenadi mai\jka takih dogodkov, je bilo minulo soboto zvečer najpogosteje slišati iz ust navdušenih obiskovalcev, ki so se odzvali povabilu na praznovanje častitljive obletnice Bleda, podobe raja. Slediyega so se udeležili tudi najvišji predstavniki države in diplomatskega zbora, župani sosednjih občin, ugledni gostje iz tujine ter predstavniki blejskih krajevnih skupnosti. Blejska občina in I\irizem Bled sta pripravila večer odlične glasbe in vrhunskih izvajalcev. ljubljanski simfoniki s tenoristom Janezom Lotričem. Foto Tina Dok! Bled letos praznuje tisoč let od prve pisne omembe kraja, ko je nemški cesar Henrik IL podaril Bled z okolico briksenškemu škofu Albuinu. Leto 2004 je zato na Bledu praznično leto. V znamenju tisočletnice je tudi večina letošnjih prireditev, vrhunec pa je bil sobotni koncert Simfoničnega orkestra RTV z dirigentom Davidom de Vil-liersom in solistom Janezom Lotričem. Nastopile so tudi plesalke in plesalec Internacionalne baletne šole Bled, v zaključni Slavnostni uverturi 1812 P. L Čajkovskega pa so se orkestru pridružili še Godba Gorje, brez- niški pritrkovalci in Člani Kulturnega društva Možnar s Koroške Bele, ki so iz možnaijev izvabili šestnajst strelov. Blejski župan Jože Antonič je o Bledu dejal, daje veliko kronanih glav, poetov in znanih ljudi zanj menilo, daje najlepši kraj na svetu in mu vtisnilo svoj pečat. "Že poldrugo stoletje nas obiskujejo milijoni turistov. Bled je slovenska ikona! Nanj smo ponosni domačini in nanj je lahko ponosna tudi država. Vsi pa moramo prevzeti odgovornost za njegovo ohranitev in razvoj." Slavnostni govornik in častni pokrovitelj prireditev ob 1000- letnici Bleda je bil predsednik vlade Republike Slovenije mag. Anton Rop, ki je v svojem govoru poudaril, da je Bled zagotovo motiv, ki največkrat predstavlja Slovenijo in ga označil za raj na zemlji. Bled ima po Ropovih besedah vse, kar imajo veliki in še tradicijo, njegov pravi razcvet pa se šele začenja. "Spoštujmo preteklost, ko gradimo prihodnost. Turizem naj ohranja avtentičnost. Slovenija postaja evropsko prepoznavna in obiskana. Z našim Vstopom smo uspešno poživili evropsko družino, naš cilj pa je, kakovostnejše življenje državljanov," je dejal Rop, župan Jože Antonič pa mu je v spomin na tisočletni-co Bleda podaril spominski kovanec in blejski zbornik. Za slovesno in čarobilo vzdušje so Blejci poskrbeli tudi z ognjemetom in znamenitimi lučkami v jajčnih lupinah, ki so še dolgo v noč ožajjale jezersko gladino. Renata Skrjanc La Traviata navdušila Krai\j - Uvod v letošnji mednarodni festival Carniola je bil v duhu klasične glasbe. Minulo soboto so ga na vrtu gradu Khislstein slovesno odprli z uprizoritvijo opere La Traviata v izvedbi SNG Opere in baleta Ljubljana in priznanega slovenskega tenorista Jurija Reje, ki je navdušil veČ kot osemsto glavo občinstvo. S kranjsko predstavo je Reja končal svojo petdesetletno nastopanje v omenjeni operi, kar pa ne pomeni, da gä v drugih predstavah v prihodnje ne bo mogoče videti. V Kranju je bila opera La Traviata že uprizorjena, tokrat pa prvič na prostem. Željo Kranjčanov po tej brezčasni operi potrjuje i'-: ^ v Mednarodni festival Carniola se je začel z opero La Traviata, ki je navdušila številno občinstvo. tudi podatek, da so bile vstopnice zanjo razprodane že nekaj dni pred uprizoritvijo, občinstvo pa je nastopajoče nagradilo z dolgim aplavzom. Predstavnica za odnose z javnostmi na festivalu Carniola Mojca Ocvirk je povedala, da si organizator vsako leto prizadeva obiskovalcem ponuditi kakovostnejši program, ne le pop glasbe ampak tudi ostale zvrsti ter tako ustreči različnim okusom. Najbolj udarna nastopa spremljata začetek in konec festivala, letos sta to omenjena opera in koncert legendarnih The Platters. Renata Škrjanc, foto: Gorazd Kavčič \a B avarskem odkrili Ažbetov spomenik Slovenski slikar in ustanovitelj slikarske šole Anton Ažbe iz Dolenčic v Poljanski dolini je pomemben za slovensko in bavarsko umetnost. Mirsad Begič, Andreja Rihter in dr. ob Ažbetovem kipu. I- -'•iv hi'.- Andrej Smrekar München - Prizadevanja za dostojno obeležitev dela in življenja slovenskega slikarja in slikarskega učitelja Antona Ažbeta v glavnem mestu dežele Bavarske rojevajo sadove. Po ureditvi njegovega groba na severnem pokopališču v četrti Schwabing leta 2000 in 2001 so v olo v Leopoldovem parku odkrili Še tnikov doprsni kip, ki ga je izdelal lemski kipar Mirsad Begič. Postav-je na mestu, kjer je konec 18. in v Začetku 19. stoletja delovala Ažbetova slikarska šola. To je eden redkih spomenikov Slovencu na tujem. Odkrila gaje slovenska ministrica za kulturo Andreja Rihter. Na slovesnosti se je zbralo nad 200 gostov z Bavarskega in iz Slovenije, med njimi tudi umetnikovi rojaki iz občin Škofja Loka in Gorenja vas - Poljane ter njegovi sorodniki Ivana, Katarina, Metka, Lado in Gašper Peternel iz Dolenčic. Anton Ažbe, kije zapustil le nekaj ducat slik in risb, njegovo življenje pa je poznano predvsem iz spominov njegovih sodobnikov in učencev, je v svojem času v svoji slikarski šoli pomembno vplival na znane evropske umetnike in slovenske moderniste. Prihodnje leto, ko bo minilo 100 let od njegove smrti, bo priložnost za počastitev spomina nanj tudi v domovini. Jože Košixjek Maraton letos v deževnih razmerah 't ' ti-: ' v* • V'? Preddvor, Železna Kapla - Občini Preddvor in Železna Kapla sta že sedmič pripravili maratonski tek med krajema, oddaljenima natanko 42 kilometrov. Letos se ga je udeležilo veČ kot 160 tekačev, ki so dokazali, da so res iz pravega Športnega testa. Maraton pa je več kot le športni dogodek: vsa leta doslej je družil občini na obeh straneh državne meje, letos pa meje prvič ni več. Maraton je dobil naziv evropski. Železna Kapla pa je na cilju izrazila dobrodošlico Sloveniji ob njenem vstopu v Evropsko unijo. Na sliki: maratonci med tekom skozi dolino Kokre. D.Ž., foto: Gorazd Kavčič 00 vo CV} IT) ro o CM CN CN CS C re Gorenjski glas že v četrtek Zaradi petkovega praznika bo izšla naslednja Številka Gorenjskega glasa v četrtek, 24. junija. « o TJ^r o P > C o GORENJSKI GLAS • 2. STRAN POLITIKA / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 Gradbeni inšpektorji so se lotili odstranjevanja 23 črnih gradenj na Gorenjskem. Kranj - Na območju Gorenjske so gradbeni inšpektorji v minulih dveh tednih odstranjevali nelegalno zgrajene objekte. Med drugim so porušili nekaj objektov v območju Triglavskega narodnega parka (TNP), med njimi tudi razvpito "orlovo gnezdo" podjetnika Franca Stroja. Skupaj so na območju Gorenjske predvideli 23 prisilnih odstranitev objektov, ki so jih naložbeni-ki postavili brez dovoljenj. Natančnega podatka o tem, koliko je pravzaprav črnih gradenj na Gorenjskem, pri glavni republiški inšpektorici za okolje, prostor in energijo Bojani Pohar nismo mogli dobiti. Zavrnila nas je, da so državni inšpektorat in torej pristojni za celotno državo. Tako je postregla zgolj s podatkom, da je na območju Slovenije ta čas okrog sedem tisoč nelegalno zgrajenih objektov. V minulih dveh tednih so se lotili rušenja Črnih gradenj prav na Gorenjskem, in sicer so nih znanstvenih laboratorijev," je bila odločna Bojana Pohar. Pri tem gradbeni inšpektorji rušijo predvsem novejše črne gradnje, ne pa tudi tistih iz uredbe o prostorsko ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP iz leta 2002, za katere je ustavno sodišče začasno zadržalo izvajanje rušenja. "Gre za okrog 80 na črno zgrajenih objektov," je pojasnila vodja oddelka za okolje in prostor pri upravni enoti Radovljica Bojana Novak. "To je razlog, zakaj Foto: Gorazd Kavčič predvideli 23 prisilnih odstranitev. Od tega je nekaj objektov znotraj TNP, za katera dovoljenja za gradnjo sploh ni mogoče izdati. "Porušeno bo vse, za kar naložbeniki nimajo dovoljenja, od počitniških hiš do samozva- nekatere starejše objekte pustimo na miru," je dejala Bojana Pohar in tako odgovorila na očitke, zakaj so se lotili samo nekaterih črnograditeljev. V zavodu Triglavski narodni park so v letih 2002 in 2003 pri- javili 85 nezcikonitih gradenj in izdali 26 opozoril kršiteljem. Največ prostorskih problemov in nedovoljenih posegov so zaznali na območju Pokljuke, okoli Bohinjskega jezera, v dolini Voje, Vratih, Radovni, Trenti, Loški Koritnici ter na Mežakli in planini Jasenje. Za tri objekte v območju TNP so po podatkih ministrstva za okolje, prostor in energijo naložbeniki tik pred prisilno odstranitvijo pridobili soglasje Triglavskega narodnega parka in lokacijsko informacijo občine. Gre za dva nadomestna objekta na območju Rudnice in na planini Pokrovec ter lesen prizidek k okrepčevalnici na Voglu. V načrtu prisilne odstranitve so sicer še objekti na Soriški planini, v Medvodju, Radovljici, Šenturški gori, Šenčurju, Srednji vasi, Kranju, Rib-nem, Potočah, Gorenji Savi, Hrušici, Preddvoru, Struževem, Poljšici, Križah in Tržiču. "Del objektov so zavezanci že odstranili sami, za enega pa so pridobili dovoljenje," so pojasnili pri okoljskem ministrstvu. Gradbena inšpekcija pri nadzoru nad nedovoljenimi gradnjami posebno pozornost namenja gradnjam na območjih, ki so zaščitena po predpisih o varstvu narave in kulturne dediščine, ter zaščitenim območjem vodnih virov. Izvajanje upravnih izvršb inšpekcijskih odločb in nekateri drugi ukrepi gradbene inšpekcije so, kot zatijujejo pri ministrstvu za okolje, prostor in energijo, prispevale k večji učinkovitosti nadzora in odpravljanju nedovoljenih gradenj v državi. K temu naj- bi pripomogle tudi mnogo višje kazni, ki jih določa novi zakon o graditvi objektov. Tako se zmanjšuje tako število kršitev kot tudi njihova teža. "Ob praktično enakem številu inšpekcijskih pregledov so še leta 2002 gradbeni inšpektorji izdali 3183 odločb, lani pa se je njihovo število zmanjšalo na 2116 odločb. Od tega je bilo leta 2002 kar 1657 odločb, s katerimi so naložili odstranitev nedo-voljeno zgrajenih objektov ali delov objektov, lani pa je bilo takih odločb le še 953, torej skoraj za polovico manj," še navajajo pri okoljskem ministrstvu. Mateja Rant Komunalnih podjetij je preveč Slovenska komunalna podjetja z rednim delovanjem ustvarjajo izgubo, poslovni rezultat rešujejo z dodatnimi dejavnostmi. Bled, Jesenice - To je bilo moČ povzeti iz podatkov, ki jih je na posvetu vodilnih delavcev v okviru jubilejnega 20. srečanja slovenskih komunalnih podjetij 11. junija na Bledu povedal Dušan Butina iz Gospodarske zbornice Slovenije. Slovensko" komunalno gospodarstvo je lani sicer poslovalo z 1,3 milijarde tolaijev čis- tega dobička, ki pa gre na račun ugodnih finančnih rezultatov iz dodatnih dejavnosti. Z opravljanjem redne dejavnosti so že leta 2002 pridelali 1,8 milijarde tolaijev izgube, lani pa je znašala že več kot 3 milijarde tolarjev. Prav tako ugotavljajo, da se je tudi lani nadaljevalo že celo desetletje trajajoče zmanjševanje deleža kapitala komunalnih podjetij, ki je v primerjavi s celotnim gospodarstvom znašal samo še 1,2 odstotka. Kar se tiČe povečevanja cen komunalnih storitev, naraščajo zaradi vedno večjih dajatev državi in ne višjih stroškov dela, tako da v tem pogledu ne morejo prispevati k rasti inflacije. Mendi Kokot Govornik bo predsednik republike Ljublana - Osrednja državna prireditev v počastitev 25. junija, dneva državnosti, bo v četrtek, 24. junija, ob 21. uri na Trgu republike v Ljubljani. Udeležence proslave in državljanke ter državljane bo nagovoril predsednik republike dr. Janez Drnovšek. Sledila bo proslava pod geslom Država so ljudje. Po osrednji prireditvi bo ob 22. uri na Pogačarjevem trgu v Ljubljani koncert zbora Consortium Musicum in orkestra Slovenske filharmonije. Zadnje takte 9. simfonije Ludwiga van Beethovna bo spremljal ognjemet z Ljubljanskega gradu. Jutri popoldne bo na kongresnem trgu prireditev za mlade Pozdrav poletju. J. K. Gorenjski glas za 340 bohinjskih družin v __* Ce ste doma v Bohinju oz. njeni okolici, smo vas po vsej verjetnosti v tem mesecu poklicali iz Klicnega centra slepih t in slabovidnih iz Škofje Loke in vas povprašali, kaj menite o izgradnji hotela v Stari Fužini, zanimalo nas je tudi, kateri ^ del ceste je po vašem mnenju potrebno najprej urediti? Od Žej do Vodic po južni trasi Ljublana - Pretekli teden se je slovenska vlada seznanila z dvema predlogoma trase za glavno cesto Želodnik - Mengeš - Vodice na odseku Žeje - Vodice in se odločila za južni potek glavne ceste. Zanj bo izdelan predlog državnega lokacijskega načrta. Cesta se bo izognila čistilni napravi in ne bo ovirala gradnje dodatne cestninske postaje Vodice in regionalnih cestnih povezav na območju Vodic. Posebna pozornost bo namenjena načrtovanju trase mimo pokopal- % išča. Načrtovalci te cestne povezave so analizirali tudi možni potek ceste severno od Vodic in navezavo glavne ceste na avtocesto Ljubljana - Kranj pri Povodju. J. K. KOTIČEK ZA NAROČNIKE Ta teden je eden redkih v tem letu, ko praznik ne sovpada s soboto ali nedeljo. V petek praznujemo dan državnosti, velik, zgodovinski dan za Slovenijo. Zagotovo ga boste izkoristili za obisk ene od številnih proslav v Čast naŠe mlade države, na katero smo kljub nekaterim problemom (kje jih pa ni) lahko zelo ponosni. Kadar nas samokritika zavede predaleč, se vprašajmo, koliko odstotkov ljudi na svetu živi bolje od nas, Slovencev. Poleg tega pa - če sami ne bomo ponosni na svojo državo, ne moremo pričakovati spoštovanja od drugih. Petek je torej dan za veselje. V Gorenjskem glasu bomo dan državnosti počastili s predhodnim izidom časopisa, v četrtek, 24. junija, ki bo seveda praznično ozaljŠan. Med drugim smo k besedi povabili Franceta Bučarja, enega od najzaslužnejših politikov za osamosvojitev Slovenije. Zaradi predčasnega izida vse tiste, ki želite objaviti mali oglas, obveščamo, da bomo tokrat oglase sprejemali le še danes do 15. ure. Petra Kejžar Za vas bele/inio čas! m XSLAB Glede gradnje hotela v Stari Fužini smo vam ponudili sledeče odgovore, da je to: - nesprejemljiv poseg v Triglavski narodni park, - še sprejemljiv poseg v Triglavski narodni park, - odličen predlog - dober predlog a na drugi loka- • • • Cljl, - in še nevtralni odgovor, za tiste, ki o tej problematiki nimajo mnenja! Skoraj polovica vprašanih, od 667 sodelujočih, gradnji hotela nasprotuje na tej lokaciji. Približno četrtina vprašanih vas z gradnjo hotela bolj ali manj soglaša na lokaciji v Stari Fužini, medtem ko 12,6 odstotka Bohinjcev soglaša z gradnjo hotela, vendar na drugi lokaciji. 13 odstotkov vprašanih vas o tej problematiki ni imelo jasnega mnenja! Zanimivo je bilo tudi drugo vprašanje glede urejanja cest v Bohinju. Večina od 757 predlogov vas je predlagala urejanje cest v Bohinju, nekaj pa vas je motila tudi cesta Bled - Bohinj, blejska obvoznica, pa tudi manjkajoči del gorenjske avtoceste. Največ, 35 odstotkov, vas meni, da je najprej potrebno urediti cesto od Bitenj do Jereke skozi Korita, s 24 odstotki sledi obnova ceste po zgornji dolini od Jereke do jezera, ter z 12 odstotki od Jezera proti Ukancu, oz. do Savice. Šest odstotkov vas meni, da je potrebno urediti tudi ceste v Bistrici, od tega vas je kar polovico izpostavilo Jelovško cesto. Nekaj vas je omenilo tudi kolesarske steze po Bohinju, cesto skozi Sotesko in od Bistrice na Soriške planine. Tudi tokrat smo vsem, ki ste sodelovati, ponudili možnost, da si preberete rezultate raziskave v Gorenjskem glasu. Veseli smo, da vas je tema zanimala in se vas je za to možnost odločilo več kot polovica sodelujočih, tako da ste oz. Še prejemate časopis Gorenjski glas in ga lahko bolje spoznate. Veseli smo bili tudi že 16 Bohinjcev, ki ste želeli postati tudi reden bralec časopisa. Vsi novi naročniki so bili tudi deležni ugodnih naročniških pogojev, hkrati pa so prejeli še lepo darilce, nam pa so pomagali pri nadaljnjem razvoju na.šega klicnega centra slepih in slabovidnih. Druge sodelujoče, ki pa v tem času še prebirate Gorenjski glas, pa bomo, tako kot smo se dogovorili, ponovno poklicali in vas povprašali po vašem mnenju. Katere ceste je najprej potrebno urediti? ,« . A«^ M* drugo blejska obvoznica vse ceste Bled - BohinI ne vem Bistrica - B. Jezero ceste v Bistrici B. Jezero • Savica zgornja dolina Bitnje - Jereka 35,3% y 0% 10% 20% Glasovi (v ^ 30% 40% N-757 Kaj menite o izgradnji hotela v Stari Fužini? 13% 48% 14% nesprejemljiv poseg odličen predlog sem neodločen □ še sprejemljiv □ dober predlog na drugi bkaciji N=667 V Klicni center slepih in slabovidnih nas lahko pokličete tudi sami in se naročite na časopis. Dosegljivi smo po tel. 04/ 517-00-00, vabimo vas tudi, da si ogledate našo spletno stran www.css-sl.si. Klicni center, Matevž Pintar Torek. 22. junija 2004 AKTUALNO/ info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 3. STRAN V soboto SO V Leopoldparku v četrti Schwabing v Münchnu odkrili kip slovenskega slikarja in profesorja Antona Ažbeta, ki se je rodil 30. maja leta 1862 v Dolenčicah v Poljanski dolini. Ažbetov spomenik je eden redkih spomenikov Slovencem v tujini. München - Nad 200 ^udi iz Slovence in bavarskega glavnega mesta München se je v soboto zbralo v eni od predavalnic Fakultete za psihologijo in pedagogiko na Leopoldstrasse in nato v bliži\jem Leopold parku, kjer je ministrica za kulturo Andreja Rihter odkrila kip Antona Ažbeta, ki ga je izdelal akademski kipar Mirsad Begic. Anton Ažbe se je tako vrnil v München, kamor je nadarjeni fantič iz Dolenčic v Poljanski dolini prišel na študy slikarstva 25. septembra leta 1884 in kjer je avgusta leta 1905 umrl, star 43 let. Ažbetov spomenik v Leopol-dovem parku v Münchnu je eden redkih spomenikov Slovencem na tujem. Postavljen je na kraju, kjer je nekaj časa delovala znamenita Ažbetova slikar- vgrajen relief z umetnikovo podobo, ki gaje izdelal akademski kipar Mirsad Begič, rojaki iz Poljanske doline pa so h grobu položili spominsko ploščo. Antona Ažbeta je pokopala Kathi časa preživita na posestvu nad Žalcem. Za obeležitev Ažbeto-vega delovanja v bav-arski prestolnici se je zavzel slovenski diplomat Ivan Martelanc. V pomoč so jima prišli Bavarsko-slovensko društvo prijateljstva, slovenski generalni konzulat v Münchnu, slovensko ministrstvo za kulturo. Narodna galerija iz Ljubljane, občini Skofja Loka in Gorenja vas - Poljane, Galerija Krvina, ki organizira Ažbetove slikarske kolonije, in družina Peternel v Dolenčicah, ki živi na nekdanjem domu An- Predstavniki škofjeloške in gorenjevaške občine ob grobu rojaka Antona Ažbeta ska šola. Anton Ažbe jo je na prigovarjanje Ferda Vesela in ^harda Jakopiča ustanovil leta 1891 in je delovala do umetnikove smrti. Dogovori o dovoljenju za postavitev spomenika so potekali kar nekaj časa, vendar so bili uspešni. Pod pogodbo o določitvi kraja za spomenik so se podpisali nadžupan Münchna Christian Ude, direktor narodne galerije iz Ljubljane dr. Andrej Smrekar in predstavnik münchenskega nadškofijskega ordinariata, kije lastnik zemljišča. Za spomenik bo skrbelo mesto München, tako kot za njegov grob na severnem pokopališču. Grob je bil urejen leta 2000. Leta 2001 je bil na spomenik Kobus, lastnica znamenite kavarne Simplicissimus Künstler Kneipe, kjer so se zbirali münchenski umetniki. Ob Až-betu je tudi sama dobila svoj zadnji dom. S spomenikom v Leopoldo-vem parku se je Anton Ažbe vrnil domov, so bile pogoste besede ob odkritju spomenika. Za njegovo postavitev je veliko zaslužnih. Najprej dr. Peter Zimmermann, 66-letni nemški akademik iz Berlina, ki zadnjih 30 let živi v Münchnu in je profesor za mehaniko, letalstvo in gradbeno inženirstvo na münchenski vojaški akademiji, ki si je za ženo izbral Slovenko Ano Marijo Pečovnik. Veliko tona Ažbeta. Postavitev spomenika so še posebej omogočili Autocommerce in Mobitel iz Ljubljane ter Marmor s Hota-velj. Zavarovalnica Triglav pa je spomenik zavarovala. Anton Ažbe ima odslej na Bavarskem urejen grob in spomenik. Doma ga še nima. Po mnenju Številnih udeležencev sobotne slovesnosti je proslavitev 100-letnice njegovega rojstva prihodnje leto priložnost za to. V Dolenčicah se Petemelovi pripravljajo na ureditev njegove spominske sobe. Del slovenske in bavarske kulture Na sobotni svečanosti, ki je bila tudi proslavitev 13-letnice slovenske države, je najprej dr.Peter Zimmermann opisal prizadevanja za ureditev groba in postavitev spomenika. Posebej je poudaril, da je spomenik v celoti financirala Slovenija. Ministrica za kulturo Andreja Rihter je poudarila Ažbetovo nadaijenost, jasno črto in odprtost duha. Njegovo mojstrstvo se pozna po njegovih učencih, njegova šola pa je bila mednarodno stičišče. Tako kot sedanja razstava Brižinskih spomenikov v Ljubljani je Anton Ažbe povezal Slovenijo in bavarsko, Ljubljano in München, dva naroda in dve državi. Slovenski generalni konzul v Münchnu Matjaž Jev-nišek je poudaril, da je postavitev Ažbetovega spomenika nov dokaz dobrega sodelovanja med Slovenijo in Bavarsko, župan Škofje Loke Igor Draksler, ki Župan občine Gorenja vas - Poljane Jože Bogataj z učitejico sioveskega jezika v Nemčiji Marijo Potrbin iz Ljubljane, ki redno vsak teden prižge svečo in položi cvetje na umetnikov grob. je govoril tudi v imenu župana občine Poljane - Gorenja vas Jožeta Bogataja, pa je opozoril na več kot tisočletno povezanost Bavarske in Škofje Loke. "Ponosni smo, da je sin Poljanske Profesor dr. Peter Zimmermann je najzaslužnejši za postavitev spomenika Antona Ažbeta. doline delal in učil med Bavarci. Poljanci in Ločani smo mu hvaležni," je dejal. Direktor Narodne galerije iz Ljubljane dr. Andrej Smrekar je povedal, da se je ohranilo le nekaj ducatov Až-betovih slik in risb. Njegovo pedagoško delo je ohranjeno le v pripovedovanju učencev in sodobnikov. Vendar ni nobenega dvoma, daje bil Anton Ažbe velika osebnost v kulturni zgodovini Slovenije in Bavarske. Prišel je v ustvarjalno münchnsko okolje, kjer je končal študije. V 15 letih delovanja njegove slikarske šole je učil na stotine učencev, od Nemcev, Rusov, Čehov in Srbov do Američanov. V njegovi šoli so rasli veliki avantgardisti in tudi generacija prvih slovenskih modernistov Rihard Jakopič, Matej Sternen, Ferdo Vesel, Matija Jama in Ivan Grohar. Zaradi Antona Ažbeta in njih je slovenska umetnost presegla lokalno raven ljubiteljskega slikarstva. "Anton Ažbe je bil razklana osebnost z dvojnostjo življenja. Doma seje počutil kot tujec, zato ni razmišljal o vrnitvi, vendar je pogosto razmišljal o domovini. Zavedal je se je obveznosti do nje, ki jo je želel plačati z vzgojo slovenskih umetnikov. Zavezo do domovine je častno izpolnil," je dejal dr. Andrej Smrekar. Človek, ki se ni nikoli smejal "Antona Ažbeta kot izjemno osebnost sem vedno spoštoval, saj je bil začetnik slovenske moderne in balkanske scene na področju umetnosti konec 19. in v začetku 20. stoletja. Ažbe me je potegnil, vendar materializacija v bronu zahteva še veliko več, vendar je pri nastajanju spomenika vladalo izjemno vzdušje. Nastalo je tisto, kar sem si zamislil. O Ažbetu sem veliko bral in skozi analizo rojeval majhne osnutke. Ideja je tako dozorevala in nastal je spomenik. Mislim, da se Anton Ažbe ni nikoli smejal. Bil je žalosten, celo melanholičen, izjemno senzibilna duša. Njegovo življenje se je vrtelo na 1000 kvadratnih metrih med šolo, kavarno in stanovanjem. Popolnoma se je predal svojemu delu. On je ustvaril, kar mu uživamo. Če ne bi bilo njega, ne bi bilo velikanov umetnosti kot so Grohar, Jama, Nadež-da Petrovič, Kandinsky in še mnogi slovenski in tuji slikaiji," je o nastajanju spomenika in svojih predstavah Antona Ažbeta povedal avtor spomenika akademski kipar Mirsad Begič. Jože Koši\jek mGLAS Odgovorna urednica Marija Volčjak Namestnika odgovorne urednice Jože Košnjek, Cveto Zaplotnik Uredništvo novinarji - uredniki: Boštjan Bogataj, Alenka Brun, Helena Jelovčan, Katja Dolenc, Igor Kavčič, Jože Košnjek, Urša Peternel, Stojan Saje, Vilma Stanovnik, Cveto Zaplotnik, Danica Zavrl Žlebir, Andrej Žalar, Štefan Žargi; stalni sodelavci: Matjaž Gregorič, Mateja Rant, Mendi Kokot, Miha Naglic, Milena Miklav-čič, Renata Škrjanc, Simon Šu-bic, Marjeta Smolnikar Telinični urednik Grega Flajnik Fotografija Tina Doki, Gorazd Kavčič, Gorazd Šinik Lektorica Marjeta Vozlič Vodja komerciale Mateja Žvižaj Vodja marketinga Petra Kejžar Ribčev Laz - Minulo soboto se je predsednik vlade Republike Slovenye mag. Anton Rop sestal z bohinjsko župai\jo Evgenyo Kegl - Korošec, poslancem v Državnem zboru Dušanom Vučkom, predstavniki bohinjske občine in člani lokalnega odbora stranke LDS, ki so ga seznanili z najboiy aktualnimi težavami v občini. Županja je predsedniku predstavila razvojno strategijo občine in nezavidljivo stanje, v katerem se je slednja znašla, saj bi bile na področju komunalne in cestne infrastrukture nujne večje investicije, ki pa jih občina sama ne bo zmogla. Za gradnjo kanalizacije in čistilne naprave, ki bi ju za zavarovanje okolja, jezera in za razvoj turizma morali zgraditi v naslednjih dveh do treh letih, potrebujejo okrog 'O milijonov evrov. Bohinjske ceste so v zelo slabem stanju, nekatere bi morali zaradi varnosti celo zapreti, skoraj neprevoz- na je cestna povezava med spodnjim in zgornjim delom doline po Koritih, na prednostno listo pa bi morali uvrstiti tudi cesto od Bohinja do Pokljuke. Kegl -Koroščeva je opozorila na neurejene razmere na Pokljuki, ki leži v robnem območju Triglavskega narodnega parka in je vo-dozbirno območje državnega pomena, kjer bi morali najti način za zajezitev velikega števila enodnevnih gostov. "Eden od načinov je pobiranje cestnine, kar je stalna praksa na takih območjih pri naših sosedih, poleg tega pa se v biatlonskem in vad- benem centru ter v Šport hotelu in Jelki srečujejo interesi ministrstev in sklada TNP, ki bi za dobro Pokljuke morali najti skupni jezik," je dejala županja. Predsednika vlade Antona Ropa so seznanili tudi z državnimi objekti ob Bohinjskem jezeru (čol- Predsednik vlade mag. Anton Rop se je sestal z bohinjsko županjo Evgenijo Kegl - Korošec in predstavniki bohinjske občine. narno, ribogojnico, počitniškim domom) in željami občine Bohinj, da bi država čolnarno in ribogojnico dala v upravljanje občini ter z zakonom o Triglavskem narodnem parku, ki so ga umaknili s procedure v državnem zboru. Anton Rop je v svoji kratki izjavi za medije dejal, da seje odzval županjinemu povabilu, ker želi prisluhniti razvojnemu programu in težavam, ki pestijo Bohinjce. "Vem, da bo na področju cest treba ukrepati, saj so res v zelo slabem stanju. O tem bom govoril tudi s predstavniki pristojnega ministrstva, ki naj bi se sestali z županjo in se pogovorili o najnujnejših delih," je povedal Rop. Renata Škrjanc, foto: fina Doki GORENJSKI GLAS je registrirana blagovna In storitvena znamka pod št. 9771961 pri Uradu RS za Intelektualno lastnino. Ustanovitelj in izdajatelj: Gorenjski glas, d.o.o.. Kranj / Direktorica: Marija Volčjak / Naslov: Zoisova 1, 4000 Kranj / Tel.: 04/201 42 00, fax: 04/201 42 13, e-mail: info@g-gIas.si; mali oglasi in osmrtnice: tel.: 04/201 42 47 (sprejem na avtomatskem odzivniku 24 ur dnevno); uradne ure: vsak delovni dan od 7. do 15. ure / Gorenjski glas je poltednik, izhaja ob torkih in petkih, v nakladi 22.000 izvodov / Redne priloge: TV okno (tednik), Moja Gorenjska (mesečnik), Letopis Gorenjska (enkrat letno) in devet lokalnih prilog / Tisk: SET, d.d., Ljubljana / Naročnina: tel.: 04/201 42 41 / Cena izvoda: torek 200 SIT, petek: 300 SIT; za junij: 2.200 SIT, drugo četrtletje: 6.500 SIT, letna naročnina: 26,000 SIT; redni letni plačniki imajo 25 % popusta, polletni in četrtletni 20 % popusta; naročnina za tujino: 100 EUR; v cene je vračunan DDV po stopnji 8,5 %; naročnina se upošteva od tekoče številke časopisa do pisnega preklica, ki velja od začetka naslednjega obračunskega obdobja / Oglasne storitve: po ceniku; oglasno.trže-nje: tel.: 04/ 201 42 48. GORENJSKI GLAS • 4. STRAN GORENJSKA / info@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 Otok kamnitimi lepoticami DrŽava prenovila južno stopnisce na Blejskem otoku. Prenova je bila končana v rekordnem času in je stala 67 milijonov tolarjev. Izšel je vodnik Bleda. Bled - Devetindevetdeset otoških stopnic ni več blejska sramota. Prenovljene lepotice je videti že od daleč in odslej bodo tudi ženini lažje in varneje ponesli zale neveste do cerkvice na otoku. Država se je tokrat izkazala, ministrica za kulturo Andreja Rih-ter pa je izpolnila svojo ob^ubo in prenovljene stopnice minuli petek tudi uradno odprla. Slovesnega odprtja so se udeležili tudi minister za obrambo dr. Anton Grizold, blejski župan Jože Antonič, apostolski nuncij msgr. Santos Abril y Castello, škof msgr. Andrej Glavan in blejski župnik Janez Ambrožič pa sta stopnice tudi blagoslovila. Župan Antonič se je v imenu vseh, ki imajo Bled in otok radi, zahvalil ministrici, vsem strokovnjakom in izvajalcem za hitro in kakovostno opravljeno delo. Ministrica Rih-teijeva je delo označila za Čudež, ki se je zgodil v dveh mesecih, v katerih so strokovnjaki Restavratorskega centra v Ljubljani prenovili 99 stopnic in preložili 150 ton karmia. Utrdili so podlago, najbolj dotrajane stopnice nadomestili z novimi, ostale pa popravili. "Stopnice so lepa podoba trajnostnega razvoja, Blejski otok pa ni le razgled-nični motiv, ampak sidrišče slovenske narodne in kulturne identitete. Je kulturni spomenik Slovenije. Prenova baročnega stopnišča je dokaz, da Slovenci znamo in zmoremo stopiti skupaj in učinkovito sodelovati. Potujoče stopnice so postale nacionalni projekt, naša dolžnost pa je, da jih varujemo, kot punčico svojega očesa," je dejala Rihter-jeva. Veliko delo so poleg restavra-torjev opravili tudi vojaki Slovenske vojske, ki so poskrbeli za prevoz stopnic na otok s čolni. Južno stopnišče je dal leta 1655 postaviti grajski oskrbnik in zakupnik proštij skega imetj a Maks Petschacher in je vzdr- k žalo vse do danes. Ob tej prilož- Vamo in z zadovoljstvom po prenovljenih stopnicah - Andreja Rihter, dr. Anton Grizold, Jože Antonič, Nika Leben, restavratorji in predstavniki Slovenske vojske. nosti je izšel tudi zlatnik s podobo otoške Matere Božje, priznani kastelolog dr. Ivan Stopar pa je napisal vodnik o Bledu, ki je že 206. vodnik iz zbirke Kultur- m m naravni spomeniki Slovenije, osrednji temi pa sta Blejski grad in cerkvica na otoku. Blejski otok je najpomembnejša naravna vrednota ter kulturnozgo- dovinski spomenik v Sloveniji, zato je razglašen za kulturni spomenik državnega pomena. Otok so v 19. in začetku 20. stoletja obiskovali predvsem romarji, po koncu druge svetovne vojne pa je bila pozornost preusmerjena na njegov simbolni pomen. Renata Skrjanc, foto: Tina Doki Maraton letos dežju Sedmega maratona Preddvor - Železna Kapla, ki je hkrati prvi evropski, se je kljub dežju udeležilo 168 tekačev. Preddvor, Železna Kapla - Čeprav je v nedeljo deževalo kot za stavo, se je ob devetih dopoldne v Preddvoru zaČel otroški tek, na katerem se je opogumilo 20 tekačev. Uro zatem so startali tekači, ki so želeli kar najhitreje premeriti razdaljo 42 kilometrov, kohkor jih loči v kraja Preddvor in Železna Kapla. Med 60 tekači so bile tudi štiri ženske. Prvič so sestavili tudi štafete: vsak od tričlanske ekipe je moral premeriti pot v eni od treh občin na maratonski razdalji. Od 16 štafet smo med udeleženci našli tudi tri družinske. Imena KamiČar, Tonejec, Šenk povedo, da so doma z Jezerskega. Na startu so pogumne športnike na pot pospremili župan občine Preddvor Franc Ekar, predsednik častnega odbora tega tekmovanja, nekdanji pravosodni minister Ivo Bizjak in še nekateri. Maraton Preddvor - Železna Kapla je več kot le Športni dogodek, letos pa so mu želeli prireditelji dati tudi evropski poudarek, saj je prvi, odkar je Slovenija Članica Evropske unije. Tudi v Železni Župana Dieter Malier in Franc Ekar sta podelila odličja: na sliki zmagovalci. Kapli se veselijo dejstva, da jih od sosedov ne loči več državna meja in svoje veselje so pokazali s prireditvijo Železna Kapla pozdravlja Slovenijo v Evropski uniji, ki je že od dopoldanskih ur potekala na glavnem trgu tega avstrijskega mesta. Začeli so jo z nastopom pihalne godbe, nadaljevali z otroškim tekom, ki se ga je na avstrijski strani udeležilo 40 otrok, pa so ob glasbi pod šotorom čakali na tekače. Veliko pozornost je na prizorišču zbudila stojnica Turističnega društva Preddvor z domačimi izdelki in propagandnim gradivom o Preddvoru in Sloveniji. Dež ves dan ni prizanašal in prvi udeleženci so vsi premočeni pritekli na cilj okoli pol ene, zadnji pred tretjo uro popolne. Marjan Petek iz Kluba trmastih Preddvor, ki vsako leto operativno pripravlja maraton med obema krajema, je bil naposled kar zadovoljen, da se je teka kljub trdim razmeram udeležilo toliko ljudi, čeprav so letos organizatorji računali na bolj množično - udeležbo. Medtem ko je zastave na v glavnem trgu Železne Kaple pral dež, so pod šotorom podelili odličja in nagrade. Podeljevala sta jih župana dr. Dieter Haller in mag. Franc Ekar. Zmagovalec maratona med moškimi v skupni uvrstitvi je Avstrijec Niklas Kröhn, kije cilj pritekel s časom 2.35.17, drugi je bil Toni Vencetj iz Novega mesta in tretji Damjan Žepič iz Kranja. Med ženskami je bila najhitreje na cilju Ida Surbek iz Šmarij pri Jelšah s časom 3:11:02, druga je bila Teja Amež iz Cerkelj in tretja Avstrijka Martina Som-meregger. Zmagovita štafeta v sestavi Silvo Magyar, Marjan Verenik in Laho Urh je pritekla na cilj v Času 2:39:28, na drugem mestu so bili Srečko Gyerek, Mateja Šuštaršič in Igor Alpn-er, na treriem pa Primož, Milan in Anže Senk. Danica Zavrl Žlebir Praznik na Hrušici Krajevno skupnost Hrušica so pred štiridesetimi leti ustanovili po sklepu zbora volivcev tega območja. Pred tem je od leta 1959 do 1964 delovala stanovanjska skupnost Hrušica. Hrusica - Problemi, s katerimi se je ukvaijal tedanji izvršni svet krajevne skupnosti in komisije za posamezna področja, so bili podobni današnjim: urejanje cest in poti, javne razsvetljave, kanalizacije. Pogovarjali so se tudi o gradnji avtobusne postaje, urejanju potoka Roja, gradnji vaške pralnice, razvozu kurjave krajanom, širitvi pokopališča, skrbi za pastirsko kočo na Hruščanski planini, pomoči socialno ogroženim družinam in letovanju otrok. V teh letih seje vodenje krajevne skupnosti prilagajalo spre- membam družbenega sistema. Leta 1974 je po delegatskem sistemu dobila skupščino in svet kot izvršilni organ, imela je delegate v zboru krajevnih skupnosti v občini. Od leta 1990 interese krajanov spet zastopajo člani sveta krajevne skupnosti. Predsedniška mesta so si v teh letih izmenjali Berti Brun, Franc Koben-tar, Slavka Gaser, Jože Koben-tar, Ernest Sodja, od leta 1991 pa jo vodi Zoran Kramar. Hrušica je iz majhne vasi, ki je leta 1971 štela 825 prebivalcev, v obdobju 1979 do 1987 zrasla v naselje, ki sedaj Šteje več kot 1800 prebivalcev. Za krajevni praznik so izbrali 21, junij v spomin na preboj predora med koroško in kranjsko deželo leta 1905. Spominski dan obeležujejo 27. junija v spomin na poboj 46 talcev - domačinov na Belem polju leta 1942. Zoran Kramar pravi, da si bodo v naslednjih letih pri- zadevali za prenovo kulturnega doma in preselitev vrtca v nove prostore, komunalno ureditev blokovskega naselja Republika, gradnjo zbiralnih kanalizacijskih vodov in urejanje cest ter od žlindre poškodovanih parkirišč na Belem Polju in v Republiki. M. K. Popravek v prispevku Pesem iz dvesto mladih grl, objavljenem v Gorenjskem glasu v petek, II. junija, smo zagrešili napako. Zapisali smo, da je na koncertu v Preddvoru sodeloval zbor osnovne Šole Matije Čopa iz Kranja, v resnici pa je šlo za pevce iz osnovne Šole Jakoba Aljaža iz Kranja. Za neljubo napako se opravičujemo. D.Ž. Dan ljubezni na Črnavi Preddvor - Za gojence Vzgojnega zavoda Kranj (VZK) so na Črnavi pri Preddvoru pripravili Dan ljubezni, prireditev, s katero so želeli spodbuditi gojence k življenjskemu optimizmu. Delavnic, ki so jih vodili poslanec Mirko Zamernik, vodja delavnic o moči dreves Marinka Lampreht ter podjetnik in motivator Smiljan Mori, se je udeležilo 25 gojencev in 15 vzgojiteljev iz vseh petih enot VZK. Mirko Zamernik jim je spregovoril o moČi in premagovanju strahov ter svoji izkušnji, kako se je znebil strahu pred javnim nastopanjem. Marinka Lampreht je spregovorila o moči tišine, Smican Mori pa jim je predstavil zgodbo svoje težke mladosti in jim svetoval, daje treba razmišljati z lastno glavo. M. R. Spomin na odredov preboj Vesca pri Vodicah - Ob 60-letnici preboja Gorenjskega odreda je bila spominska svečanost v Vesci pri Vodicah, slavnostni govornik pa minister za obrambo dr. Anton Grizold. "Danes je velik dan za vas borce Gorenjskega odreda in druge aktiviste NOB, ki ste na tem mestu pred 60 leti ukanili. sovražnikove vojake. Lahko bi rekli, da je preboj v Vesci za okoliške vasi tisto, kar je za Evropo izkrcanje v Normandiji," je na sobotni slovesnosti pri spomeniku preboja v uvodnem nagovoru poudaril Tone Kosec mlajši, podžupan občine Vodice in sin Antona Kosca - Toneta, minski svečanosti, kjer so v kulturnem programu ob godbi Vodice nastopili učenci osnovne šole, dramski igralec Aleksander ValiČ -Muki, Marija Sitar, partizanska učiteljica, Mešani pevski zbor Biser Vodice in vokalni kvartet Rožmarin iz Kranja. Slavnostni govornik na slovesnosti ob 60-letnici je bil minister za obrambo dr. Anton Grizold. "S ponosom se spomjnja- Minister dr. Anton Grizold (v sredini) v pogovoru z Martinom Koširjem. starejšega, ki je na sobotni svečanosti skupaj z Maksom Žni-darjem - Milanom in Stane-tom Žagarjem - Juretom prejel priznanje in zahvalo odbora skupnosti borcev NOB gorenjskih partizanskih odredov in enot. Izročil jih je namestnik predsednika odbora Martin Košir. Preboj iz gozdov Rašice, ko je 350 borcev brez žrtev ukanilo tri tisoč nemških vojakov pred šestdesetimi leti po petdnevnem osvobojenem ozemlju, so v Vodicah in Bukovici - Šinkovem Turnu po vojni izbrali za krajevni praznik. " Spominj am se, kako smo s številnimi akcijami in prireditvami potem obeleževali ta medvojni dogodek. Danes v samostojni občini Vodice od velikih projektov ravnokar zaključujemo gradnjo vrtca, pozornost pa usmerjamo h kanalizaciji z lokalno čistilno napravo. Skrb občine pa so tudi spomeniki NOB," je ponosno poudaril podžupan Tone Kosec na spo- mo teh dogodkov. Ostajajo del naše cenjene in pomembne zgodovine," je poudaril in nadaljeval, da brez slovenskega uporništva med drugo svetovno vojno in brez strnitve vrst v odločilnih trenutkih, kot je bila osamosvojitvena vojna leta 1991, danes ne bi bilo več Slovencev in še manj uspešne Republike Slovenije. "Ministrstvo za obrambo oziroma Slovenska vojska postaja v zadnjih letih največji slovenski delodajalec ... Vlada je pred mesecem sprejela strateški pregled obrambe ter predlog novega splošnega dolgoročnega programa razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2015, ko naj bi ta imela 14.000 pripadnikov in od tega v poklicni sestavi najmanj 8.500," je še poudaril minister in se zahvalil borcem Gorenjskega odreda in vsem pripadnikom NOV za vse, kar so storili za dosego svobode. "Cenimo vaš prispevek in ga bomo s ponosom ohranjali." Andrej Žalar Skupno praznovanje kranjskih KS Krai^j - Krajevne skupnosti Bratov Smuk, Planina in Huje v Mestni občini Kranj so prejšnji petek drugo leto zapored pripravile skupno praznovanje, ki so ga poimenovali Srečanje prijateljev. Na športnem igrišču med vrtcema Mojca in Najdihojca so potekala športna tekmovanja, predstavili so taborniške veščine, po kratkem kulturnem programu, v katerem sta nastopila kvartet Mandolin in tri Badur, pa so podelili tudi priznanja najzaslužnejšim krajanom. Za zabavo so skrbeli Kifelčarji in Mlade frajle. Priznanja so prejeli rejnica Jožica Beke iz KS Planina, začetnik delovanja krajevne skupnosti Pavle Golob iz KS Huje in slikar Franc Brane Škofic iz KS Bratov Smuk. "Do leta 1981 je bila na tem območju skupna krajevna skupnost, nato pa smo se zaradi velikega Števila prebivalcev, sedaj nas je okoli 12 tisoč, razdelili v tri KS. Še vedno pa nas pestijo enake težave in smo si rekli, za- Krajani vseh starosti iz vseh treh KS so se v petek pomerili tudi v teku, košarki, vlečenju vrvi in balinanju. kaj ne bi poleg obravnavanja skupnih problemov, za prebivalce organizirali še skupno praznovanje. Prvič smo ga pripravili lani, upam pa, da bo postalo kar tradicionalno," je pojasnil Branko Fajdiga, predsednik KS Huje. Simon Šubic t.» Torek, 22. junija 2004 gorenjska GORENJSKI GLAS • 5. STRAN Odličnjaki pri županih v sklopu 2. tedna podeželja na Škofjeloškem so predstavili rezultate programa razvoja podeželja in izvajanja predpristopne pomoči Sapard. Škofja Loka - Soi\ja Bukovec, v. d. direktorica Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, je razložila pomen delovanja institucye v zadi\jih petih letih. V tem času je agencija izvedla Štiri javne razpise, dodelili so za več kot 10,4 milijarde tolarjev nepovratnih, skupno sklenili 564 pogodb. Največ denaija je šlo za ukrep naložbe v živilsko predelovalno industrijo. "S tem denarjem smo odprli 90 novih delovnih mest, turistične kmetije imajo skoraj 3400 novih ležišč in 4000 sedežev, kapacitete v živilsko predelovalni industriji so večje za dobrih 43 tisoč ton na leto, novih je 5000 stojišč za goveda in prašiče, zgrajenih je bilo za 135 kilometrov vodovodov," je povedala Sonja Bukovec. Razložila je, da je Slovenija pripravljena na črpanje evropskega denarja, da bodo razpisi za sofmanciranje kmetijstva in podeželja kjnalii objavljeni. "Tako ukrepi, kot pogoji in kriteriji bodo podobni, kot so bili pri Sapardu. Razpis za mlade kmete pa je bil že objavljen," je razložila direktorica. v ^ z motom Življenje na podeželju je prednost in ne slabost so se razvoja škofjeloškega podeželja lotili v Razvojni agenciji Sora in njenih partnericah. Po treh letih se lahko pohvalijo z rednim informiranjem prebivalcev, zagotavljajo strokovno pomoč, organizirajo izobraževanja in pomagajo pri pridobitvi nepovratnih sredstev. "Predvsem pa so tu nova delovna mesta oziroma večji dohodek na kmetijah, saj je danes že registriranih 136 dopolnilnih dejavnosti," je poudarila Ivica Rant iz Upravne enote Skofja Loka. Kaj lahko območje konkretno pokaže? Župan Igor Draksler je poudaril, da so se s pomočjo Saparda predvsem naučili dela pridobivanja nepovratnih sredstev: "V Škofj i Loki smo zgradili 16,3 kilometrov cest, 15 kilometrov gozdnih cest, uspeli smo zadržati klavnico - skozi gre 20.000 govedi. S Sapardom smo zgradili vodni zbiralnik Log in vodovod Rovte - Lenart -Luša. Skupna vrednost investicij je skoraj 90 milijcjnov, od tega nepovratnih 37 milijonov." V občini Gorenja vas - Poljane so, po besedah župana Jožeta Bogataj, največ naredili na komunalni infrastrukturi: "Obnovili smo 83 kilometrov gozdnih cest in ker smo hribovita občina asfaltirali 25 kilometrov cest. S Sapardom smo naredil vodovod Stara Oselica, kjer je bila investicija vredna 62,4 milijona tolaijev, Sapard je prispeval 40 milijonov." Občina Železniki je zelo razpršena, samo Davča je večja od Ljubljane,'je kot razlog za še 70 kilometrov neasfaltiranih cest navedel župan Mihael Pre-vc. "Ceste bomo, po načrtu, posodobili do leta 2010. Zadovoljni smo tudi z ločenim zbiranjem odpadkov, predvsem pa z alternativnim pridobivanjem virov energije, saj smo najbrž prvi v Sloveniji s kuriščem za lesno biomaso. Predpristopne pomoči Sapard nismo koristili." Občina Žiri je najmanjša občina, tako po prebivalcih, površini in tudi občinskem proračunu. "Zelo malo investicij lahko izpeljemo, za občino je vitalnega pomena, da pridobivamo sredstva iz drugih virom. Tako vsako leto naredimo nekaj cestnega omrežja, glavna- letošnja investicija pa je vodni zbiralnik Tabor v vrednosti 64 milijonov tolaijev (skoraj 10 odstotkov občinskega proračuna), velik delež gre nepovratnim sredstvom Saparda," je povedala Olga Vončina. Boštjan Bogataj Manjša izguba bolnišnice k Lani so uspeli dolg do dobaviteljev zmanjšati za okoli 300 milijonov tolarjev. - Izbira dobaviteljev zdravil prek javnih naročil je za bolnišnico zanka okoli vratu. 9 Jesenice - Jeseniška bolnišnica je lani izkazovala 930 milijonov skupne izgube, od tega 630 milijonov zapadlih dolgov in po praksi v gospodarstvu bi bila, tako direktor Igor Horvat v predstavitvi trenutnega položaja bolnišnice na majski seji občinskega sveta, zrela za zaprtje. Lani so zapadle dolgove prepolovili in prve Štiri mesece poslujejo pozitivno. Skupni dolg sedaj znaša 590 milijonov tolarjev, od tega je zapadlih dolgov za 277 milijonov tolarjev. Pričakujejo pomoč države, saj bi morali posodobiti stavbe in opremo, ki je 90-odstotno iztro-Šena. Letno za vlaganja lahko namenijo največ 250 milijonov tolarjev, potrebovali bi jih še najmanj 200. Dnevno se pogaja- jo za cene sanitetnih materialov, uspelo jim je za 25 odstotkov zmanjšati porabo zdravil. "V bolnišnicah je poraba zdravstvenih materialov previsoka," meni direktor Igor Horvat. "Prihranki ne gredo na račun pacientov, saj pri nas dobijo vse, kar potrebujejo. Res pa je, da ne potrebuje vsak vsega." Tlidi zatrjuje, da zaradi sanacije niso ukinili nobenega programa in da se čakalne dobe niso podaljšale. So pa prepolovili Število operacij kolkov in jih opravijo 70 do 80 letno, kolikor jih dobijo plačanih od zdravstvene zavarovalnice. Kar se tiče negativnega mnenja računskega sodišča v zvezi z nabavo zdravil, na kar je opozoril svetnik Tomaž Mencinger, pa odgovaija: "Mnenje se nanaša na poslovanje v letu 2002. Tedaj zdravila niso bilä podvržena javnim naročilom, pogodbe so sklenjene večinoma na tri leta. Problema smo se resno lotili še pred prihodom revizijskega sodišča. Čez noč se stvari ne da urediti. Po drugi strani si z javnimi naročili pri zdravilih damo zanko okoli vratu. Trg zdravil je danes tako spreminjajoč, da se dnevno pogajamo o cenah zdravil. Današnja ponudba je za enako zdravilo lahko jutri nižja. Z javnim naročilom se dogovorimo o ceni za eno leto vnaprej in jih ne moremo spreminjati. To se je zgodilo ljubljanskemu Kliničnemu centru, ki sedaj kupuje zdravila po najvišjih možnih cenah. Strinjam se, da moramo poslovati v skladu z zakonodajo in bomo to uredili kljub neugodnemu položaju v pogledu cen." V odgovoru na drugo vpraša- I nje svetnika Mencingerja o projektu "Splošna gorenjska bolnišnica", za katero še ni znana lokacija, pa se je obrnil k lokalnim skupnostim, ki naj bi se dogovorile, kje sodobna in uporabna bolnišnica bo. Sistem treh lokacijsko ločenih bolnišnic je za Gorenjsko prepotraten, saj si nobena ne more privoščiti vse po^ trebne opreme. Upoštevati je tudi treba domačo (Diagnostični center Bled) in prihajajočo tujo konkurenco. Župan Boris Bregant je pri tem zatrdil, da si bo za takšno bolnišnico prizadeval prav na Jesenicah. Mendi Kokot Jubilej Franca Pintarja Vlaganja v knjižnico in šolo v v Žirovnica - Občina Žirovnica je pred letom za ureditev knjižnice odkupila del prostorov v nadstropju stavbe TVD Partizan. Kasneje se je pokazala bolj ustrezna rešitev v pritličju. Po oceni projektanta naj bi ureditev novih knjižničnih prostorov stala okoli 15 milijonov tolarjev. Po podatkih župana Franca Pfajfarja je v proračunu zagotovljenih 8 milijonov tolarjev, Franc Pintar (desno) z županom Francem Pfajfarjem {v sredini) in Edom Kavčičem. Srečai^e starejših Moste pri Žirovnici - Ni dolgo nazaj, ko je Franc Pintar še Vsem v vasi popravljal kolesa. Vaščani se ga spomnijo z balinarskega igrišča in veselic, kjer Je prebiral tipke na harmoniki. Pred dobrim desetletjem je skomponiral tudi lastno skladbo Mošanski kovači. Rojstni dan je praznoval 1. julija, letos že 96. Čestitke je sprejemal teden kasneje, ko se je dovolj dobro počutil. Letos je 'niel res smolo, da je pred nekaj '^eseci nesrečno padel po stopnicah v hiši. Zlomljenega ni bilo udarec v spodnji del hrbtenice pa precej boleč. Živahnega, kot je bil vedno, ga to ne odvrača, da ne bi, sicer bolj previdno, stopil na vrt, prav tako še prebere časopise, posluša radio in gleda televizijo, le harmoniko redkeje vzame v roke. Vse to ob skrbi žene Ane in hčerke Lidjje, ki z družino stanuje v bližini. . Vse najboljše so mu zaželeli tudi žirovniški župan Franc Pfajfar s sodelavko Marijo Mrak ter iz društva upokojencev predsednik Edo Kavčič in Vojka Novak. M. K. Kokrica - V Brunarici na Ko- krici so še že osemnajstič srečali krajani Krajevne skupnosti Zlato polje, ki so starejši od 80 let. Srečanje sta organizirala Krajevna skupnost in Rdeči križ - tudi v okviru krajevnega praznika. Med udeleženci je bila prisotna tudi najstarejša v skupnosti Vanda Mikič (95 let). Kari Bajt (97 let) pa se žal srečanja ni udeležil. Na srečanju so se obiskovalci zabavali ob kulturnem programu. Dobra hrana, pijača ter nagelj za dobrodošlico pa so poskrbeli za še boljše njihovo počutje. Alenka Brun ostalo pa bo potrebno urediti z rebalansom. Pričakujejo tudi, da bo 600 tisoč tolaijev primaknilo kulturno ministrstvo. Knjižnica se bo v nove prostore predvidoma preselila prav na občinski praznik 3. decembra letos. Osnovna Šola na Selu pri Žirovnici ima že nekaj časa odločbo sanitarnega inšpektorja, da mora najkasneje do 1. septembra obnoviti sanitarije. Vzroke župan pripisuje preslabemu vzdrževanju šolske stavbe v preteklih letih. Dela bodo opravili med šolskimi počitnicami. Stala bodo približno 15 milijonov tolarjev, v proračunu jih je zagotovljenih 7. Tudi tu bodo manjkajoči del denarja reševali z rebalansom. M. K. GORENJSKI GlAS, d o.o . 1 KRANJ iZhGPLSi Vseslovenski portal malih oglasov v Medvode - Stanislav Žagar, župan občine Medvode, je povabil v knjižnico v Medvodah najboljše učence in učitelje in jim podelil nagrade. Nagrade je dobilo 35 učenk in učencev. Najboljši iz osnovne šole Medvode: Leonard Bajt, Urša Horvat, Rok Hožič, Vika Krajne, Katja Mavsar, Janž Omerzu, Luka Tehovnik in Anže Žitnik (zlato priznanje iz logike); Osnovna šola Pirniče: Jaka HirŠman, Petra Hren (zlato Vegovo priznanje), Kaja Jamnik, Špela Lobe, Ana Rak in Matej Zaje; Osnovna šola Preska: Jure Bečan, Polona Bečan, Ajda Bračič (zlato Pregljevo priznanje), Blaž Dežman, Irena Jamnik ob odličnem uspehu Še zlato priznanje Vesele Šole in zlato priznanje Kaj veš o sladkorni bolezni), Klemen Jamnik (zlato priznanje Vesele šole), Kaja Jerše ob odličnem uspehu še zlato Vegovo priznanje, zlato priznanje iz Vesele šole in zlato priznanje Kaj veš o sladkorni bolezni), Luka Knific, Katja Kuralt, Spela Kušar, Petra Pahor (zlato priznanje Vesele šole), Luka Velej in Biljana Vrhovac; Osnovna šola Simona Jenka: Ema Bergant, Suzana Bunderšek, Nejc GoriČnik, Neža Grabeč, Matej Osolnik, Dominik Weber (zlato Pregljevo priznanje in zlato priznanje Vesele šole) in Jure Žvelc; Vzgojni zavod Frana Milčinskega Smlednik: Diao Muharemovič (najboljši učenec zavoda). A. Ž. Vodice - Slovesna prireditev za učence osmih razredov je bila v šoli. Priznanja in nagrade je župan Brane Podboršek podelil petim učenkam in učencem, ki so imeli vseh osem let odlično spričevalo. V 8. a razredu razredničarke Lidije Šuštar so bili to Urška Jeraj, Ana Leveč, Jure Pire in Jure Zmrzlikar, v 8. b razredu razredničarke Irene Winkler pa je bil odličnjak Peter Žitnik. A. Ž, v Breznica pri Žirovnici - Mladostno razigrano, s spomini na osem let skupnega druženja in ob čestitkah šole ter v imenu občine podžupana Izidorja Jekovca za dosežene uspehe. Ob zadnji konferenci so dosegli 96-odstotni uspeh. Med 44 učenci jih je devet osmi razred zaključilo z odhčnim uspehom, pet med njimi je bilo odličnih vseh osem let. Vsi skupaj so lahko zadovoljni tudi z bero priznanj, doseženih na različnih tekmovanjih: 44 bronastih, 12 srebrnih in eno zlato so si prislužili. S športnih tekmovanj so prinesli pet pokalov. Vsi bodo šolanje nadaljevali na 4-letnih srednjih šolah. Ravnatelj Valentin Sodja jih je takole pospremil na novo pot: "V šoli se jih bomo spominjali kot generacijo, ki se ni preveč obremenjevala z rezuhati, ki je praviloma delala dobro, se občasno med seboj prepirala, ampak ni bila tako težavna, da bi nad njo obupavali." Na sliki od leve proti desni odličnjaki vseh osem let: Jan Šiler, Ai\ja Lužnik, Tina Blagne, Neža Jovan in Bor Kos. M.K. Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh koncev Slovenije! Obiščite www.lzberi.sl, oddajte svoj mali oglas, oglejte si popolnejše oglase, sprehodite se po rumenih straneh In naj vas navdušijo kadrovski oglasil Brskanje po malih oglasih še nikoli nI bilo tako udobno. DELO m\iim NÖVICE f • ^ ^ • • t VESTNIK primorske šuiu^nh novice GORENJSKI GLAS • 6. STRAN verske skupnosti / joze.kosnjek@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 A mtonov oltar v cerkvi t Lomu obnovljen Restavratorji iz Sankt Petersburga v Rusiji so tudi tokrat odlično opravili svoje delo. Na obnovo čakajo še trije oltarji. Lom - Beograjskemu nadškofu in metropolitu Stanislavu Hočevarju, ki sta ga med tokratnim obiskom Slovenije spremljala tajnik Franci Šenk, doma iz Hotemaž, in kanonik Anton Roje, je pripadla čast, da je v nedeljo v župnijski cerkvi sv. Katarine Aleksandrijske v Lomu pod Storžičem blagoslovil obnovljen oltar sv. Antona Puščavnika in sv. Antona Pado-vanskega. To je že drugi oltar od skupno petih v leta 1399 zgrajeni cerkvi, ki je bil obnovljen po začetku obnove leta 1991. Prvega so obnovili in blagoslovili leta 2002, drugega pa v nedeljo. Obe obnovi so zaupali restavra-torj em Vladimirj u Strazovu, Vladimiiju Marčenku, Andreju Volkovu in Aleksandru Dvomi-kovu iz ruskega mesta Sankt Petersburg, ki so po mnenju župnika župnije sv. Katarine Aleksandrijske v Lomu pod Storžičem dr. Silva Novaka odlično opravili delo. Za razliko od naših restavratoijev, ki oltar "slečejo" in ga na novo okrasijo, Rusi z izredno natančnostjo, vztrajnostjo in potrpežljivostjo staro ohranijo. Pri taki obnovi teden ali mesec ne pomenita veliko. Ker je taka obnova draga, je problem denar. Dr. Silvo Novak je povedal, da je financiranje obnove odvisno od darov župljanov, drugih dobrotnikov in tržiške občine. Ker nameravajo v lomski cerkvi s pomočjo ruskih restavratoijev obnoviti še oltarje sv. Marije, sv. Tomaža in sv. Martina, bodo prosili za pomoč tudi podjetja, ki trgujejo z Rusijo. Obnova prvega oltaija v letih 1999 - 2002 je stala 50.000 evrov, obnova drugega pa od 35 do 40.000 evrov. Obnova tretjega oltarja se bo nadaljevala že novembra, tržiška občina pa bo za Beograjski nadškof Stanislav Hočevar blagoslavlja obnovljen ottar.-Foto: Tina Doki naslednje obnove vsako leto prispevala po 1,5 milijona tolarjev. Dr. Ana Lavrič iz Restavratorskega centra v Ljubljani je povedala, da je obnovljeni oltar sv. Antona Puščavnika in sv. Antona Padovanskega nekaj posebnega. Saj je nastajal v drugi polovici 17. stoletja, ko so cerkev v Lomu širili, in v 19. stoletju. Oba dela se prepletata in dopolnjujeta. Osrednje mesto zavzemata oba Antona, nad njima pa je ob liku Križanega 14 priproŠnjikov v sili. Lomski zlati oltar je po zaslugi restavrator-jev in župnika vzorčni primer obnove, je dejala dr. Ana Lavrič. Razen nadškofa Stanislava Hočevarja so se nedeljske svečanosti v Lomu udeležili tudi veleposlanika Rusije in Romu- nije v Sloveniji Vječeslav Dolgov Ivanovič in Vietor Chiu- dea ter druga sekretarka ruskega veleposlaništva Galina Zamjatnina in župan občine Tržič Pavel Rupar. Beograjski nadškof Stanislav Hočevar je v pridigi dejal, da je slovesnost v Lomu zbrala ljudi z različnih strani, tudi iz Beograda, kjer se Sava, kije vez s Slovenijo, zdru- ži z Donavo. Danes ni dovolj posluha za svobodo, zato je pomembno, da smo povezani, ker evangelijska svoboda prinaša resnično svobodo. Kjer ni dobrih poti, ni dobrih povezav. Vendar ni ddvolj, da smo povezani le s tehničnimi sredstvi, ampak tudi duhovno je dejal nadškof Stanislav Hočevar. Jože Koši\jek Prazniki in godovi Kres krajša dan Praznovanje kresa, ko je dan najdaljši in noč najkrajša, 4 je v čast Janezu Krstniku, ki je edini svetnik, katerega praznik je rojstvo. Danes, 22. junija, je praznik ju Ain Karem pri Jeruzalemu Škofa Pavlina iz Nole in mučen-cev Janeza Fisherja, Tomaža Moreta in Ahacya. Še posebej znan je Tomaž More. Bil je državnik in pisec knjige Utopija. Ker ni ubogal kralja Henrika Vin., so ga leta 1535 obglavili. Jutri, 23. junija, se bo praznik duhovnika Jožefa Cafassa. V okolici Torina v Italiji, kjer je bil doma, je vzgojil vrsto duhovnikov. Po več ur dnevno je spovedoval in se posebej posvečal jetnikom. Še posebej na smrt obsojenim. Zaradi pljučnice je umrl 23. junija leta 1860 v Torinu, star 50 let. Je zavetnik jetnikov in jetnišnic. V četrtek, 24. junija, bo slovesen praznik rojstva Janeza Krstnika. Pravijo mu tudi Kres, Ivanje in Šentjanževo. Čeprav je koledarsko 2L junija dan najdaljši in noč najkfajša, je za ljudi kresni dan najdaljši v letu. Pregovor pravi O kresi se dan obesi. Praznik Janeza Krstnika je najverjetneje nadomestil poganski praznik Kresnik. Kres, s katerim so povezani Številni običaji, je tudi veliki praznik Janeza Krstnika, ki je edini svetnik, pri katerem praznuje cerkev rojstni dan in ne dan smrti. Evangelist Luka poroča, da je bil Janez sin duhovnika Cahari-je in žene Elizabete, ki je bila sorodnica Marije, Jezusove matere. Bila naj bi nerodovitna, vendar je v "svoji starosti" spo-čela sina Janeza in to pol leta pred Jezusovim rojstvom. Caha-rija in Elizabeta sta živela v kra- Janez je krstil Jezusa v reki Jordan. Umrl je kot mučenik. Rimljan Herod Antipa, kije vladal v Palestini, ga je dal obglaviti na predlog svoje priležnice Herodi-jade. Ko je njena hči Šaloma plesala pred njim, so v dvorano na pladnju prinesli Janezovo glavo. Herodijada se mu je maščevala, ker je nasprotoval Herodovemu razmerju z njo, saj je bila žena njegovega brata. V petek, 25. junija, bodo praznovali opat Vilijem iz Vel'celi-ja, devica Doroteja Pruska in škof Henrik Olomuški. Ob 10. uri bo na Brezjah slovesna maša za domovino. V soboto, 26. junija, bo praznik ustanovitelja gibanja Opus Dei (Božja dela) Jo-semaria Escrive, Škofa Vigilija (Stojana), puščavnika Davida in mučenca Pelagija. V nedeljo, 27. junija, se bo katoliška cerkev spomnila kneginje Eme (Heme) Krške, ki je imela posestva tudi v Sloveniji, pokopana pa je v Krki na Koroškem, kralja Ladislava Ogrskega in škofa ter cerkvenega učitelja Cirila Aleksandryskega. V ponedeljek, 28. junija, bo praznik škofa Ireneja. Jože Kosixjek LOCANKA www^gorenjskiglas.si GORENJSKI GLAS, d.o.o., Zoisova ul. 1. Kranj Rojaki iz Pirčevega mesta v Podbrezjah Pomoči potrebni na Brezjah Brezje - Običaj je postal, da se tretjo junijsko soboto zberejo na Brezjah bolniki, invalidi in ostareli. Letošnje romanje je bilo že 36., udeležilo pa se gaje več tisoč bolnikov, invalidov in ostarelih in njihovih spremljevalcev, med katerimi je bilo veliko mladih, ki so jim pomagali. Tudi to je način vzgoje za občutek pomoči sočloveku. Mašo je daroval mariborski pomožni škof dr. Anton Stres, ki je v pridigi dejal, da sta življenje in zdravje Božji dar, ki ju je treba varovati in braniti. Nesprejemljivo je uničevanje življenja pred rojstvom ali smrtjo. Jože KoŠ!\jek Podbrezje - Mednarodne konference o elektronskem poslovanju na Bledu se udeležuje nad 300 profesorjev in raziskovalcev iz 36 držav. Nekateri so tudi iz ameriške zvezne države Mine-sotta, kjer je v 19. stoletju deloval slovenski duhovnik in misijonar ter začetnik sodobnega sadjarstva dr. Franc Pire (1790 -1885). Pred odhodom v Ameriko leta 1835 je bil župnik v Podbrezjah, kjer je tudi začel s sodobnim sadjarstvom. Po zaslugi udeleženca blejske konference dr. Jožeta Goričarja s Fakultete za organizacijske vede v Kranju so ameriški udeleženci blejske konference skupaj s finskimi udeleženci v nedeljo obiska- li Podbrezje, kjer je bilo po maši na Taboru srečanje s kulturnim programom. Večina jih je že bila v Sloveniji. Obisk so izkoristili za čestitko Sloveniji za bližnji praznik državnosti in za članstvo v Evropski uniji. Dr. Jože Goričar je nekaj časa živel v Minesotti. Povedal je, da je ta država po zaslugi dr. Franca Pirca dežela jabolk in jabolč-nika. Po misijonarju Franci Pireu so eno od mest imenovali Pi-erz, eno od ulic pa po Kamniku, kjer je bil misijonar rojen. Goste iz Amerike je nagovoril tudi župan občine Naklo Ivan Štular. v ^ Gostje iz Amerike in Finske v cerkvi na Taboru. Jože Koši\jek, foto: Tina Doki TISOČ LET BLEDA Blejski zbornik 2004 (odlomki) XXI. del Timotej Knific Arheološki sledovi blejskih prebivalcev Na Bledu je znanih več poznoantičnih in zgod-njesrednjeveških arheoloških najdišč, ki na različne načine pričajo o nekdanjih blejskih prebivalcih. Pod gradom so najdišča Pristava, Na sedlu, Brda, Sv. Martin in Žale, v bližnji okolici pa še Bodeš-Če, Mlino, Otok, Sebenje, Spodnje Gorje in Zasip. Pristava Najpomembnejše najdišče je Pristava, kjer so bili odkriti ostanki naselbine in velika skeletna ne- Ob 1000-letnici Bleda je občina Bled izdala Blejski zbornik 2004. Kupite ga lahko na Turističnem društvu Bled, Turizem Bled - Festivalna dvorana in na občini Bled. Cena je 7.500 SIT. kropola. Na njej je bilo izkopanih 380 grobov. Po podatkih sodeč pripada 147 grobov romanskemu staroselskemu prebivalstvu iz poznoantiČnega obdobja (6. stoletje in prva tretjina 7. stoletja), 233 pa slovanskim naseljencem iz zgodnjega srednjega veka (od zadnje tretjine 7. do začetka 11. stoletja). Grobišči sta bili tesno drugo ob drugem, vendar na popolnoma ločenih zemljiščih. Med grobovi so bili odkriti ostanki poti. Skozi romansko grobišče je vodila pot proti grajski vzpetini, kjer je na vrhu stala sočasna zidana naselbina, od katere so vidni le ostanki najzahodnejŠega dela, osrednji del na vrhu pa je verjetno prekril grad. Pot skozi slovansko grobišče je vodila po hrbtu Pristave do pripadajočega selišča v bližini, kjer so bili na prisojnem pobočju odkriti ostanki Šestih stavb. Staroselsko nekropolo so ob odkritju opredeljevali različno. Jože Kastelic jo je pripisal Slovanom in jo datiral v 7. stoletje, Josip Korošec jo je povezoval z Langobardi, antropolog Božo Škerlj pa je menil, da so bili na Pristavi pokopani pripadniki stare populacije, ki naj bi jo sestavljali potom- Pristava na Bledu, romanski grobovi v vrstah, izkopani leta 1975. ci Ilirov. Na podlagi novih in širših arheoloških primerjav je Joachim Werner pripisal nekropolo romaniziranim staroselcem 6. in 7. stoletja in ta opredelitev je v naslednjih letih z odkritjem po- dobnih nekropol in sočasnih višinskih naselbin dobila številne potrditve, tej opredelitvi je postopno pritrdil tudi J. Kastelic, avtor "slovanske" teze. Grobovi na staroselski nekropoli so bili vkopani na redko in v vrstah. V 64 grobovih so bili najdeni pridatki, predvsem nakit (npr. uhani s kocko ali košarico, ogrlice iz steklenih in jantarnih jagod, okrasne zaponke, igle, zapestnice, prstani), manj je bilo predmetov za vsakdanjo rabo (noži, kresi-la, pašne spone, glavniki). Posamezne vrste predmetov se pojavljajo v več različicah, po najdbah so bolj razpoznavni ženski grobovi. Med nakitom so najštevilnejši srebrni in bronasti uhani s košarico, v 25 grobovih jih je bilo 39. Srebrni uhani so izdelani v tehniki filigrana in granulacije, bronasti so navadno preproste imitacije iz pločevine in žice. V Sloveniji so bili takšni uhani najdeni še na Ajdovskem gradcu nad Vranjem, v Gorenjem Mokronogu, Kaplji vasi pri Tržiču, Lajhu v Kranju, Predloki in na Rifniku pri | Šentjurju. GLAVNI POKROVITEU Goren}ska^ Banka /inftkui .1 fuhiluhom lOflO LKT 11 } J S j f I' I ^ > . . i Torek, 22. junija 2004 kultura GORENJSKI GLAS • 7. STRAN Festival za sladokusce « Prihodnji teden se bo na Bledu začel 9. Festival Bled, na katerem bo sodelovalo več kot 300 vrhunskih glasbenikov z vsega sveta. Zanimiv spremljajoči program, poleg klasike tudi jazz. Bled - Prvi dan jul^a se bo v Festivalni dvorani z otvoritvenim koncertom Ko boš prišla na Bled začel letošnji 9. Festival Bled, ki je vsako leto žlahtnejši, saj v gorenjski biser pripelje najslavnejša imena klasične glasbe. Dva tedna izbrane, vrhunske glasbe za glasbene sladokusce. Uvodni koncert bo svojevrstno darilo Bledu ob njegovi tisočlet-aici, občinstvo bo lahko prisluhnilo večno zelenim skladbam slovenske popevke prirejenim za simfonični revijski orkester in v izvedbi pevke Darje Švaj-ger. Jedro festivala ostajajo še vedno klasični komorni koncerti, letošnja osvežitev pa bodo večeri jazz glasbe. V festivalskih dneh se bo zvrstilo 14 koncertov, med njimi Čisto čezz -glasbeni kabaret, blejska predstava bo prva slovenska uprizoritev, njeni avtorji so štiije duho- viti mojstri pesniškega jezika Andrej Rozman Roza, Milan Dekleva, Gustav Januš in Jani Oswald, Duo Zoran Marković in Erwin Kropfitsch, Trio Lu-wigana, SFK Youth Symphony orchestra, Večer avstr^skih komponistov v eksilu, japonski Quartetto Armonico, Slovenski sekstet klarinetov. Trio di Parma in madžarski Duo Ja-vorkai, festival pa se bo končal z gala koncertom celjskega Godalnega orkestra z gosti. "Devet let že sodelujemo z Društvom avstrijskih skladate- ljev, v znamenju slednjega bo večer avstrijskih komponistov v eksilu, izpostavil bi tudi koncert SFK Youth Simphony orchestra, ki ga letos vodi Geza Szilvay, v njem pa bodo nastopili glasbeniki iz Slovenije, Furlanije in s Koroškega. Na vsakem koncertu bo občinstvo lahko prisluhnilo eni klasični skladbi slovenskega skladatelja," je povedal organizator festivala, violinist, pedagog in magister umetnosti Jernej Brence. Obetayne so tudi spremljevalne prireditve, med njimi mednarodno tekmovanje violistov in violinistov, ki je edino tovrstno tekmovanje v Sloveniji, udeležilo se ga bo okrog 60 mladih glasbenikov z vsega sveta, zanimiv pa bo tudi koncert najboljših udeležencev moj str- V veter ujete pesmi Kulturni društvi Zali Rovt iz Tržiča in Sabotin iz Italije sta svoje dosedanje sodelovanje ob letošnjem vstopu Slovenije v Evropsko unijo kronali z izdajo skupne zgoščenke. Tržič - Na njej Vokalno instrumentalna skupina Zali Rovt Tržič in Moški pevski zbor Štma-ver iz Italije predstavljata 30 pesmi, dve od njih sta skupni, ena v slovenščini, ena v italijanščini, vse pa ujete v veter, kakor so naslovili prvo skupno zgoščenko. Za njeno izdajo sta prispevala sredstva Ministrstvo za kulturo in Urad za Slovence po svetu, sicer pa so ji na beli dan pomagali tudi številni sponzoiji, med njimi tudi občina Tržič in osnovna šola Tržič. Iz slednje je večina pevcev Vokalno instrumentalne skupine Zali Rovt, ki deluje že osmo leto, njen zborovodja pa je Stane Grum. Prvo javno predstavitev je zgoščenka V veter ujete pesmi doživela v Gorici, drugo pa v petek na koncertu v župnijski cerkvi v Tržiču. Na prireditvi, ki so jo omogočili OŠ Tržič, Župnijski urad Tržič in Zveza kulturnih organizacij Tržič, so poleg Vokalno instrumentalne skupine Zali Rovt nastopili tudi Moški pevski zbor Štmaver z zborovodjo Nadjo S koncerta v tržiški župnijski cerkvi, V veter ujete pesmi. Kovic, deklamatorja Eva Križaj in Daniel Petkovič, pianistka Mateja Ušeničnik, bobnar Vid Ušeničnik, kitarist Igor Meglič in povezovalka programa Jekica Gaber, koncertno publiko in nastopajoče pa je nagovoril župan občine Tržič Pavel Rupar. V petek pa je bil v Tržiču še en koncert, prav tako s predstavitvijo zgoščenke, ki sojo naslovi- Rogisti in pevci zelene bratovščine Bohinjska Bistrica - Lovski rogisti Bohinj, ki so člani v lovskih družinah Nomenj - Gorjuše, Bohinjska Bistrica in Stara Fužina (v vseh treh družinah je okrog dvesto lovcev), so bili minulo soboto skupaj s Škofjeloškim lovskim pevski zborom organizatorji 31. srečanja lovskih pevskih zborov in rogistov Slovenije. Okrog tisoč lovcev seje zbralo v Bohinju, med njimi pa jih je dobrih petsto nastopilo dopoldan v posameznih nastopih v Danici in v domu Joža Ažmana v Bohinjski Bistrici. Srečanje so popoldan sklenili s skupnim nastopom v Danici in s pozdravi ter nagovorom najvišjih predstavnikov Lovske zveze in občine Bohinj ter podelitvijo priznanj. Predsednik organizacijskega odbora letošnjega 31. srečanja Siavko LiČef je poudaril, da ima srečanje tudi velik turistični pomen za Bohinj, za sodelovanje pa se je zahvalil vsem, ki so pomagali pri pnpravi srečanja. Andrej Zalar li Pesmi srca. Po letu dni prepevanja so jo izdali šolski pevski zbori OS Bistrica. Na koncertu so peli trije šolski pevski zbori (otroška zbora iz Kovorja in Bistrice ter mladinski zbor Bistrica) pod vodstvom zborovod-kinje Monike Donko, na klavirju pa jih spremlja Margareta Gregorinčič, Orffov ansambel OŠ Bistrica in kot gostje Ženski pevski zbor kulturnega društva Bistrica z zborovodjem Matjažem Megličem. Danica Zavrl Žlebir, foto: Tina Doki Jernej Brence, oče in glavni organizator Festivala Bled. skih tečajev, na katerem bodo podeUU tudi nagrade in diplome. Prijetna festivalska popestritev bo tudi predavanje o življenju in delu Ennija Morriconeja, \d bo 5. julija v Festivalni dvorani, velikega skladatelja bo predstavil nj egov dolgoletni sodelavec Amedeo Tonunasi. Na letošnjem festivalu bo sodelovalo okrog 300 izvajalcev, na spremljajočih prireditvah pa pričakujejo 150 udeležencev. Festivalsko prizorišče bodo Vila Bled, Festivalna dvorana, cerkev sv. Martina in radovljiška graščina. "Lani je 17 koncertov obiskalo okrog 3000 obiskovalcev, letos smo jih pripravili 14 in spremljevalne prireditve. Publika je stalna, festival pa nam je uspelo ohraniti tudi zaradi spremljajočih prireditev in tekmovanj, ki so unikatne v evropskem prostoru. Letošnji program je nekoliko provokativen, saj ponujamo tudi kabaret, skratka, obetajo se dnevi zelo kakovostne zabavne in klasične glasbe, od skladb za *kritike do takih za občinstvo," je dejal Brence. Okvir festivalu bo sli- karska razstava Donne mobile, na kateri se bo predstavilo devet slikark iz Avstrije in iz Slovenije. Lanski festival je stal 20 milijonov tolarjev, za letošnjega je 3,5 milijona tolarjev prispevalo ministrstvo za kulturo, 5 milijonov tolaijev bo zagotovila blejska občina, 2 milijona tolarjev pa različni sponzorji. Naslednje leto bo festival praznoval prvo desetletje, ki ga bo poleg odličnega programa zaznamoval tudi priložnostni zlatnik. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Hodil po zemlji sem naši v dežju Gorenjski napevi, 150 zborov z domala štiri tisoč pevci (od tega desetina z Gorenjskega), nekoliko okrnjen program zaradi dežja, dokaj ubrano petje in vsem nevšečnostim navkljub veliko dobre volje - to so glavne značilnosti letošnjega 35. tabora slovenskih pevskih zborov, ki je bil minula nedeljo v Šentvidu pri Stični. Podobno kot letošnji seje doslej končal samo še peti tabor leta 1975: tedaj je zaradi silnega naliva kar nekaj zborov končalo svoj nastop v šentviških garažah in kleteh, letos pa je kranjska folklorna skupina Ozara svoj na- stop opravila v avli tamkajšnje osnovne šole, kajti preveč je deževalo in na asfaltu je bilo kar nekaj centimetrov vode. Predčasno je s prizorišča odšel tudi orkester slovenske policije, do konca pa so zdržali pevci z dirigentom Igorjem Švaro na čelu, ki je stalni gost Šentvida že od leta 1988. Kdo ve, morda pa je v njihovem vztrajanju tudi nekoliko simbolike - letošnji tabor je bil posvečen Gorenjski, njeni prebivalci pa so znani kot nekoliko bolj trmasti ljudje ... Z letošnjim taborom se je kon-• čal ciklus Hodil po zemlji sem naši, ki se je pred petimi leti začel na Dolenjskem inje do danes obšel vse slovenske pokrajine. Scenarist šentviških taborov Stane Peček napoveduje: "Prihodnji tabor bo pušeljc, sestavljen iz najboljših pesmi tega cikla." Kaj pa potem? Zamisli je kar nekaj, toda kljub temu - prisrčno vabljeni z idejami! V Sloveniji trenutno deluje skoraj 1600 raznovrstnih pevskih društev in skupin z okoli 60.000 Člani in tolikimi zamislimi, da lahko šentviški tabori z njimi živijo še sto in več let! Ilya Bregar Piše Eva Senear Za 'knjigobrbce' f^astopllo je 17 pevskih skupin (na sliki Lovski pevski zbor Medvode) 23 skupin rogistov. Stari, kje je moja dežela? (Dude, where's my country?), senzaci-onalistično nadaljevanje uspešnice Neumni beli mo^e Michaela Moora, prevedel Dušan Rebolj, avtoija spremne besede Erica Johnson Debeljak in Erik Valenčič, Pasadena, Ljubljana 2004, 306 str. Ko je Moore pisal svojo prvo uspešnico Neumni beli mo^e, po vsem svetu lani in predlani najbolj prodajano neleposlovno knjigo, ni vedel, da bo žel svetovno slavo. Prvih petdeset tisoč izvodov je prišlo iz tiskarne dan pred usodnim 11. septembrom; tako so tovornjaki, ki naj bi knjigo razvozili po knjigarnah, ostali pred nakladalnimi rampami. Za dolgih pet mesecev, kajti nekdo, založnik, je menil, da bi bilo potrebno cenzurirati knjigo, najbolje skupaj z avtorjem; preveč je bilo v njej žaljivost za predsednika Busha. Kot zatrjuje Moore, so samovolji založbe, ki je hotela knjigo spremeniti v papirno kašo - kaj takega pa je po ustavnem amandmaju, ki v ZDA zagotavlja svobodo govora, nekaj nezaslišanega - povsem naključno naredile konec knjižničarke, oziroma ena, ki je slišala njegov telefonski pogovor z založnikom; lastnik založbe (Regan Books) je medijski mogotec Rupert Murdoch. Naslednji danje založba prejela nešteto pisem preko elektronske pošle z grožnjami, daje prodajo knjige v Ameriki nemogoče prepovedati. Tako se je začela pot slavne uspešnice, napoved naslednje, ki je zdaj pred vami, pa je bila neiz- ogibna, zlasti ker je Moore sam izjavil, da bo njegova prejšnja knjiga -zagotovo zadnja, če ne bo uspešnica. V čem je torej fenomen avtorja, ki med odličji hrani tudi oskarja za dokumentarec Bowling of Columbine, emmyja za serijo TV Nation in The Awful Truth, nagrado za prelomno filmsko klasiko Roger & Me ter zlato palmo, ki jo je pred kratkim osvojil v Cannesu za film Fahrenheit 9/111 Je pravi sinonim za uresničitev ameriškega sna, sam pa ga ruŠi z razkrivanjem njegove druge plati: kako je Bush ukradel volitve s pomočjo svojega brata in pivskih kolegov svojega očka, kako bogati ostajajo bogati in o povezavah politikov z velikimi korporacijami, je pisal v Neumnih belih možeh. Stari, kje je moja dežela je nadaljevanje, le da njegova retorično zastavljena vprašanja zdajšnjemu ameriškemu predsedniku tokrat zvenijo jezno in zahtevajoče: Je res, da so bin Ladnovi v zadnjih petindvajsetih letih večkrat poslovali z vami in vašo družino?, Kakšno je "posebno razmerje" med Bushevimi in savdsko kraljevsko družino?. Kdo je 11, septembra napadel ZDA - tip na dializi iz votline v Afganistanu ali vaši prijatelji Savdski Arabci?, Zakaj ste dovolili, daje v dneh po II. septembru po ZD letal zasebni savdski reaktivec, pobiral Člane družine bin Laden in jih potem odpeljal iz dežele, ne da bi jih FBI ustrezno zaslišal?,... In kaj je to dom klobase? Klobasa je pri nas sinonim za laž, v Ameriki pa je to Whopper, kije ime hamburgerja (prevajalčeva odločitev). Dom klobas je torej Bela hiša, Bush pa njihov največji proizvajalec do zdaj; klobas je več vrst: navadna kranjska je predsednikova trditev "Irak ima jedrsko orožje!", ... Moore dokaze zbira predvsem iz tiska in drugih medijev, ki se ukvarjajo z raziskovanjem. In še k fenomenu: Erika Johnson Debeljak piše, daje on natanko tisti lek, ki gaje zdravnik predpisal bolehni demokratični velesili, da bi hitreje ozdravela. Na sceno prihaja kot že skoraj iztrebljena žival: levičarski patriot. Moore dela to, kar demokrati ne zmorejo: pomaga rušiti Busha. % •» GORENJSKI GLAS • 8. STRAN društva / stojan.saje@g-glas.si Torek. 22. junija 2004 Slikoviti kraji nudijo veliko likovnih motivov Društvo likovnikov Cerklje je minuli konec tedna priredilo svoj prvi slikarski ex tempore, na katerem so sodelovali umetniki iz vse Slovenije. Cerklje - Zamisel članice društva Maje Zaje Sobočan, sicer likovne pedagoginje iz cerkljanske osnovne Šole, je zorela več let, priložnost za njeno uresničitev pa se je pokazala ob letošnji 850-letnici župnije Cerklje. Zanjo bolj značilne glasbene prireditve, počastili pa jo bodo tudi z dvema likovnima, poleg ex tempora minuli konec tedna še z jesensko" likovno kolonijo na temo cerkva v občini Cerklje. V Društvu likovnikov Cerklje se druži dvajset članov, prirejajo pa likovne delavnice, delovna srečanja z likovniki iz drugih društev, najtesnejše stike gojijo z društvi iz Kamnika, Radomelj in Mengša, obiskujejo galerije v Sloveniji in tujini. Pri organizaciji prvega slikarskega tempora je društvo izdatno finančno podprla občina Cerklje, tako da so lahko gostitelji poskrbeli za 38 gostov iz vse Slovenije. V petek so jim razkazali okohco, ki jo odlikuje ne le lepa narava, pač pa tudi bogata kulturna dediščina, potem pa jih prepustili obilju slikarskih motivov, ki se ponujajo v krajih pod Krvavcem. Naravna in kulturna dediščina vasi pod Krvavcem je bila namreč Likovniki Iz vse Slovenije na prvem slikarskem ex temporu v Cerkljah. rdeča nit prvega slikarskega ex tempora, je povedala predsednica Društva likovnikov Cerklje Julka Hrovat. Slikarjem so razdelili papir in platna, le barve so prinesli svoje, nato pa so si sami izbrali motive in tehnike, v katerih so upodabljali Cerklje z okolico. V petek in soboto nastala likovna dela bodo orga- nizatorji razstavili v župnijski dvorani sredi julija, ko bo v Cerkljah prireditev Rožna pot. Razstavo bodo odprli 9. julija. Na .okrog osemdeset likovnih delih, ki so jih ustvarili gostje in tudi domači likovni umetniki, so zažarele lepote pokrajine in stavb v krajih, ki jih domačini zagotovo vidij o drugače kot umetniki, zlasti še če jih obiščejo prvič. Umetnike sta ob nji-hovemj)rihodu v Cerklje v gostilni Cešnar pozdravila tudi župan občine Cerklje Franc Če-bulj in ravnatelj osnovne šole Davorina Jenka Bogdan Sušnik. v Danica Zavrl Zlebir, foto: Gorazd Kavčič Poučno druženje učencev s konjeniki Naklo - Člani konjeniškega društva Naklo so pred časom v sodelovanju z vodstvom osnovne šole in učiteljicami pripravili zanimiv prikaz starih kmečkih obrti, vprežnega poljedelskega orodja, vozov za delo na lonetijah, prevozništvo (furmane) in nedeljskih vozov, kot se reče zapravljivčkom, koleslju in kočiji. Učenci so se porazdelili v štiri učne delavnice. Mojster kovač je pokazal obdelavo železa in podkoval konja, kolaiji so izdelali pravo leseno kolo, sedlar jim je predstavil vso opremo, ki jo rabi konj. Prikazali so osnovno nego konja in vpreganje, posadili pa so jih tudi na konjske hrbte, kjer so se vsi odlično počutili, celo manj pogumni so sedeli na ponijih. Med predstavitvijo se je na obisk s kočijo pripeljal v spremstvu podravnateljice župan Ivan Štular. Na koncu sta oba Janeza v vlogi "Šolskega avtobusa" z lojtmiki nazaj do šole odpeljala vse učence, nam je sporočil Janez Črnilec iz Konjeniškega društva Naklo. 50-letnico so počastili s svečanim zborom vseh gasilcev v občini Tržič pred domom krajanov v Jelendolu. Q T Gasilska praznovanja Zupan občine Skofja Loka Igor Draksier, Vas vljudno vabi na -f' ' « » , V«. Slavnostno akademijo ob dnevu državnosti 50-letnico so v Jelendolu počastili s svečanim zborom vseh gasilcev. ki bo v petek, 25. junija 2004, ob 20. uri na Škofjeloškem gradu. Kulturni program: - Jan Plestenjak - Mestni pihalni < - Darja Švajger Škofja Po slavnostni prireditvi bo samostojni koncert Jana Piestenjaka. (vstop prost) (V primeru slabega vremena bo prireditev v športni dvorani Poden) Občina Skolla loka. Poljanska c ?. škoris Loka Visoko, Jelendol, Podgora - Prostovoljno gasilsko društvo Visoko - Milje je v nedeljo proslavilo 80-letnico uspešnega dela. Ob jubileju so razvili prapor in podelili priznanja. Predsednik društva Zdravko Žagarje poudaril, da uspešno nadaljujejo z delom in uresničevanjem programa. Poleg priznanj za dolgoletno delo je društvo dobilo gasilsko odlikovanje I. stopnje GZ Slovenije. V PGD Jelendol - Dolina, ki ima 98 članov, so minuli konec tedna proslavljali zlati jubilej. V petek so na slovesnosti pregledali dosedanje delo in podelili društvena in občinska priznanja ter spominska darila; med drugimi tudi najstarejšemu in hkrati ustanovnemu članu Francu Thalerju. V soboto pa je bil pred domom krajanov v Jelendolu svečani zbor gasilcev, ki se ga je udeležil tudi tržiški župan Pavel Rupar. Odlikovanje GZ Slovenije IL stopnje sta dobila Anton Meglič (Dolina) in Valentin Kavčič (Jelendol), plamenico GZ Slovenije pa poveljnik Jože Steiner. Slovesno pa so zlati jubilej proslavljali tudi člani PGD Podgora. Praznovanje so začeli že v petek z meddruštve-no gasilsko vajo, ga nadaljevali v soboto zvečer s slavnostno sejo in svečanim odprtjem zgornjih prostorov doma, v nedeljo dopoldne pa z razvitjem novega društvenega prapora in prevzemom visokotlačne črpalke pri društvenem domu v Slatni. A. Ž. Več kot stoletje tovarištva Komendski gasilci so proslavili HOletnico društva. s svečano parado, podelitvijo priznanj in veselico so komendski gasi! ci proslavili 110-letnico. Komenda - S slavnostno sejo društva in podelitvijo priznanj v petek zvečer in z veliko parado ter vrtno veselico v soboto je Prostovoljno gasilsko društvo Komenda proslavilo 110-letnico delovanja. Ponosni na jubilej, na delo, na dosežke so se gasilci enega najstarejših društev na Gorenjskem in v Sloveniji ob prazniku zahvalili krajanom, občini, županu občine Komenda Tomaž Drolec, Gasilski zvezi Komenda in predsedniku Ivanu Hladetu za vso podporo in pomoč v minulih letih. Komendsko gasilsko društvo, ki je zadnje desetletje namenjalo posebno skrb izobraževanju in usposabljanju pred tem pa opremljanju za požarno dejavnost in varnost, ima tudi v prihodnje jasno začrtan cilj: skrb za požarno varnost vseh v občini Komenda, usposabljanje, preveijanje znanja na tekmovanjih in vzgoja mladih novih članov. Sicer pa skrbi za obstoj zaradi podmladka nimajo, je ugotovil predsednik društva Matjaž Smolnikar, saj imajo pri 244 članih v društvu tako mladince oziroma pionirje kot tudi veteranke. Slednje so na letošnjem državnem tekmovanju v Kočevju osvojile bronasto od- 1 • v • hcje. Za tovarištvo, ki ga negujejo in povezujejo v trdno prijateljstvo na vseh področjih delovanja, pa jim je na koncu, ko so prejeli bronasto plaketo z vgravirano letnico, priznanje Gasilske zveze Slovenije, ob predsedniku Gasilske zveze Komenda Ivanu Hladetu, čestital tudi župan Tomaž Drolec. Ob jubileju so podelili tudi plakete in značke gasilskega veterana. Priznanja GZ Komenda HI. stopi\je so dobili Nada Korbar, Aleš Mencigar, Peter Peterlin in Marija Vidmar; L stopnje pa Iva Štebe. Plamenico III. stopnje GZ Slovenije so dobili Boštjan Dacar, Iztok Mencigar, Slavko Poglajen in Igor Potokar; odIikovai\je III. stopinje GZ Slovenije pa Maks Juhant, Franc Sršen in Maks Smolnikar. Andrej Žalar \ v • ' Kinološki dan na Lipcah Lipce - Prikaz iskaiya droge v avtomobilu in razstreliva s službenimi psi gorenjske policije ter nastop članov Kinološkega društva Jesenice s svojimi psi pri izvajaiyu šolskih vaj. 9 Kinološko društvo'Jesenice deluje 18 let in vsako leto izvaja tečaje za šolanje psov, od osnovnega do usposabljanja službenih psov, prav tako imajo oddelek za šolanje psov reševalcev izpod plazov in ruševin. Včlanjenih je 80 lastnikov oziroma vodnikov psov z območja od Kranjske Gore do Radovljice, za katere pripravijo tradicionalno kresova-nje in enkrat letno kinološki dan. Tokrat so se na vadiŠču na Lipcah zbrali 19. junija. Pred hudim nalivom je policist Boris Brglez uspel prikazati vaji s službenima psicama gorenjske policije pri iskanju droge v avtomobilu in razstreliva v lesenem zaboju, sedem članov kinološkega društva paje s psi različnih pasem pokazalo šolske vaje. Predsednik jeseniškega kinološkega društva Brane Pire pravi, daje kinološki dan namenjen predvsem druže- nju članov in da pokažejo ostalim občanom in prijateljem kinologije, kaj se da v društvu naučiti. Zjutraj so psi opravljah izpite, tudi nov, t. i. BBH izpit, ki ga mora pes z vodnikom oziroma lastnikom narediti v urbanem okolju in ga je prinesel vstop v Evropsko unijo. "Najprej vodnik opravi pisni del, nat o s psom vaje na pohgonu in v vasi ali mestu. Psi se srečujejo s kolesaiji, ljudmi na rolerjih, z drugimi psi, skupino ljudi. Vse to mora pes mirno prenesti," razlaga Brane Pire. Nov izpit bo obvezen za pse, ki se bodo skotili letos in naprej. Po 30-letnih izkušnjah pri šolanju psov je Brane Pire prepričan, da se da izšolati prav vsakega psa. "Problem so tu le vodniki oziroma lastniki psov, sam pes pa ni nobeden problematičen. Pes je odraz svojega lastnika. M. K. Člani so s svojimi psi pokazali osnovne vaje. Poleg, sedi, lezi je najmanj, kar mora pes brezpogojno ubogati. r • • **Püsebti$ ponuJbš od 21. 6. Jü 26. 6. 21 % eenejei I i, V v. $0% ceneje! •V SIT 0.1 s € kVV r-«fi.f i • »< -r P Ar- želenjem li m SIT 0.49 € Zjoinji kromitif IS kg \ t* U9€ n žUrn 0,36 €/kg O.B9€ Buikt št* 118 SIT 0.49 € * ^ . <1 ii f-• • -.rr-'- i J'*. " .l'-'VI"" •v'-" » 3 ■, « . v • za • termično stikalo z dvojno zaščito (zaščita pred pregretjem in ponovnim za< ^ • staBilno ogrodje iz pocinicone jeklene cevi • koluta iz umetne mase, odporne proti udarcem • 4 vtičnice z varovalnim kontaktom z otroško zaščito • z vodenjem kabla 3 leta garancije! - - . r" I V..-' ^ t \oni\a •f -i < A • '» / T . i >s A, •V ^r^- ^. - 4 > #T - •i- P. . t Dolžina približno 210 cm »-) .. f / ^ J • e * ^ /If * ^ 5 -V ^ / A ^ > A/ • t t e « 1 d 1 ' s. » J V ^^. i . - ^ « . »• 4 . t, I , - p •t 1. »« A t S torbo in priborom! T". .v » dvodelna tekmovalna palica iz karbona/steklenih vlaken, ročaj iz plute ali penaste gume, z držalom za palico, palica dolga pribl. 210 cm valjček s tremi krogličnimi ležaji iz visokotrdne umetne mase s kovinskim ročajem In 50 m posebne vrvice "anti-twist", razmerje 5,2 : 1 priročna torba in sortirno škatlo z bogato vsebino: svinčene uteži v dozirni pločevinki, instrument za snemanje trnka, gumijast črv, gumijasta ribica, glava jig, wobbler, blestivka in Še veliko več komplet SIT 19,90 € i J '. i v : - -V M»" I [f! ■«* ^ • ar J' r' . C. •r h .v'" k' C I. loi skotifl 1 ..^I.'L, I? M »K- VI »•i V r- 'I , -j F/wi <« > • r; P k ••V • M. . 1 «i* 4ŠS.1 • ' •t i?!. - I. «J.-. „■ ......M Viilil. •V. if" •»M -i p-. € ti^. n' 11 ("..i. Zložljiv stol za ribiče • stabilen kovinski okvir • prevleka iz vzdržljivega blaga iz poliestra • z mrežastim žepom spredaj in zadaj • barve: temno zelena, temno modro in črna • mere raztegnjenega stola: pribl. 54 X 47 X 57 cm -i.-il Host ei .iff t,.'11 •I LV »V- * . i'.i m s i. - •.-'-•.ii -rt«.. 1 J i I f» * i * I • • . r- i -v Ribiški pribor • priročna sortlrna škatla, mere: pribl. 29 x 18 x 5 cm • vsebina: 1 pločevinka z vabami, 1 pločevinka z različnimi svinčenimi utežmi, 5 svinčnic, 50 trnkov za pred-vrvico, različne velikosti, 2 navljalca za f^vrvico, 1 posebni odpenjač trnkov, ^ vrtljivk, 12 vrtljivk s karabini, 20 omejevalcev vrvice (normalni in fluorescentni), 16 različnih plovcev (palično lučka, tekoča voda, neroparska riba itd.) ♦ ^ ^ • C \ K" • V' . v- t £ s « • 9l J I I - ' - f.r ' 'r * -i '' ' ^ . MJk v- - tz.....' C« ^'Si:.- H I ^^ I .Vi: I ■ •i'l Nastavljivi pasovi za čez rame! komplet / JI € 'i* • ' f i t • » ^ > v. ž sortima škatla, mere: pribl. 31,4 x 21,5 x 5 cm vsebina: 1 držalo za palico, 1 karbonske jeklene klešče, 3 plovci, 6 lesenih plovcev, 6 dolqih plovcev, 1 instrument za odpiran- lobca, 1 škarje za vrvico, 1 škatla z yOgramskimi svinčenimi utežmi, 10 paličnih lučk, 12 svinčenih uteži za potopitev no dno, 10 gumijastih vab. 6 žlic. 6 upiralk, 25 trnkov, 15 vrtljivk, 4 woDbler|i, 3 glave jig, 2 zvončka za palico, 10 gumijastih obročkov \ - i \ I,-'« Sak • mreža iz najlona, odporna proti trganju, mere: pribl. 39 x 34 x 24 cm • teleskopska palica iz aluminija • nastavljiva dolžina, od pribl. 77 do 142 cm Ribiška torbo • iz vzdržljivega blaga iz poliestra • 2 ločena prostora za pa ico in več žepov za pribor • 2 ročaja in nastavljivi oblazinjeni pasov! za čez rame • dolžina: pribl. 147 cm II € RibUki dežnik • prevleka iz vzdržljivih umetnih vlaken • višina nastavljiva od 144 do 220 cm • premer: pribl. 180 cm • s konico, ki jo lahko zapičite v zemljo i SIT 13.90 € •u'-'^T * .r^- li c^Hl«. » i A komplet C# SIT 16.90 € Prodajalne Udi v vaii bližini: Klagenfurt/Celovec (4x): Durchlaßstr. 6, Rosentaler Str. 83, Ebentaler Str. 164/Südring, August-Jaksch-Str. 48; Villach/Beljak (2 x): Maria-Gailer-Str. 21, Badstubenweg 89; Spittal na Dravi: Koschatstr. 39; St. Veit/Št. Vid na Glini: Lastenstr. 9; Graz/Gradec (6 x): Eggenberger Allee 6, Liebenauer Hauptstr. 164, Karlauer Str. 26, Wiener Str. 196, Känntner Str. 328, Triester Str. 426; Deutschiandsberg: Frauentaler Str. 73; Feldbach: Gleichen berger Str. 66; Fürstenfeld: Könnender Str. 15; Voitsberg: Conrad-von-Hötzendorf-5tr. 51; Uenz: Kärntner Str. 63. Üdl Austria GmbH Josef-Brandstätter-Str. 2B A-5020 Salzburg Cene v SIT so zgolj informotivne in odvisne od menjalnih razmerij, vključujejo vse davke in so preračunane po srednjem tečoju Bonke Slovenije na dan 18. 6. 2004. Plačilno sredstvo so izključno evri (€) Dekoracija nI vStefa v ceno. Izdelki v akci i so lohko rozprodani 2e prvi dan ponudbe, zato vas prosimo za razumevanje. Biaao je namenjeno končnim potrošnikom in e naprodaj samo v običajnih prodajnih količinoh. Navedeno blogo je ianko tudi v drugačni embalaži. Mogoče so tiskarske nopake, ziosti pri cenoh. Ponudb velja do izteka akcije a i rozprodoje za og. www.lidl.at www.lidl.si GORENJSKI GLAS • 10. STRAN šport / vilma.stanovnik@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 Bogat praznik vaterpolistov V bazenu in ob njem Pod skalco v Kamniku so pripravili 11. dan vaterpolistov, praznovanje pa je bilo letos še posebej slovesno, saj so počastili tudi 30. obletnico Vaterpolske zveze Slovenije. Kamnik - Druženje slovenskih vaterj)olistov se je začelo že v petek popoldan, ko so odigrali prvi krog tekmovanja vaterpolisti do 16 let. Tekmovanje se je nadaljevalo v soboto, ko so se mladim do 16 let pridružili še igralci mini vaterpola do 11 let. V obeh kategorijah so slavili mladi Triglavani. V bazen so skočili tudi veterani, najboljša pa je bila ekipa Zu-sterne. Kasneje so se pomerili še vaterpolisti do 13 let, ko sta se srečali selekciji reškega Primorja in selekcija Slovenije, boljši pa so bili gostje iz Hrvaške, ki so zmagali s 7:15. Vse tekme so napovedale vrhunec sobotnega večera, ki se je začel s priložnostno proslavo ob jubileju Vaterpolske zveze, ki se je pred tridesetimi leti ločila od Plavalne zveze Slovenije. Sedanji predsednik Vaterpolske zveze Slovenije Matjaž Rakovec se je s priložnostnimi darili zahvalil dosedanjim vodilnim možem zveze Mateju Beciču, Iztoku Kraševcu in Jožetu Jenšterle-tu, ob koncu prireditve pa so zaslužene pokale in medalje prejele najboljše ekipe v letošnjih državnih prvenstvih za mlade kategorije. Mladi Triglavani so si letos zaslužili naslov prvakov v kategoriji do 13 in do 15 let. ATLETI KA % v'; ^ i - TJ» t • * a M. \ I ' 'K ' pag^^n, -f » , ^ «v. ••-«-.I/-* "v. ^ ■ ■ r "" < ■ -vr:- * . ^ f k •» - V -v: ^ t r, . » J-"«''* t* • T» • •ft? % •■i. m - - ^ » v- • J 'mi f • ••• «« ^ - . t-':. S:" p*. . 1 Ji* Mi:-• i> k-'. ____, Vrhunec sobotnega dne je bila prijateljska tekma med našo in Hrvaško reprezentanco, Hrvatje pa so zanesljivo ugnali naše vaterpoliste. Za konec druženja so prijateljsko tekmo odigrali še člani naŠe in hrvaške članske reprezentance, boljši pa so bili Hrvatje, ki so slavili s 5:13 (0:3, 3:3, 1:4, 1:3). V izbrani vrsti trenerja Igoija Štirna je bilo še kako čutiti odsotnost centra Primoža Troppana, pa tudi neuigranost naše reprezentance, ki letos nima pomembnih mednarodnih tekmovanj. Hrvate seveda čaka nastop na olimpijskih igrah, del priprav pa so te dni opravili tudi v Kranju. Od reprezentančnih nastopov « sta se med tekmo poslovila Krištof Štromajer in Tadej Pera- novič, ki jima je predsednik VZS Matjaž Rakovec izročil priložnostni darili, gledalci pa so ju nagradili z bučnim aplavzom. Prav tako za reprezentanco ne bo več igral Vladimir Pa-jič, ki pa ga tokrat v Kamniku ni bilo. Jože Marinček, feto: Gorazd Kavčič SAH NOGOME Nogometaši Triglava še močnejši Kraiy - Članska ekipa Supernove Triglava, ki je v zadnji tekmi te sezone prejšnji teden v pokalnem tekmovanju s 7:1 premagala ekipo Jesenic, je že na začetku prestopnega roka močnejša za dva nova igralca. Z Bleda bo namreč v Kranj prišel odlični vezist Samo Što-js, iz Žirov pa drugi najboljši strelec tretje lige-center Damir Čres-nik. "Oba imata zdrave športne ambicije in sta za nase mlado moštvo že kar zrela igralca. Damir je zabil 19 golov. Samo je bil že lani naša želja. Oba v bistvu sodita v to nogometno okolje, želita igrati v višji ligi. Pogovaijamo se še z nekaj igralci, vendar pa nas v to ne sili kadrovska stiska. Imamo 32 igralcev, pet odličnih vratarjev (štirje od njih so oblekli ali oblačijo dres slovenskih reprezentanc), obenem pa mora biti vsakomur jasno, daje konkurenca izredna. Izbrali smo tudi novega opremljevalca kluba. Podjetje Lohnko Inženiring iz Ljubljane je pokazalo izredno posloven odnos, oprema Legea pa je vse bolj pogosta na tržišču," je povedal Miran Šubic, direktor kluba. Kranjčani so samo iz mladinske vrste te dni dobili 12 novih igralcev. "Triglav lahko "oskrbuje" tretjeligaša ali nekaj nižjeliga-šev. Imamo sposobne, pridne fante, ki pa vsi ne morejo igrati v drugi ligi, kjer tekmujemo. Zato se bomo nekaterim tudi zahvalili za sodelovanje, morda se bodo lažje uveljavili drugod," je dejal p kadrovskem stanju Miran Šubic in dodal: "Imamo tudi dva nova trenerja mladih - oba že izkušena v slovenskem prostoru. Sašo Eržen prihaja iz NK Sava, Aleš Kenda je začel svojo trenersko pot pri nas, zdaj se vrača." Pri NK Triglav načrtujejo začetek priprav v prvem tednu julija, želijo pa si drugo ligo z 12 člani. V.S. Poletje z nogometom Kraiy - Verjetno tudi ti želiš zabijati gole ali braniti vrata kot asi evropskega nogometa na Portugalskem? Stopi na pot nogometaša in se udeleži poletne nogometne šole TRIGLAV, ki bo potekala od 28. junija dalje na stadionu v Kranju. Šola bo trajala vsak dan od 9. do 16. ure. Organizirana bosta dva nogometna treninga, kopanje in druge aktivnosti. Poskrbljeno bo za malico in kosilo, ves čas pa bodo z mladimi nogometaši tudi trenerji nogometnega kluba Triglav. Poletna nogometna šola je namenjena otrokom, rojenim 1991 in mlajšim. Prijave zbirajo do 24. junija na naslov: ND Triglav 2000, poštni predal 247,4000 Kranj, lahko pa se prijavite tudi po elektronski pošti na nk.triglav@siol.net. če vas kaj posebej zanima, vam je na voljo profesor Rajko Korent vodja Šole po tel. 031 850 119. Nogometna šola Triglava je uveljavljena in znana, mladi nogometaši pa bodo v poletni šoli lahko do 16. julija. V.S. Prezeij zmagal na evropskem pokalu Luka Lenič zanesljiv zmagovalec Kranj - V slovenski atletski reprezentanci, ki je minuli konec ted- 4 na nastopila na evropskem pokalu skupine B v Istanbulu, so bili tudi trije gorenjski atleti. Rožle Prezeij, član AK Kranj, je skočil v višino 227 centimetrov in z zmago potrdil visoko mednarodno kakovost. Matic Osovnikar iz Škofje Loke, sicer član ljubljanskega Massa, je bil v teku na 100 metrov drugi s časom 10,21. Obetavni v v mladinec Cene Subic iz Zirov, ki tudi tekmuje za Mass, je v teku na 3000 metrov z zaprekami osvojil osmo mesto, pri tem pa je tako nesrečno padel, da seje poškodoval. Osovnikar je tekel tudi za štafeto 4 X 100 metrov, ki je zasedla drugo mesto. Na mednarodnem atletskem mitingu, ki ga je v soboto na štadionu v Šiški pripravil AD Kronos, so gorenjski atleti in atletinje dosegli dvanajst zmag. Pri pionirjih so zmagali Rožle Miheiič v teku na 300 metrov (38,16), Rok Ravnikar v metu krogle (13,08) in Sabina Stenovec (vsi AK Triglav) v jnetu krogle (8,19), pri mlajših mladincih Jurij Demšar (AK Škofja Loka) v teku na 100 metrov (11,23), Alex Rwankuba v skoku v daljino (626), Saša Kampič v metu kopja (43,96) in Nuša Perčič (vsi AK Triglav) v skoku v daljino (494), pri starejših mladincih Jure Kovač v teku na 400 metrov (49,50), David Celar-v skoku v daljino (693) in Matic Jova-novič (vsi AK Triglav) v teku na 100 metrov (11,22), pri članih in članicah pa Eva Preze^ (AK Kranj) v skoku v daljino (539) in Edi Okič (AK Triglav) v metu diska (42,85). Na drligo mesto so se uvrstili Matic Platiša, Grega Kalan (oba AK Škofja Loka), Petra Perčič, Rožle Miheiič, Teja Zupan, Anže Šetina, Eva Pretnar, Matej Štefančič (vsi AK Triglav) in Marko PrezeU (AK Kranj), na tretje pa Jera Hribar - Naglič, Špela Sajovic, Tedy Draksler, Grela Retey, Tomaž Janežič (vsi AK Triglav), Matic Ovsenek (AK kofja Loka) in Maja Mohorič (AD Železniki). C.Z. VESLANJE Lesce - Kvalifikacijski turnir za nastop na 14. državnem prvenstvu v šahu, ki je bil od 10. do 17. junija v Lescah, je minil v znamenju mladih. Prvo mesto je osvojil 16-letni Luka Lenič, predlanski svetovni prvak v skupini do 14 let, lani pa evropski prvak v aktivnem šahu, v absolutni skupini do 18 let. Drugo mesto je prav tako pripadlo še enemu 16-letniku, Juretu Zorku iz LŠK Metalka Trgovina. Tretji je bil mednarodni mojster Igor Jelen, ŠD dr. Milan Vidmar- iz Ljubljane. Najboljša domača igralca sta bila Janez Kozamernik in Petek Primož, oba ŠD Gorenjka Lesce, ki sta se uvrstila na 6. oz. 7. mesto. Prvo in drugo uvrščeni sta si zagotovila nastop na državnem prvenstvu, ki bo istočasno tudi 12. memorialni turnir Vasje Pirca. Prvenstvo bo potekalo od 28. junija do 4. julija v Mariboru, pravico do udeležbe pa ima samo deset igralcev. Domači Šahovski klub ŠD Gorenjka Lesce, se je ponovno izkazal z dobro organizacijo. Za korektno vodenje tumiija, zasluži pohvalo tudi mednarodni šahovski sodnik Drago Šiftar iz Radovljice. Oskar Orel Še eno drugo mesto za naš dvojni dvojec Luzern - Z nedeljskimi finalnimi obračuni se je na Rotseeju v Luzemu končala letošnja sezona svetovnega pokala v veslanju. Najbolje od naših sta ponovno nastopila aktualna olimpijska prvaka v dvojnem dvojcu Iztok Čop in Luka Špik, ki sta tudi v Švici, podobno kot na tekmi v Münchnu, na koncu morala priznati premoč Italijanov Rossana Galtarossa in Alessia Sartorija, ki sta imela na tekmi več moči kot blejska veslača. NaŠa veslača sta se jima tokrat bolj približala, kar dva meseca pred olimpijskim nastopom v Atenah seveda daje upanje na ohranitev naslova olimpijskih prvakov. V velikem finalu Luzerna je nastopil tudi naš četverec. Brata Tomaž in Miha Pirih ter Gregor Sračnjek in Jani KlemenČiČ so na koncu osvojili peto mesto. V B finalu med enojci je bil Davor Mizerit četrti in skupno deseti, v dvojcu brez krmarja pa sta Andrej Hrabar in Matija Pavšič osvojila tretje in skupaj deveto mesto. V.S. Rad bi prišel do Formule Mladi slovenski dirkač David Rotar ne skriva želje, da bi bil rad prvi Slovenec v najhitrejših dirkalnikih ŠPORTNO PLEZANJE Golob in Grosova nepremagljiva Koper - V soboto seje v poznih večernih urah na pomolu ob mestnem kopališču v Kopru končala letošnja druga tekma v balvanskem plezanju za državno prvenstvo. Pri ženskah je šele superfmale odločil o zmagovalki. Vse tekmovalne smeri sta namreč Natalija Gros in Mina Markovič, sicer članici naše državne reprezentance, preplezali v prvem poskusu. V superfinalu pa je bila prepričljivo boljša Gro-sova. V moški konkurenci so bili na startni listi vsi naši najboljši plezalci. že prvi nastopi so pokazali, da so smeri izredno zahtevne. Jure Golob je že takoj v prvi smeri pokazal, daje resen kandidat za zmago, nekje na polovici tekmovanja pa je bilo jasno, da hiti zmagi naproti. Kot edini tekmovalec je preplezal vse smeri in to v prvem poskusu, skupaj s Čehovinom pa sla bila tokrat prepričljivo boljša od konkurentov. Za oba pa je bila to tudi zelo dobra priprava pred bližnjim evropskim prvenstvom v Leccu, kamor odhajala že sredi prihodnjega tedna. Njuna disciplina je na sporedu že v Četrtek, medtem ko je v soboto in nedeljo na sporedu še težavnost za preostali del naše reprezentance. Rezultati iz Kopra: ženske: 1. Natalija Gros (AO Kranj), 2. Mina Markovič (ŠPO PD Ptuj), 3. Maša Ribnikar (ŠPO Tržič), 4. Asja Gosar (ŠD TriumO, 5. Ana Kosmač (AO Žiri). Moški: 1. Jure Golob (AO Rašica), 2. Urh Čehovin (AO Lj. - Matica), 3. Matej Sova (ŠPO Tržič), 4. Matevž Pintar (PK Škofja Loka), 5. Klemen Bečan (ŠPO Tržič). Tomo Česen Medvode - Slovenski dirkač David Rotar iz Podsmreke pri Brezovici, ki že nekaj let uspešno dirka v kartingu v Italiji, je letos napravil korak naprej v karieri in je začel dirkati tudi v italijanskem prvenstvu enosedež-nih dirkalnikov Formule Renault Monza. Ti veljajo za eno od odskočnih desk k hitrejšim dir-kalnikom, morda tudi do Formule 1. David, ki se je bencinskemu športu zapisal že kot otrok, pravzaprav ne skriva želje, da bi bil prvi Slovenec, ki bi mu uspel preboj v najelitnejše avtomobilsko tekmovanje. Sicer pa imajo pri Rotarjevih bencin očitno v krvi, saj je tudi Davidov oče Anton dirkal v kartingu in leta 1980 prvič osvojil naslov državnega prvaka. David, ki bo v začetku prihodnjega meseca dopolnil šele 16 let, ima v žepu že pet zaporednih državnih naslovov, po koncu sezone 2002 je za dosežke dobil tudi kristalno čelado AMZS. K iskanju možnosti za dirkanje v Italiji, ga je vodila želja, po napredovanju in dodatnem brušenju svojega dir- David Rotar v svojem dirkalniku in družbi TV voditeljice Anje Tomažin. kaškega talenta, v tem pogledu pa je naša zahodna soseda pravi poligon, na katerem so se kalili tudi takšni dirkaŠki asi kot so pokojni Ayrton Senna, zdajšnji dirkači Formule 1 Jenson Button, Jarno Trulli, Giancarlo Fi-sichella in še številni drugi. Skupaj s svojim moštvom Mascheroni Corse iz Monze se je David Rotar medijem in gostom predstavil v Renault Kalan v Medvodah, kjer je orisal načrte za letošnjo sezono (čaka ga še zahtevna dirka za Evropsko prvenstvo v kartingu in še štiri dirke Formule Renault Monza), zelo nazorno pa je predstavil dirkalnik Formule Renault Monza, ki ga poganja 120 konjskih moči, doseže pa kar 230 kilometrov na uro. Na prireditvi so med drugim nastopili člani plesne šole Bolero, pevec Vojo Djuran, hitrega Davida pa je prišla pozdravit tudi TV voditeljica Anja Tomažin, ki si ni predstavljala, da lahko tako mlad fant obvlada takšen dirkalnik. Matjaž Gregorič Torek. 22. junija 2004 šport / Vilma.stanovnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 11. STRAN Kranjskogorci si želijo naslov prvakov Ta konec tedna bo v hali Podmežakla na Jesenicah potekal zaključni turnir državnega prvenstva v hokeju na rolerjih, ekipa organizatorjev, IZID Kranjska Gora, pa se bo z vsemi močmi borila za svojo prvo zvezdico. SMUČARSKI SKOK Kranjska Gora - Konec aprila seje začelo, ta konec tedna pa se bo na Jesenicah končalo letošnje državno prvenstvo v tako imenovanem in - line hokeju, oziroma hokeju na rolerjih. V veliki finale se je uvrstilo šest najboljših ekip po rednem delu tekmovanja: IZID Kranjska gora, Mission Asa, Dinamiti Hoijul, Pyranha Piran, Strele in Dolenjske Toplice. Največ točk na lestvici, kar 24., ima po rednem delu ekipa gostiteljev zaključnega turnirja, ekipa IZID Kranjska Gora, ki je v trinajstih tekmah zabeležila kar dvanajst zmag in le enkrat izgubila: proti ekipi HK Dolenjske Toplice. "Naša ekipa je do sedaj zabeležila najboljši rezultat leta 2002, ko smo osvojili 2. mesto v pokalu in 3. mesto v državnem prvenstvu. Letos smo seveda z izkupičkom rednega dela in prvim mestom še kako zadovoljni, je pa res, da je umik tekmovanj v dveh mesecih zelo naporen, saj med tednom fantje trenirajo, ob koncih tednov pa so tekme. Ekipo odlično vodita trener Matjaž Kopitar ter njegov pomočnik MiŠo Hafner, ki skupaj s kapetanom moštva Slavkom Mertljem skrbita za res fantastično vzdušje v moštvu," pravi vodja ekipe kranjskogorske ekipe, ki že deveto leto delu-e v okviru ŠD Kranjska Gora, Vodilna ekipa po rednem delu tekmovanja Izid Kranjska Gora, se že pripravlja na finalno tekmovanje pred domačimi navijači. Roman Res in dodaja, da je organizacija finalnega tekmovanja sicer velik zalogaj za njihovo sekcijo, da pa se fantje na velik dogodek dobro pripravljaj o ^ da je vzdušje v ekipi odlično in da si še kako želijo naslova državnih prvakov. Pri tem so za pomoč hvaležni sponzorjem na čelu z občino Kranjska Gora, IZID Computersom, Agenciji Julijana turizem Kranjska Gora, HTP Gorenjka, Gostilni j)ri Rudiju, Šotorom Petrle iz Žalca in vsem drugim. Po rednem delu prvenstva seje na drugo mesto z 20 točkami uvrstila ekipa aktualnih držav- nih prvakov iz Kranja, Mission Asa, ki je osemkrat zmagala, enkrat izgubila in štirikrat igrala neodločeno, ter prav gotovo ne namerava zlahka slovesa najboljših prepustiti drugim. Ekipa Horjul Dinamitov je z osmimi zmagami, tremi porazi in dvema neodločenima izidoma osvojila 18 točk in tretje mesto. Na lestvici sledijo ekipe Pyranhe Pirana in Strel, s prav tako po 18 točkami, ekipa Dolenjskih Toplic, ki je še zadnja "ujela" finale, pa je zbrala 15 točk. Sledijo: Hyper Cifra s 14 točkami, Utik s 13 točkami. Scorpions z 12 točkami, KŠ Kranj in Troha Pub s po 8 točkami, X-i in Piščanci Postojna s po 4 točkami ter na zadnjem, 14. mestu ekipa Črnih vran s 3 točkami. Tako se bosta za obstoj v L ligi borili ekipi Piščancev Postojna in Črnih vran, ki se bosta pomerili z najboljšima ekipama 2. lige, ekipama Brezovica in Hervisa. Finale 1. lige bo v dvorani Podmežakla na Jesenicah potekalo to soboto in nedeljo. Začelo se bo v soboto ob 9. uri s tekmo Horjul - Strele, sledile pa bodo tekme Mission Asa - Piran, Izid Kranjska Gora - Dolenjske Toplice, Hoijul - Mission Asa, Piran - Dolenjske Toplice, Izid Kranjska Gora - Strele, Horjul - Piran, Strele - Dolenjske Toplice in kot zadnja sobotna tekma predvidoma ob 18.20 še IZID Kranjska Gora - Mission Asa. Tudi nedeljski spored se bo začel ob 9. uri, prvi pa se bosta pomerili ekipi Mission Asa in Strele. Sledile bodo tek-, me: Horjul - Dolenjske Toplice, Izid Kranjska Gora - Piran, Mission Asa - Dolenjske Toplice, Piran- Strele in Izid Kranjska gora - Horjul. Ob 16.30 bo mali finale za 3 .mesto, ob 17.40 pa frnale za naslov prvakov. Okoli 19. ure je predvidena sklepna slovesnost s podelitvijo pokalov najboljšim. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Košarkarski jubilej v Skofji Loki v Škofjeloški košarkarski delavci letos slavijo pol stoletja obstoja kluba, vrhunec praznovanj pa sta bili petkova slavnostna akademija in sobotni dan košarke. Škofja Loka - Slavnostno akademijo so košarkarji pripravili v Loškem odru, nekdanjim in sedanjim košarkarjem in košarkarskim delavcem pa so se pridružili tudi škofjeloški župan Igor Draksler, predsednik Košarkarske zveze Slovenije Dušan Šešok, državni sekretar za šport dr. Jakob Bednarik ter Številni predstavniki sponzorjev škofjeloškega košarkarskega kluba, katerega posebnost je, da združuje tako ženske kot moške košarkarske ekipe. Kot je v pozdravu gostom poudaril predsednik kluba Andrej Majce, je loška košarka doživljala vzpone in padce, vendar se je klub ohranil in delal z veliko volje posameznikov, od igralcev do trenerjev in organizatorjev dela v klubu. Predsednik Andrej Majce je nato na petkovi slovesnosti podelil male in velike nagrade, ki so jih prejeli: Anka Skrušny, Melita Rebič, Branko Selak, Anton Papež, Ludviki Leben, Ivan Hafner, Igor Draks- ler in Boris Čajič ter Občina Škofja Loka, Mercator d.d. Ljubljana, Organizacijski odbor 20. EP za mladinke, Unitech TGC, d.O.o., Škofja Loka, Odeja, d.O.o. Škofja Loka, Marmor, d.O.o., Hotavlje in KZS Ljubljana. Košarkarji so praznovanje v soboto nadaljevali na Mestnem trgu, kjer so se jim pridružili tudi drugi škofjeloški športniki, saj so mladi prejeli priznanja za uspešno delo in nastope na tekmovanjih. Ob modnih revijah in plesnih nastopih seveda ni šlo brez igranja košarke. Med seboj so se merili mladi in malo manj mladi, na koncu pa je vse skupaj zvečer iz mesta pregnal dež. Vilma Stanovnik, foto: Tina Doki Na Mestnem trgu je bilo v soboto živahno ves dan, saj so se med boj pomerili košarkarji in košarkarice vseh generacij, tudi najmlajši BALINANJE BOKOME Zmagala Krmelj in Duplje Duplje - V počastitev praznika občine Naklo je društvo Partizan Duplje priredil tradicionalni rokometni turnir. Sodelovale so moŠke ekipe Krmelja, Borovelj, Loke United in Dupelj ter ženska moštva "Z Borovelj, Izole, Sevnice in Dupelj. ^ predtekmovanju moških je Krmelj premagal Borovlje s 14 : 10, Duplje pa Loko z 10 : 6. V finalu je Krmelj premagal Duplje z : 6, v tekmi za 3. mesto pa Borovlje Loko United s 14 : 13. Najboljši strelec je bil Papež (Krmelj), najboljši vratar Logar (Krmelj) najboljši strelec Dolinar (Loka United). V tekmovanju žensk je v P'"ed tekmo vanj u Izola s 14 : 3 premagala Borovlje, Duplje pa Sevni-co s 4 : 3. V tekmi za tretje mesto je Sevnica premagala Borovlje s ^ • 3, v finalu pa Duplje Izolo s 15 : 4. ^ najboljšo igralko so izbrali Krebljevo (Izola) in za najboljšo ^ratarko LeniČevo (Duplje), najboljša strelka pa je bila Žontarjeva '^^Plje). Jože Kosiyek Trata vztr^a na vrhu Krai\j - Tudi po odigranem 8. krogu je na vrhu lestvice v super ligi Lokateks Trata, ki je doma premagala Krim Špico (19:5). Se lažje delo je z Ilirijo Zabiče imel Pekarna Vrhnika Center (22:2), zmagale pa so tudi Huje proti Hrastu Kobjeglava Tupelče (18:6). Bistrica je doma klonila proti Slogi (10:14), Jesenice pa na gostovanju proti Skali Vulkanizerstvu Hrvatič (15:9). Trata vodi z 20 točkami, sledijo Center (19), Sloga (16), Krim Špica (12), Bistrica (11), Huje so osme (9), Jesenice pa zadnje (7). V 1. ligi je Planina slavila v gosteh proti Jadranu Hrpelje Kozina z 8:16, Primskovo pa je potegnilo krajši konec v srečanju z Brdom (15:9). Vodi Jadran Izola (20), Primskovo ima na četrtem mestu 13 točk. Planina na sedmem 11 točk. V 2. ligi vzhod so Mengšani doma odpravili Tržič z 20:4, Čirče VAN-DEN ni bilo kos domačemu Velenju Premogovnik (16:8), Radovljica Alpetour pa se je z zmago proti Fužinam (16:8) zavihtela na vrh lestvice. Radovljičani imajo 18 točk, Velenje Premogovnik in EIS Budničar točko manj, četrti Gitas Karcher Mengeš ima 17 točk, pete Čirče VAN-DEN 16, osmi Tržič pa 6 točk. Simon Subic Skakalci za XV. Pokal Tržiča Sebenje - Skakalna sekcija pri SK Trifix TržiČ je bila prejšnji konec tedna organizator tekmovanja v smučarskih skokih in nordijski kombinaciji za XV. pokal Tržiča. Nastopili so cicibani, dečki in deklice ter mladinci in člani. Mladinci so 16 let in 18 let ter člani so tekmovali za Pokal Cockta v nordijski kombinaciji. V najmlajši kategoriji cicibanov je zmagal Mitja Drinovec (SK Trifix Tržič), med dečki do 11 let je bil najboljši Albreht Urh (SK Trifix Tržič), med dečki do 13 let Aleš Oblak (SSK Stol Žirovnica), med dečki do 15 let Anže Zaplotnik (SK Tržič Trifix), med mladinci do 16 let Primož Roglič (SK Zagorje), med mladinci do 18 let Anže Obreza (SK Triglav), med člani pa Andraž Kern (SK Triglav). V kategoriji deklic do 11 let je zmagala Manja Pograjc (SK Zagorje), med deklicami do 14 let Verena Poch (Zdomec, AVT), v absolutni ženski kategoriji pa je bila najboljša Tanja Drage (Zahomec, AVT). V.S. .-k H ^>1 JELOVICA JELOVICA lesna industrija, d.d ŠKOFJA LOKA Kidričeva cesta 58 r Zaradi povečanega obsega dela v proizvodnji montažnih hiš v Preddvoru v^tmo k 5 TEHNIKE, MIZARJE TESARJE, LESARJE (lahko tudi začetnike oz. delavce drugih poklicev z veseljem do dela v lesarski stroki) " v : JELOVICA, lesna industrija, d.d., Kh cesta 68; področje kadri, 4220 Škofja Loka. V ■ Dodatne infomiacije dobfte po telefonu 04 5113 237, 04 5113 235. Kok rA LnKAlSA TI'KJSTTONA 0«(;ANl?.ACiM L O C A I. 1 O t: R I S 1 Ü K C N i s A T J o s Vljudno vas vabimo na prireditev ob DNEVU DRŽAVNOSTI ki se bo odvijala na predvečer praznika -v četrtek, 24. junija, ob 19. uri, na Glavnem trgu v Kranju. Slavnostni govor župana Mohorja Bogataja; in 3 I 55 5 ''O C s. 5 S 3 osrednji kulturni program oblikujejo: godba na pihala MOK in mažoretke, AFS Ozara, APZ France Prešeren, plesna skupina Mana in mandolinski kvartet Triobadur; za svojevrsten povezovalni program pa bo poskrbel igralec Jure Ivanušič. Od 16.00 do 18.00 ure bo na Glavnenfi trgu v Kranju potekala tudi otroška likovna delavnica. Sicer pa bo četrtek. 24. iunii 2004 popestren tudi z drugimi dooaianll: -18.00, vrt gradu Khislstein: Lajnarjev cirkus (Kranjski komedianti) v okviru otroškega festivala - Klovniada (festival Carniola); - 20.00, atrij Pavšiarjeve hiše: koncert klasične glasbe Alma quartet Salzburg (Festival Carniola); - 21.00, Grad Khislstein: nastop skupine Katalena (Festival Carniola); - 21.00, začetek na Glavnem trgu: Pohod z lampijoni po kulturni transverzali starega mestnega jedra Kranj (LTO Kokra In ID Kranj) Lepo vabljeni in prisrčno pozdravljeni. *** MEDIJSKI POKROVITEUI : miGLAS Beiuš t • GORENJSKI GLAS •12. STRAN rekreacija / info@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 za ljubitelje adrenalina RTC Žičnice Kranjska Gora in podjetje Elan Bikes sta v Kranjski Gori odprla enega najlepših kolesarskih parkov v Evropi. Tako poleg družinskih tur Kranjska Gora v prihodnosti obiskovalcem in kolesarjem z željo po več, ponuja tudi adrenalinsko izkušnjo. Krai^ska Gora - V soboto so v Kranjski Gori odprli Elan Bike Park Kranjska Gora. Na tiskovni konferenci za novinarje so spregovorili predsednik uprave Elan Bikes Tomi Sefman, direktor RTC Kranjska Gora Anton Steblaj, produktni vodja za kolesa Elan (lahko bi mu rekli kar 'oče' kranjskogorske proge) Gorazd Stražišar ter pomočnica direktorja RTC Kranjska Gora Klavdija Gomboc. Prisoten pa je bil tudi župan Kranjske Gore Jure Žerjav. Po kratki tiskovni bi sledil ogled parka, vendar je slabo vreme to bolj ali manj preprečilo. Ni pa nikakor odgnalo nadebudnih kolesarjev, ki so komaj čakali, da preizkusijo svoje znanje na terenu pod enosedežnico. V popoldanskih sobotnih urah je sledilo še uradno odprtje Bike Parka, blagoslov koles in nove pridobitve ter precej pester program za navdušence adrenalinskega kolesarjenja. Posebnosti kranjskogorskega Bike Parka so številne ovire, vključno z letalnico za 15-metrske skoke. Adrenalinski izziv Na kolesarskem zemljevidu Kranjske Gore je označenih več kot 150 kilometrov označenih kolesarskih poti. Med Gozd Martuljkom in Ratečami pa je na voljo 15 kilometrov dolga urejena kolesarska steza. Elan Bike Park Kranjska Gora je projekt Elana Bikes,d.d., in RTC Žičnice Kranjska Gora, ki ponuja več zahtevnejšim športnim kolesarjem - kolesarjem, ki iščejo adrenalinske izzive. Glavna kolesarska trasa, ki poteka vzdolž smučarske proge Vitranc I, je dolga dva kilometra, na njej pa je postavljenih več kot 25 ovir, vključno z letalnico za 15-metrske skoke. Višinska razlika na progi je 310 metrov. Sedežni-ca (obratovala bo od devete zjutraj do pete popoldan), ki teče vzdolž smučarske proge Vitranc I, je prirejena posebej za kolesarje. Na sedežnici so na voljo posebne kljuke za kolesa, kolesarjem je zagotovljen tudi ne- Grafičarji trin^stič v tenisu Kraiy - Gorenjski tisk Kranj je bil v soboto organizator 13. teniških iger grafičarjev Slovenije. Tekmovanj na igriščih Teniškega kluba Kranj seje udeležilo 69 tekmovalcev iz 22 podjetij. V ženski kategoriji so bile najboljše Joži Koleta (Studio K), Nada Lukež (Epromak) in Maja Nunar (Gorenjski tisk). Pri moških do 40 let so bili najboljši Sandi Bradač (Tiskarna Vesel), Uroš Monfreda (CC), Nejc Saje (Montgrafika); od 40 do 50 let: Bogdan Perhavec (Gorenjski tisk), Rudi Rijavec (Eurotrade), Zdravko Mlakar (MK); nad 50 let: Jože Koleta (Studio K), Jure Sajovic (Gorenjski tisk), Peter Šoštaršič (Leykam). 14. teniške igre grafičarjev Slovenije bo prihodnje leto organiziral DELO TČR Ljubljana. Andrej Zalar STREET BALL TURNIR PREMANTURA 2004 09.. 10. in 11. julij 2004 V KRANJSKEM KAMPU S kuponom na STREET BALL za samo 7.500.00 SIT Cena 9.500,00 SIT na osebo vključuje: (za bralce GORENJSKEGA GLASA samo 7.500.00 SIT) - 2 X nočitev - 2 X polpenzion - zaključna zabava Prijave in infornfiacije: Počitniško društvo VODNIK Kranj Tavčarjeva 5, 4000 KRANJ Tel.: 04/23-62-640 Fax: 04/23-62-641 GSM: 070/770-676 v^ww. pd ru stvo-vod n ik. si e-mail:luka.melihen@guest.ames.si Za žur bo poskrbel DJ DANAJA ......................-________________________ KUPONČEK MEDIJSKI POKROVITEU STREET BALL TURNIR It A») 1 . > oviran dostop s kolesom. Na voljo je Še poligon za tako imenovano 'northshore-style' kolesarjenje čez mostičke, letvice, mize, skakalnice in gugalnice, dirt jump poligon in klasična proga za spust. Proga ponuja užitke gorskega 'freeride' kolesarjenja za vse stopnje znanja. V Elan Bike Parku so označene tudi gorsko-kolesarske in kolesarske trekking ture po bližnji okolici. Možna je izposoja in nakup Elanovih koles različnih tipov. Že sedaj sta predvidena širitev in razvoj parka ter proge. V sodelovanju s hotelom Kompas v Kranjski Gori pa se je izdelala celovita ponudba počitniških paketov za ljubitelje tovrstnega kolesarjenja. zapeljete dobro ogledate - da vas kaj ne preseneti. Uporaba proge Seveda obstajajo tudi pravice in obveznosti uporabnikov Elan Bike Parka v Krarjski Gori. Vožnja po progi je na lastno odgovornost. Prepovedana je vožnja pod vplivom alkohola ali drog. Uporaba proge osebam mlajšim od 14 let ni dovoljena. Za varnost mladoletnih oseb so odgovorni njihovi starši. Obvezna je uporaba zaščitne opreme, vožnja pa je dovoljena samo po označeni poti. Prva vožnja naj bo namenjena spoznavanju s potekom proge in ovirami na njej. Tu je Gorazd Stražišar poudaril, da so skakalnice na progi različnih višin, imajo pa vse narejene izhode, tako da se lahko posameznik pelje tudi mimo. Vedno pa je priporočljivo, da si oviro preden nanjo Plus za Kranjsko goro Glede na to, da je Gorazd Stražišar nekaj podobnih parkov v Evropi že videl, meni da je kranjskogorski Bike Park eden večjih v Sloveniji in lepših v Evropi. Povprašali smo ga o značilnostih, lastnostih parka, ter mu zastavili nekaj splošnih vprašanj. Po čem se Bike Park Kranjska Gora razlikuje od drugih kolesarskih parkov v Evropi? "Najbolj zftačilna razlika je, da pri tem parku ni nič kamnitega. V Kranjski Gori je konfiguracija terena travnata, ker je park narejen na smučišču in zato je to tudi prednost. Vsi padci so precej mehki. Še gozdni del proge, kjer so speljane lestve, ki so tudi dva in pol metra nad tlemi, je mehak - če s kolesom padeš z njih, priletiš na listnato podlago, na mah. Proga je zelo varna. To smo tudi želeli. Sicer na trenutke omogoča res dolge skoke. Posebnost parka je še, da so vse skakalnice narejene tudi za začetnike. So široke, močne in same po sebi začetnikom vlivajo zaupanje. Tako, da se čez njih zapelješ brez strahu in ne razmišljaš ali bo zadeva zdržala ali ne. Ko si enkrat na skakalnici, moraš razmišljati o tem, kako boš skočil, ne pa o tem ali je objekt varen ali ne." Pričakujete v parku tudi obisk tujcev? "Seveda. Pričakujemo obisk Avstrijcev, Italijanov, Hrvatov." ZLATO OGLEDALO POMLAD 2004 Nagrado Zlato ogledalo Pomlad 2004 za kreativno ustvarjalnost na področju tiskanih oglasov je prejel: Karlo Medjugorac, za oglas "izberi.si - YUGO". i' i' ' I. 4« V- :; M '.»^'ip^A L..:...:;______ .811 - _ Mislite, da bo sedaj Kranjska Gora poleti bolj zaživela ? "Računamo na več mladih. Do sedaj je bila Kranjska Gore poleti znana bolj kot raj upokojencev. Znano je,, da če želiš mir, greš v Kranjsko Goro, če pa 'žur' pa na obalo. Kaj pa bo s parkom pozimi? Boste ovire oziroma objekte na progi odstranili? Pozimi bomo objekte - razen nekaterih, ki so dejansko na samem smučišču, odstranih, ostalo pa bo vse ostalo. Objekti so narejeni so tako, da bodo tam kjer je pozimi tako aH tako cel sneg in se ne tepta, na razpolago smučarjem in deskarjem na snegu. Mislim, da bo to popestrilo tudi zimsko sezono v Kranjski Gori." Torej gre pri parku za dvojno kombinacijo ? "Tako je. V parku so objekti narejeni tako, da so uporabni poleti za kolesarje, pozimi pa smučarje in deskarje, kot sem že omenil. Pri izdelavi objektov Za Gorazda Stražišarja Elan Bike Park Kranjska Gora predstavlja "uresničitev mladostnih želja po svobodi in zabavi". smo namreč uporabljali Široke deske, ne bruna, tako da sneg obstane in površina je gladka." Če primerjamo progo v Bike Parku Kranjska Gora s tisto v BovcUy kakšna je razlika? "Bovška proga ima veliko višjo višinsko razliko inje brez objektov. Bovška proga je naravna, precej zahtevna in ni za začetnike. Narejena je predvsem na kamniti podlagi in predstavlja popolnoma drug tip proge kot je kranjskogorska. Po svoje pa je zanimiva z druge plati: namenjena je za zahtevnejšim 'spustašem', ki želijo hitro in tehnično progo. V Kranjski Gori pa proga ni tehnično zahtevna. Tu se po njej lahko pelje vsak. V Bovcu pa potrebuješ za spust že kar nekaj predznanja." Koliko časa ste potrebovali, da se je ideja o parku prenesla na papir in izpeljala v realnosti? "Ideja je stara leto dni. Potem smo razmišljali o vsej zadevi, si ogledali parke v tujini in se stvari lotili takoj, koje skopnel sneg. Mislili smo, da bo park narejena že maja, vendar zaradi velike količine snega in mokre podlage stvari nismo izpeljali prej. Prav fizičnega dela na sami progi pa je bilo za okoli tri tedne." Kako velik finančen zalogaj je predstavljal park? "Vse skupaj je znašalo okoli 30 milijonov slovenskih tolarjev. Tuje mišljeno vse: izposoja, objekti, brunarica, ureditev okolice in ostalo." Se v Sloveniji načrtuje Še kak podoben parki "V Sloveniji ima v tej smeri še dovolj potenciala Pohorje. Osnova je seveda privolitev lastnikov zemljišč, da se zadeva lahko izpelje. Je pa Pohoije idealno: ima krasno lego, spodaj je mesto, do smučišča se pripelješ z avtom, nikamor ni treba z gondolo." Kaj pa Velika Planina? "Ta je pa delno naravni park. Obstaja sicer proga, ki jo ljubitelji tovrstnega kolesarjenja uporabljajo, vendar je zelo zahtevna. Tako da ne bo nikoli množična." Ima morda bohinjski konec kako opcijo, da svoj turizem izpopolni s podobnim kolesarskim parkom? "Vogel je visokogorsko smučišče in je dostop težji. Zanimiva bi bila Kobla, vendar parke delajo tam, kjer žičnica poleti obratuje. Vitranc v Kranjski Gori obratuje, recimo zaradi restavracije in planincev in park je le dodatek. Ker če bi pa žičnico pognal le zaradi kolesarjev, pa je na začetku velik rizik, če bi se vse skupaj finančno pokrilo." Alenka Brun, foto:Tina Doki, Domen Grögl i DELO vona oui» BBT^ >1» «I ZAVOD REPUBLIKE SLOVENIJE ZA ZAPOSLOVANJE PROSTA DELOVNA MESTA V ŠOLSTVU GIMNAZIJSKI MATURANT: FIZIČNA POMOČ GIBALNO OVIRANIM OTROKOM; do 01.07.2004; OŠ ÜREHEK, ZASAVSKA C. 53C, KRANJ; št. del. mest: 2 VZSOJITEU PREĐŠOL OTROK: POMOČ. VZGOJITELJICE; do 01.07.2004; OŠ OREHEK. ZASAVSKA C. 53C, KRANJ; št. del. mest: 2 UČITELJ RAZRED. POUKA: UČITEU V DPB: do 01.07.2004; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA, SELIŠKA C. 3. BLED; št. del. mest: 3 PREDM. UČITELJ MATEMATIKE: do 01.07.2004; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA, SELIŠKA C. 3, BLED LOGOPED; do 01.07.2004; OŠ JELA JANEŽIČA. PODLUBNIK 1, ŠK. LOKA GLASBENIK SPEC. ZA TOLKALA: UČITEU TOLKAL do 01.07.2004; GLASBENA ŠOU ŠK. LOKA, PUŠ-TAL21,ŠK. LOKA GLASBENIK SPEC. ZA KITARO: UČITEU KITARE: do 01.07.2004; GUSBENA ŠOLA ŠK. LOKA. PUŠ-TAL 21. ŠK. LOKA; št. del. mest. 2 UNIV. DIPL EKONOMIST: UČITEU EKONOM. PREDMETOV: pedag. andrag. izpit, strok, izpit; do 01.07.2004; SR. GOSTINSKO TURISTIČNA ŠOLA RADOVLJICA, KRANJSKA C. 24. RADOVUlCA PROF. RAZRED. POUKA ■ do 29.06.2004; OŠ DAVORIN JENKO. KR-VAVŠKA C. 4. CERKUE do 01.07.2004; OŠ OREHEK, ZASAVSKA C. 53C, KRANJ; št. del. mest: 2 do 01.07.2004; OŠ TRŽIČ, ŠOLSKA UL. 7, TRZiČ; št. del. mest: 2 UČITEU V OPB: do 01.07.2004; OŠ BISTRICA TRŽIČ, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČ UČITEU IZBIRNEGA PREDM. - GLEDALIŠKI KLUB: do 01.07.2004; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA. SELIŠKA C. 3. BLED PROF. ZA MATEMAT. KARAVOSL PREDMETE: UČITEU IZBIRNEGA PREDM. • OBDELAVA GRADIV: LES; do 01.07.2004; OŠ PROF. DR. JOSIPA PLEMLJA, SELIŠKA C. 3. BLED PROF. DEFEKT. ZA DUŠEVNO MOTENE do 01.07.2004; OŠ JELA JANEŽIČA, PODLUBNIK 1, 4220 ŠK. LOKA št. del. mest: 3 SPEC. PEDAGOG; do 29.06.2004; OŠ POLJANE, POUANE 100, POLJANE SOCIALNI PEDAGOG: do 29.06.2004; OŠ POLJANE. POLJANE 100, POLJANE ' PROF ANGLEŠČINE do 01.07.2004; OŠ IVANA TAVČARJA, TRATA 40, GORENJA VAS do 01.07.2004; OŠ OREHEK, ZASAVSKA C. 530, KRANJ UČITEU ANGL, FRANCOŠČINE; do 01.07.2004; OŠ OREHEK, ZASAVSKA C. 53C. KRANJ; št. del. mest: 2 PROF. NEMŠČINE: do 01.07.2004; OŠ OREHEK, ZASAVSKA C. 53C, KRANJ PROF. FIZIKE: RAČUNALNIKAR - ORG. INFORM. DEJAVNOSTI; do 01.07.2004; OŠ OREHEK. ZASAVSKA C. 53C, KRANJ PROF BIOLOGUE: do 29.06.2004; OŠ DAVORIN JENKO, KRVAVŠKA C. 4, CERKLJE PROF GLASBENE VZGOJE UČITEU PREĐŠOL GL. VZGOJE IN GL PRIPRAVNICE: do 01.07.2004; GLASBENA ŠOLA SK. LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA UČITEU NAUKA O GLASBI; do 01.07.2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA PROF OSNOVE TEHNIKE IN PROIZVODNJE: UČITEU TEHNIČNE VZGOJE; do 01.07.2004; OŠ OREHEK. ZASAVSKA C. 53C, KRANJ PROF. GOSPODINJSTVA: do 01.07.2004; OŠ BISTRICA, BEGUNJSKA C. 2, TRŽIČ AKAD. GLASBENIK PROF ZA KLAVIATURNEINSTRUM. UČITEU ORGEL do 01.07.2004; GLASBENA ŠOLA ŠK. LOKA, PUŠTAL 21, ŠK. LOKA UČITEU KLAVIRJA: do 01.07.2004; GLASBENA ŠOU ŠK. LOKA. PUŠTAL 21. ŠK. LOKA Mntoöiavt • Zavod Republike Slovonije za zaposlovanje. Glm^aul 12, Ljubljana * J Torek. 22. junija 2004 kronika / helenaJelovcan@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 13. STRAN vse Franci Stroj pravi, da mu inšpekcija ni vrnila vse tehnologije, ki jo je imel vgrajeno v svojem laboratoriju na Dobrči. Po njegovem zato, ker želijo prikriti, daje bil objekt laboratorij in ne vikend. Dvorska vas - Franci Stroj po vrnitvi iz jeseniške bolnišnice, kamor so ga prejšnji četrtek odpeljali zaradi slabosti, ki gaje obšla med rušitvijo njegovega objekta na DobrČi, nadaljuje svoj boj z državo. Tako je v soboto na vsak način želel doseči, da mu ves gradbeni in ostali material, ki je ostal po porušenju laboratorija, pripeljejo v Dvorsko vas, a je bil neuspešen. Trdi namreč, da mu rušitelji niso dostavile vse tehnologije, ki jo je imel vgrajeno v laboratoriju. "Po dosedanjem pregledu lahko rečem, da manjkajo vsaj prototipna, protivlomna vrata na sončne kolektorje," pravi podjetnik iz Dvorske v^si. "Želel sem, da mi ves gradbeni material dostavijo v Dvorsko vas. V soboto sem tako poskušal preprečiti, da delavci državnega koncesionarja, ki so podrli moj laboratorij, material s tremi vlačilci odpeljejo neznano kam. Blokiral sem jim celo pot na izvozu z avtoceste pri Kranju in dejal, naj na moje. stroške vse odpeljejo k meni, a niso poslušali. Tudi policija se ni hotela odzvati na mojo prošnjo po ukrepanju. Vlačilcem smo sledili vse do Zgornje Kungote na Štajerskem, kjer je sedež podjetnice Silve Bračko, državne kon-cesionarke. Tam so njeni delavci nasilno nastopili proti nam, snemalcu TV Slovenija so celo polomili kamero, a dosegli smo le, daje tamkajšnja policija naredila policijski zapisnik, nato pa so nam svetovali, naj se ne zadržujemo več tam," je včeraj razložil podjetnik in inovator Franci Stroj. "Gre za moj material, in ker nisem prejel nobene odločbe o njegovi zaplembi, zahtevam, da mi vse vrnejo. Domnevam, da tega nočejo storiti, ker želi inšpektorat za okolje, prostor in energijo prikriti, da sem imel na Dobrči dejansko postavljen laboratorij in ne razkošni vikend, kot je pred dnevi izjavil inšpektor Srečko VaiiČ," je nadaljeval Stroj. Kot pravi, ima dokumentirano, kaj je bilo v njegovem objektu in tako tudi dokaze, da je šlo za laboratorij. Med drugim ima v rokah tudi poročilo radovljiškega referata za zaščito in redarstvo, ki ga je vodja referata in Franci Stroj: "Protivlomnih vrat mi niso vrnili." občinski inšpektor Marijan Ješe napisal županu Janku S. Stušku. V njem je jasno zapisano, "da gre dejansko za laboratorij, namenjen raziskovanju izkoriščanja naravnih virov ener- • • gije. "Kljub sodni prepovedi, ki še vedno velja, kot je veljala tudi lani, so mi porušili laboratorij, ki je bil kot unikaten objekt neprecenljive vrednosti. Ocenjujem, da preko dvesto tisoč ev-rov. Državo bom zato tožil," je napovedal Stroj. Pojasnil je še, da je radovljiškega župana pozval, naj mu v dveh mesecih omogočijo legalno postavitev novega laboratorija na Dobrči. "Postopki so pripeljani že tako daleč, da to ne bi smel biti prob- v lem. Se posebej, če vemo, da so lovcem njihov razkošni objekt na Dobrči legalizirali prej kot v dveh mesecih," meni Stroj. Simon Šubic, foto: Tina Doki Trojica iz nekdanjega društva Zemlja poslana v zapor 99 Očiščevanje" vredno zapora Trojico članov nekdanjega društva Zemlja iz Medvod je kranjsko sodišče spoznalo za storilce kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe, surovega dejanja in spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja. • ^^ Krai^j - Prejši^i četrtek se je na Okrožnem Sodišču v Krai\ju z izrekom zapornih kazni končal tajni sodni proces proti Ireni Lovše, Jerneju Hafnerju in Mojmirju Debeljaku iz nekdanjega društva Zem^a iz Medvod, ki so bili obtoženi storitve kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe, surovega dejanja in spolne nedotak^ivosti z zlorabo položaja. Sojenje je bilo zaradi kočljivo-sti očitanih kaznivih dejanj in na predlog okrožne državne tožilke Polone Koši\jek ves čas zaprto za javnost. Kot glavni razlog za "izgon" javnosti iz sodne dvorane je tožilka tedaj navedla varstvo osebnega življenja oškodo-vank, ki so bile v času storitve kaznivih dejanj še mladoletne. Prav zato nam o poteku sojenja kaj več kot za izrečene kazni ni uspelo izvedeti. Sodni senat pod predsedstvom sodnice Andreje Ravnikar je tako Mojmirja Debeljaka, ob- dolženega dveh kaznivih dejanj kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja, obsodilo na enotno kazen enega leta in deset mesecev zapora. Jernej'Hafner je bil spoznan za krivega storitve kaznivega dejanja kršitve spolne nedotakljivosti z zlorabo položaja in dveh kaznivih dejanj zanemarjanja mladoletne osebe in surovega dejanja, zato mu je sodišče prisodilo enotno kazen desetih mesecev zapora. Irena Lovše, ki ji je tožilka dokazala krivdo pri dveh kaznivih dejanjih zanemarjanja mladoletne osebe in surovega dejanja, pa je bila obsojena na enotno kazen sedmih mesecev zapora. Obsojeni morajo plačati tudi sodne stroške (vsak po 340 tisoč tolarjev) in sodno povprečnino (vsak po l50 tisoč tolarjev). Sodba ni pravnomočna. Obsojeni so bili v času storitve kaznivih dejanj Člani nekdanjega društva za spoznavanje načina življenja Zemlja iz Medvod. To naj bi skrbelo za Zemljo in njeno očiščevanje, kar naj bi do- segli z zbujanjem pravih vrednot pri ljudeh - spoštovanje, red, disciplina, doslednost in podobno. Kot so kasneje spregovorili nekateri bivši člani društva, ki so še pravočasno izstopili, so se k njim zatekali zlasti ljudje v stiski, tudi otroci in mladoletniki, ki so jih na "zdravljenje" pripe-IjaU kar njihovi starši. Starši so celo podpisali izjave, da se strinjajo z metodami očiščevanja. Društvo Zemlja, ki ga je kasneje nasledil zavod Harmonija, je namreč zagovarjalo idejo, da človek lahko postane samostojna osebnost šele, ko se očisti preteklih grehov. Demone naj bi tako iz telesa in duha preganjali kar s tepežem. Simon Šubic Družinska ura na Planini Glede na lanski odličen odziv mladih voznikov so se tudi letos predstavniki Družinske ure odločili, da bodo največ časa posvetili prav njim. Mladostniška posebnost skupine udeležencev v prometu predstavljajo lastniki skuterjev. Krai\j - V petek je na parkirišču pred krai\jskim Inter-sparom Avto-moto zveza Slo-venye (AMZS) pripravila Družinsko uro. Gre za projekt, ki seje začel aprila pred Merca-tor Centrom v Novi Gorici in obiskal tudi Kranj. Skuterski del ure je bil sestavljen iz pogovornega in praktičnega dela, namenjen mladim Voznikom in voznicam skuter-jev. Vodja projekta Andrej Br-glez je opozarjal tudi na varnost potnikov v avtomobilu, pravilen položaj, nastavitev ^eža in sedei\je ter pravilno 'Nastavitev višine vzglavnika. Povedal je, da pravilna drža posameznika oziroma pravilno se- "^enje v avtomobilskem sedežu ^^lo pomembna pri nesrečah, bočnih trkih. Pomembno je tudi pravilno hrai\jer\je stvari v da nas te ne ovirajo ob zaviranju. Na letošnjih učnih urah namenjali kar precej pozor- Mladi so se na Družinski uri AMZS preizkusili tudi na posebnem skuterju, ki je meril čas zaviranja, ker je veliko padcev ravno zaradi prepoznega zaviranja. nosti tudi uporabi klimatskih naprav. Večina ljudi v avtomobilu želi klimatsko napravo, ne uporabljajo pa je pravilno. To lahko povzroči kronična obole- nja. Na učni uri so bili predstavljeni tudi otroški avtosedeži -njihove kakovostne komponente in razlike med boljšimi in slabšimi sedeži. O njih so obiskoval- ci lahko povprašali Bojana Oblaka, ki ima na tem področju dolgoletne izkušnje. Avtomobilske družinske teme, delo z mladimi skuteristi, pravilno opremo in varnost pa je predstavil inštruktor Brane Legan. Za udeleženca v prometu je tudi zelo pomembna čelada -naj bo to motorist, kolesar, role-rist ali skuterist. Damjan Kompare je razložil, daje pomembna prava velikost čelade, ker je s tem povezana tudi varnost glave. Da ugotovimo, ali je čelada prave velikosti, jo moramo imeti na glavi vsaj tričetrt ure. Pomembno je tudi, za kakšno vrsto vožnje čelado kupujemo. Čelade so različnih cen, vendar je za vse narejen enak atest glede na evropske normative. Barvne kombinacije in drugi dodatki pa so tisti, ki čeladam zvišujejo ceno. Občinski svetniki tožijo Ruparja Deveterica toži tržiškega župana Pavla Ruparja zaradi obrekovanja in zahtevajo zaporno kazen. Kranj - Osem tržiških občinskih svetnikov iz vrst LDS Borut Sajovic, Zorko Benedičič, Anton Hrovatič, Sebastijan Zupane, Dragomir Ficko, Bojana Kališnik - Sušnik, Drago Zadnikar in Janez Meglič ter Škofjeločan Saša Miljkovič, ki je predsednik sveta staršev v tržiškemu vrtcu, menijo, da je župan Pavle Ru-par v svojem zapisu v občinskem glasilu Tržičan oktobra 2003 z neresničnimi trditvami škodoval njihovi časti ali dobremu imenu. Zahtevajo po dva meseca zapora kazni za razžalitev vsakega posameznika, kar naj nato sodišče združi v enotno enoletno zaporno kazen. Tržiški župan je v glasilu Tržičan pod rubriko Zupan z vami v svojem prispevku Dragi "uživalci Tržičana"! med drugim zapisal, da "je za občinsko upravo in župana konec lepega takrat, ko se svetniki LDS vrnejo z razkošnih in bogatih počitnic in pričnejo z rovarjenjem in povzročanjem škode v občini", in da so "korupcije, lumparije in kraje njihova poslastica." Nekaj vrstic je namenil tudi Saši Mi^koviČu, ko je zapisal, da "je dobavitelj hrane v Času volitev aktivistom LDS, Aleksander Miljkovič, s škandaloznimi izjavami in scenami vznemiril starše in vodstvo vrtca skoraj do vreUšČa, nakar se je izkazalo, da imajo laži hudo kratke noge in da mu ne gre veijeti..." Te navedbe po mnenju tožnikov povzročajo neprecenljivo škodo. Njihov pravni zastopnik Zorko Benedičič (tudi v vlogi tožilca) je pojasnil, da bodo na Okrožnem sodišču v Kranju zahtevali, naj Pavla Ruparja spozna krivega za devet kaznivih dejanj obrekovanja po tisku. "Do konca sodnega postopka bomo uveljavljali tudi premoženjsko pravne zahtevke zaradi duševnih bolečin ter prizadetosti na časti in osebnemu imenu," je dejal BenediČič. Aleksander Miljkovič, ki v tožbi nastopa kot zasebni tožilec (svetniki LDS pa kot kolektivni), je dodal, da ima dokazila, da so njegove trditve, da obstaja dolg občine Tržič do tamkajšnjega vzgojno varstvenega zavoda, in sicer v višini 20 mihjo-nov tolaijev. Pavel Rupar v Zupan Pavel Rupar pravi, da se je v omenjenem prispevku v glasilu Tržičan zgolj odzval na predhodne navedbe tržiške LDS, daje občina zadolžena preko milijarde tolaijev. "Ta tožba je tako le del političnih napadov, ki name letijo v zadnjih letih, še posebej intenzivni pa so letos, ker se bližajo državne volitve. Vse napade pač prenašam, ker jih kot politik moram. Zakoni so jasni. Kdor gre v politiko, mora preživeti več in hujŠe kritike kot drugi. Jaz sem to dejstvo sprejel, oni pač niso," meni tržiški župan. Sodni epilog tožbe bo najbrž znan avgusta, saj so glavno obravnavo, ki je bila napovedana za prejšnji petek, preložili zaradi službene odsotnosti Ruparjevega zagovornika Janeza Hočevarja. Simon Šubic, foto: Tina Doki Dolgo sta ga lovila Škofja Loka - V nedeljo zjutraj so škofjeloški policisti na regionalni cesti v naselju Podgora poskušali zaustaviti 25-Ietnega voznika osebnega vozila iz Škofje Loke, ki pa je nebodigatreba zapeljal kar proti policistu, ki ga je ustavljal. Slednji je moral odskočiti, če ni želel nožno izmeno končati na urgenci. Ker je mladi voznik potem pospešeno odpeljal naprej, seje policijska patrulja pognala za njim. Niti sirena in utripajoče modre luči 25-Ietnika niso ganile, še manj, med bežanjem je nekajkrat celo poskušal s svojim avtomobilom zadeti v policijskega. V bližnjem naselju se je hajka vendarle končala, saj je mladi voznik ustavil pri eni izmed stanovanjskih hiš. Ko sta ga policista želela identificirati, se je mladenič Še fizično spravil nanju, zato sta ga moža v modrem morala "strokovno" prijeti, da sta ga umirila. Razgreto glavo si je nato moral ohladiti v prostorih škofjeloške policije. Simon Šubic s»' or «T »• I v ' r. * -.>> I je da naročite kurilno olje Izkoristite ugodne pogofe pla6fla in že danes naročite vso toploto, ki jo potrebujete za dom - na dom. Alenka Brun KURILNO OUE IN PLIN EVROPSKE KAKOVOSTI 080 22 66 iSVSl > GORENJSKI GLAS • 14. STRAN pogovor / info@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 Pred starostjo imamo predsodke 1 Domovi upokojencev, te zadnje postaje v človeškem življenju, ljudem se vedno zbujajo strah in predsodke. Nie kaj radi jih ne obiskujemo, čeprav tam prebiva kateri od naših svojcev. V njih nehote vidimo podobe lastnega staranja in propadanja. Da je imel v preteklosti podobne predsodke o domovih, priznava tudi Peter Stare, direktor Doma starejših občanov Preddvor v Potočah, ki pa je v dveh desetletjih naredil veliko, da bi te ustanove izgubile svoj negativni prizvok. Preden ste se začeli ukvaijati s starimi, ste se menda z otroki. Kako ste doživeli ta preskok generacij? "Najprej sem delal kot socialni delavec za invalidne otroke, in sicer na področju socialnega zavarovanja v časih, ko je bilo v sistemu združeno vse od socialnega, invalidskega do pokojninskega zavarovanja, razen tega pa smo invalide tudi zaposlovali. Nato sem se zaposlil na otroškem varstvu kot sekretar in to je bilo obdobje gradnje vrtcev, ki sem jih prav za veseljem "delal", za vrtca Mojca in Najdihoj-ca lahko rečem, da sem ju spravil skozi mimo plana. Na srečo so ti podvigi uspeli, ker sem imel podporo tudi pri vodstvu takratnih institucij. Takrat meje poklical kranjski župan in mi dejal, da sem kot človek socialnega profila in izkušenj pravi za vodenje doma upokojencev v Preddvoru, kjer seje takratni direktor ravnokar upokojil. še sedaj se vidim, kako sem bil šokiran in kako sem do zadnjega upal, da mi pa morda le ne bo treba tja. Prav jokal sem, ko sem moral v Preddvor, toliko so me obvladovali predsodki pred temi ustanovami. Šel sem k Štefanu Ovsenarju, ki je tedaj z vsem žarom in navdušenjem vodil dom starejših v Kranju. In ravno on me je pripravil do tega, da sem ponujeno nalogo naposled prevzel. Predsodki, kakršne sem sam imel pred domom starejših, med mnogimi ljudmi vladajo še danes. Tu tiči tudi razlog, zakaj počnem v domu vse mogoče, da bi ustanoyo približal ljudem in jo spravil na dobro ime. V domu smo ves čas nekaj zidali in popravljali, pa še vedno nismo dosegli ustrezne ravni. Šele sedaj bom s preureditvijo starega dela doma v smislu družinskih skupin dosegel zaželeno. Ljudem ni všeč v domu, kjer so še šestpos-teljne sobe, raje gredo v Maribor ali Prekmuije, kot da bi svoje starše. prepustili takšnim razmeram. Saj se trudimo in imamo lepo urejeno, a zahteve današnjih ljudi so večje, pričakujejo ne le večje udobje, pač pa tudi možnost, da v domu živijo svoje osebno življenje." Koliko so se razmere spremenile v dobrih dveh desetle^ih, odkar vodite dom v Potočah ? "Od 1. aprila 1982, ko sem nastopil delo v domu, se je marsikaj spremenilo. V Preddvoru Peter Stare smo bili ves čas ravno toliko od nog, da je bilo težko dobiti tako stanovalce kot zaposlene. V tem smislu sem se šel prav komercialo. Turn je imel ves čas slab prizvok. V preteklosti so v Preddvoru z njim strašili otroke, Češ če ne boš priden, boš šel pa na Him. Ko sem prišel v dom, nas je bilo vsega 30 zaposlenih, danes nas je čez 80. Tudi stanovalce sem težko dobil. Spomnim se, kako sem med prvimi odpuščenimi iz Iskre iskal morebitne negovalke. Ženskam, odpuščenim iz Iskre, sem napisal prijazno pismo, če bi se morda želele zaposliti v domu. Takrat me je klicalo več mož in me prav ogorčeno nadrlo, češ ali si zmešan, da bo naša delala pri tebi na Turnu, tvoja naj gre. To mi je ostalo v neizbrisneni spominu, ker je Še en dokaz več, kakšni predsodki veljajo za Turn. Prav ponosen sem, da so se razmere sedaj spremenile in da je dom na dobrem glasu, ne le zaradi dobre oskrbe stanovalcev in prijaznega odnosa do njih, paČ pa gre tudi za ugled doma, ki postaja v okolju znan po svojih prireditvah. Vemo, da lahko izpeljemo vsako stvar in to dobro. Ko sta bila ob 150-letnici smrti Josipine Tiirnograjske na naši proslavi ministrica za kulturo Andreja Rihter in akademik dr. Matjaž Kmecl, stajo primerjala s podobno prireditvijo v neki knjižnici, ki sta seje udele- žila istega dne. To nam je bilo res v ponos, saj če to rečejo tako ugledni ljudje, ima stvar res težo." Letos ste najbolj ponosni na prireditev, ki ste jo pripravili ob 150-letnici smrti prve slovenske pisateljice Josipine Urbančič, ki je delala in ustvarjala na gradu Turn, kjer je sedaj del vašega doma. Kako ste začeli obujati spomin na slavno prebivalko Turna? "Vsi smo zelo ponosni, da Jo-sipina Turnograjska živela in ustvaijala tu, kjer smo sedaj mi. Ne le jaz, tudi vsi moji zaposleni, smo jo vzeli za svojo. Sicer pa se je prvi z njo ukvaijal Črtomir Zoreč, ki je tudi v Gorenjskem glasu pisal o njej. Veliko sva se o tem pogovaijala, predlagal mi je tudi, da bi jo iz Gradca, kjer je njej grob, prekopali na Tum, ki ga je imela izredno rada. Že pred leti smo na Tumu uredili Josipinino spominsko sobo, predlagal sem tudi, da bi v Kranju po njej poimenovali ulico. Pozneje se je kranjska občina razdelila in po Josipini imenovano ulico je dobil Preddvor. V duhu umetnosti, kije pred več kot stoletjem živela na Turnu, vsako leto pripravimo kako prireditev, ustanovili smo domski pevski zbor. Prepevat pridejo tudi preddvorske upokojenke, katerih zbor se imenuje po Josipini. Vselej imamo kako zamisel o kulturni dejavnosti. Pri nas smo pripravili že nekaj likovnih kolonij. Moja delovna terapevt-ka Irma je tudi nekakšna kulturna animatorka, tako da se ves čas kaj dogaja. Lani pa je k nam kot naročena prišla Mira Delavec, ki je v diplomski nalogi raziskovala Josipinino življenje. Že prej so se pojavljale ideje o tem, a nobena resna. Mira pa nam je bila kot od neba poslana. Njeno diplomsko nalogo smo lani predstavili v spominski sobi Josipine Turnograjske, leto pozneje pa pripravili prireditev, ki sojo vsi navzoči izredno hvalili, če ponovim: domovi smo lahko tudi kaj drugega kot Črni les, pri nas se obiskovalci in stanovaJci lahko dobro počutijo, Čeprav slednji nimajo idealnih pogojev za bivanje." Z razvojem vašega doma imate še velike načrte. Kakšne? "Res je. V prihodnje imam z domom še načrte, s katerimi se bomo prilagodili novim razmeram. Domovi namreč že vrsto let delamo po starem, prostorsko smo urejeni kot pred desetletji, razmere pa se spreminjajo. Tako sprejemamo vse več de-mentnih ljudi, ki potrebujejo drugačno obravnavo, nove prostorske pogoje, ustrezno izšolano osebje za te nove okoliščine. V prvem nadstropju gradu imamo sedaj že varovani oddelek za takšne stanovalce. Začeli smo z 20 ljudmi, sedaj jih imamo 36. Za njih in za vse druge stanoval- ce moramo te enote razbiti, da bodo v domu bivali kot v manjših družinah. Dementni potrebujejo prostor, da se lahko sprehajajo, rabijo okolje, v katerem ni moteče. Če se kdo denimo uleže v drugo posteljo ali pije kavo iz krožnika namesto iz skodelice. Če takšne pogoje imajo,' se ljudje počutijo domače, porabijo manj medikamen-tov, njihova starost je bolj kvalitetna. Trudim se, da bi bila institucija bolj prijazna stanovalcern in da predznak tovrstnega javnega zavoda ne pomenil vedno nekaj slabega. Letos bomo v skladu s temi načeli adaptirali dom. Zagotovljena imamo sredstva ministrstva za delo, družino in socialne zadeve za prva dela. Važno je, da začnemo, potem pa bomo delali po fazah. Sobe bomo adaptirali tako, da bodo prostornejše, z manj posteljami, da bo bivanje bolj humano. Prvi bo adaptacije deležen grad Turn, nato bomo začeli obnavlj ati novi del doma, kjer naj bi sčasoma nastal nekakšen rehabilitacijski center." Razmišljali ste tudi o možnosti, da bi zgradili varovana stanovanja ? "Želel sem, da bi naredili stanovanja, v katera bi tudi prihodnji stanovalci sami lahko vlagali, vendar je po aferi z Zbiljskim gajem zraslo nezaupanje do takih projektov in sem se tem idejam odpovedal." Vaši načrti v zvezi z domom so še vedno zelo smeli, zlasti če vemo, da vam do upokojitve manjkajo Še dve, tri leta. Kako jih boste uresničili? "Saj ravno to me jezi. Toda če bomo letos v resnici začeli, potem imam možnosti te načrte izpolniti.^ To preprosto moramo narediti, saj stari domovi, kakršni so sedaj, niso več primerni. Treba je bodočim stanovalcem ponuditi višji raven bivanja z enoposteljnimi sobami, misliti ob tem na posebne oblike varstva, na družinske skupine, vzpostaviti rehabilitacijski center za tiste v slabšem zdravstvenem stanju, ki pridejo iz bolnišnic. S tem preprosto ne moremo več čakati." Kakšen je danes vaš odnos do doma ? Bi na stara leta radi živeli v takem domu, kot je Preddvor? "Mislim, da bom na stara leta res kar tu. Svojim večkrat povem, naj razmišljajo tako: po- misli, ali je to dom, primeren za tvoje starše, ali še bolje, aU bi ti šel na starost v tak dom. Tega se mora družbeno okolje zavedati in razvijati takšne in drugačne možnosti za starejše. A mnogim to ne "kapne", saj ni razumevanja niti med ljudmi, ki so generacijsko najbližji temu, da bodo nekoč prebivalci taksnih ustanov. Res je, ne maramo starosti in smrti, ampak to je del življenja in v resnici bi se morali o tem pogovarjati že v vrtcih. Spet sem pri vrtcih, kajne? Ampak zakaj mislite, da jaz vabim vse te mlade ljudi v dom? Da že mladi vidijo, kaj pomeni starost in izgubijo predsodke pred njo. Tudi to je življenje in največje napake delajo ljudje, ko svojim staršem prikrivajo, da gredo v dom in jih vanje spravijo z zvijačo. Kako naj potem tak človek sprejme življenje v domu? Zato je prav, da življenje v domu vidijo že otroci v vrtcu, mladi iz šol, ki tudi pogosto prihajajo k nam, vojaki, ki so v našem domu civilno služili vojaški rok in tako pridobili tudi na lastni srčni kulturi, saj takšne življenjske izkušnje ne moreŠ dobiti kjerkoli. Domovi se moramo odpirati na vse načine. Tudi s prireditvami, ki nam v okolju ustvaijajo dobro ime. Ena takih je tudi ideja, da bi ob rojstnem dnevu Josipine pripravili kolonijo slovenskih pisateljic in pesnic. Prepričan sem, da jo bomo izpeljali že prihodnje leto." O vašem sedanjem odnosu do doma starostnikov govori tudi dejstvo, da v vašem domu prebiva tudi vaš oče? "Moj oče je nekaj posebnega, saj se je dolgo na vse pretege branil, da bi kdaj prišel v dom. Prihajal je na obisk k svoji sestri, ki tu živi, sam pa je bil dolgo prepričan, da zmore sam. Do 90. leta je še vozil avto, pri 60. je bil ekipni državni prvak v kegljanju. Celo po kapije Še hodil balinat. Potem se mu je obrnilo na slabše, a je še vedno vztrajal doma, svojci pa smo iz-menjaje skrbeli zanj. Sam mu nisem hotel reči, naj gre v dom, potem pa se je nekoč le odločil, da gre. Od novega leta je pri nas. Res je zelo oslabel, ampak sem prepričan, da bo še dolgo. Starci smo za sto let, tudi moj nono je dočakal pozna leta." Danica Zavrl Žlebir, feto: Gorazd Kavčič \ Piše Miha Naglic Po ljudeh gör, po ljudeh dol Podlistek o znamenitih Gorenjcih 592 Jožef Apih Ko so leta 1898 slavili 50. obletnico vladanja Franca Jožefa L, je Mohorjeva družba v Celovcu izdala imenitno knjigo Naš cesar. Ta je poznana še danes, le malokdo pa ve, kdo je njen avtor - in da je bil ta gorenjskega rodu: JOŽEF APIH (1853-191}}, zgodovinar in vzgojitelj. Druga, še bolj pomembna, a manj znana od njegovih knjig, je delo z naslovom Slovenci in leto 1848. Pa Še cela vrsta drugih zgodovinskih spisov, objavljenih v knjigah, zbornikih in revijah. Tudi Apiha je Lav-tižar uvrstil med 40 "zaslužnih mož", Gorenjce med njimi pa smo povzeli tudi v tem podlistku. Jotef Apih, rojen 16. marca v Žapulah (iupni-ja Begunje na Gorenjskem), je pohajal dvorazred-nico v Begunjah pri Lescah, potem pa tretji in Četrti razred normalke (Muster-Hauptschule) v Ljubljani. Jeseni leta 1864 je vstopil v ljubljansko gimnazijo, kjer so mu bili učitelji: dr. Janez Goga- »» % la, Jožef Marn, Tomo Zupan, Ivan Šolar in drugi. Bil je odličnjak in tudi maturo je napravi z odliko. Na dunajskem vseučilišču je dobival od doma zelo skromne prispevke. Ubijati se je moral s poukom mladih dijakov. Že leta 1876 je napravil profesorsko skušnjo iz zgodovine in zemljepisa z nemškim in slovenskim učnim jezikom za višjo gimnazijo, pozneje pa tudi iz nemščine in slovenščine kot stranskih predmetov. Leta 1878je moral iti kot rezervni častnik v Bosno, pa je obležal bolan v Novem Sadu. Od tedaj je imel srčno hibo, kateri se je pridružila sladkorna bolezen, da je moral obiskovati vsako leto Karlove Vare na Češkem. Dasi je trpel v zadnjih letih hude bolečine, jih je vendar prenašal potrpežljivo in ni dosti tolil o tem." Čeprav je služboval v drugih avstrijskih deželah, je ohranil dejavne vezi z rodno Gorenjsko. "Prišel je za profesorja v Novi JiČin na Moravskem, kjer se je poročil z Josipino Schenk, ki mu je bila kljub svojemu nemškemu mišljenju zvesta tovarišica. V počitnicah je vedno obiskoval rodni kraj Žapuže in si kupil Jurovo posesti'o v Begunjah. Do tega posest\'a je imel veliko veselje ter ga je zasadil s plemenitim sadnim drevjem. Leta 1892 je bil imenovan za profesorja v Celovcu. Tukaj je deloval petnajst let, postal član komisije za ljudske in meščanske šole ter vedno branil pravice slovenskega jezika. Ko so ga Nemci v deželnem zboru napada- Žito, najlepše cvetje na Sorskem polju. li, češ,da kot Slovenec ne more vzgajati mladine v nemškem duhu, je izjavil predsednik v koroškem deželnem zboru, da takega vzgojitelja kakor je profesor Apih, ni daleč čez koroške meje. " In kakšen je bil kot učitelj in vzgojitelj? "Poučeval je zgodovino, zemljepis, nemščino in slovenščino. Njegovih ur so se veselili vsi dijaki brez izjeme. Govoril je gladko in živahno: vsaka beseda je bila kakor pribita. Navadno je stal pri katedru ali hodil na vzvišenem mestu pred klopmi gor in dol. Rad je imel palce vtaknjene pod pazduho za telovnik ter tiščal komolce nazaj, da je toliko bolj izrazito govoril. V predavanju je povedal veliko več, kakor je bilo v knjigah. Primerjal je zgodovinske dogodke s sedanjostjo, da je vzbudil pri dijakih še bolj napeto poslušanje. Kadar jih je iz-praševal, je skrbel z dovtipi za veselo zanimanje, toda nikdar tako, da bi pri tem zanemarjal svojo priznano disciplino. Z manj nadarjenimi pa pridnimi učenci je bil Apih zelo potrpežljiv. Izpraševal jih je prav po domače, da bi izkopal iz okornega spomina pravi odgovor. Proti koncu šolskega leta je bil Še bolj prizanesljiv, da so dijaki le redkokdaj dobili slab red iz njegovih predmetov. " Zanima nas seveda tudi njegova telesna pojava. "Apih je bil srednje postave in prikupljive vnanjo-sti. Imel je posebno živahen in plemenit pogled. Kot učitelja so ga dičile tako izredne vrline, da mu gre odlično mesto med najboljšimi šolniki. Tudi njegova narodna zavest zasluži spoštovanje Slo- « » vencev. Vsi prijatelji in znanci so ohranili tega izrednega moža v najboljšem spominu." Umrl je 19. januarja 1911 Celovcu, pokopali so ga dva dni pozneje na celovškem pokopališču. Danes bi rekli, da je bil Apih že v svojem času tisto, čemur je zdaj moderno reči Evropejec. Rodil se je tu, deloval v "tujini" in ostal zvest domovini. Z njim zaenkrat prekinjamo biografski podlistek, jeseni bomo Z njim nadaljevali. i mam J Torek, 22. junija 2004 gospodarstvo / stefan.zargi@g-glas.si GORENJSKI GLAS • ^5. STRAN GOSPODARSKI KOMENTAR Turistično podjetje Alpinum je nedavno objavilo razpis za zbiranje naložb, ki naj bi omogočile drugo fazo turističnih gradenj v Bohinju. Ribčev Laz - Pred dobrim tednom je konzorcij vlagateljev pri turističnem podjetju Alpinum razpisal zbiranje naložb v višini 100 milyonov evrov, ki jih nameravajo nameniti za drugo fazo turističnih vlaganj, med drugim tudi za gradnjo novega hotela v Bohiiyu. O tem, kaj so napravili v I. fazi in kakšni so načrti v II.9 smo se pogovarjali s pooblaščencem konzorcya, pooblaščencem uprave Alpinuma za investicye Miho Ažmanom. Razpis v enem izmed dnevnikov pravi, da ste zaključili prvo fazo naložb in da pripravljate drugo. Kaj je obsegala prva faza ? "Prva faza bi se lahko imenovala sanacijsko investicijska. Obsegala je namreč sanacijo družbe Alpinum, saj je bila še pred dvema letoma v zelo resnih finančnih težavah in tudi sicer bila zelo neurejena. Sanacijo družbe smo izpeljali, lani kupili hotel Bohinj (nekdaj znan pod imenom Konipas) in ga s precejšnimi napori uspeli pripraviti za ponovno poslovanje ter s tem preprečili njegovo razprodajo po apartmajih. Hotel smo dobili popolnoma prazen, praktično tega jih imamo v Alpinumu v hotelih Bohinj, Zlatorog, Bel-levue, Pod Voglom, Ski hotel in apartmajih Triglav ter avtokam-pu okoli 700. Tu so še seveda privatni sobodajalci, pri čemer se o številu postelj pojavljajo različna števila." Razpisana vsota 100 milijonov evrov je zelo velika številka, Kaj nameravate v drugi fazi vlaganj? "Začeti nameravamo z obnovo naših naštetih hotelov, saj iz povedanega sledi, da potrebujemo kvalitetni preskok. V svetu je znan trend po polnem obratovanju vse leto, zato pa je potrebna dodatna ponudba. Izgraditi nameravamo wellness in termalni Avgusta je začel poslovati obnovljeni hotel Bohinj, ki mu nameravajo dodati bazenski kompleks, kongresni center in nov restavracijski del. golih sten, zato smo ga morali povsem nanovo opremiti." In kako je z zasedenostjo? "Zasedenost v Bohinju narašča. Še bolj kot števila, smo veseli sprememb v strukturi gostov, saj je bilo ob tradicionalnih gostih Angležih in Nemcih tudi precej po potrošnji bolj skromnih Čehov in Poljakov. V zadnjem letu ti vse bolj odpadajo, vse več pa je Holandcev, Belgijcev in vračajo se vse bolj tudi Italijani. Gostje z večjo porabo zahtevajo seveda višjo raven in pestrejše storitve in temu se moramo odzvati." Koliko ležišč pa je sedaj v Bohinju in koliko v okviru Alpinuma? "Skupaj danes Bohinj premore okoli 1000 hotelskih ležišč, od del, tu pa je še gradnja novega hotela in izgradnja podporne infrastrukture . Bolj konkretneje; hotel Zlatorog potrebuje dokončanje depandanse in zaokroževanje v smeri bio-hotela in wellnessa; Hotel pod Voglom potrebuje popolno adaptacijo, pri čemer želimo, da to postane športno rekreacijski hotel z dodatkom wellnessa; podobno velja za Ski hotel na Voglu, ki letos prvič obratuje tudi poleti in bi bil primeren na primer za višinske priprave športnikov; pri hotelu Bel-levue je potrebna adaptacija depandanse in razširitev za dodatne dejavnosti; pri hotelu Bohinj naj bi pred hotelom uredili bazenski kompleks, za hotelom pa kongresni center in nov restav- Miha Ažman racijski del; načrtujemo sanacijo Vile Karadordevič; apartmaji Triglav potrebujejo nov servisni in spremljajoči del, kot so savne, jaccuzi; Vilo Lovec želimo urediti v majhno, vendar zelo ekskluzivno enoto. Največji zalogaj pa je seveda gradnja novega hotela na lokaciji Lev s petimi zvezdicami, kar j e zagotovo naj pomembnej ši projekt za Bohinj. Tu naj bi bile mdi terme najvišjega ranga, ki bi pomenile tudi turistično infrastrukturo za to okolje: Staro Fužino, Ribčev Laz in celoten Bohinj. Podobno velja tudi za projekte pomoči infrastrukturi lokalne skupnosti, kot so promet in parkirišča, in pomoči kmetom, saj razvoj v smeri bio hotelov nudi priložnost plasmaja njihovih pridelkov," Načrti za gradnjo novega hotela pa vzbujajo tudi znane odpore, nenazadnje se pripravlja tudi sprememba Zakona o Triglavskem narodnem parku. Kaj to pomeni za vas? "Poudariti kaže, da imamo za gradnjo hotela že gradbeno dovoljenje, ki je bilo pridobljeno že leta 1970 in gradbena dela so že začeta, zato dovoljenja ni mogoče preklicati. Res pa je, da želimo stopiti naproti željam občine, kar pomeni, da želimo upoštevati občinski odlok, po katerem bi prvotni načrt za hotel Lev zmanjšali iz 600 na 250 ležišč. Če se bo uresničila grožnja nekaterih, mi jo razumemo tudi kot strankarsko in predvolilno akcijo, da naj bi z referendumom razveljavili občinski odlok, potem bo to pomenilo, da bomo prisiljeni graditi hotel po prvotnih načrtih, torej s 600 ležišči, kar pomeni, da protagonisti referenduma ljudi hudo zavajajo. Kar zadeva Triglavski narodni park,. je mnogo prispeval k temu, da je Bohinj tak naravni biser. NaŠih investicijskih načrtov ne omejuje, saj smo dobili soglasje vlade za izredne posege, ki jih nameravamo izvajati seveda v zelo omejenem obsegu in s posebno pozornostjo do vrednot tega okolja. Bohinj ne sme postati destinacija za masovni, pač pa za ekskluzivni turizem, zato pa so potrebni pogoji za vrhunske storitve. Ne samo za hotelske goste, pač pa tudi tiste pri zasebnih sobodajalcih v širši okolici, poleg tega pa bi odpravili mrtve sezone." Razpisujete vlaganja 100 milijonov evrov. Bo to dovolj za našteto, ali pa računate tudi na lastne ali druge vire? "Mi pričakujemo, da bo razpisana vsota zadostovala za omenjene načrte. Če bi se izkazalo, da temu ni tako, bi se odločih za razpis Še naslednje faze." Kaj lahko pričakujejo vlagatelji? "Vlagatelji lahko zagotovo pričakujejo zelo perspektivno naložbo, saj je Bohinj zagotovo ena najboljših in najperspektivnejših turističnih destinacij v Evropi. Najnižji možni znesek naložbe znaša 100 tisoč evrov in konzorcij se je odločil, da se z vsakim od vlagateljev individualno dogovori o znesku obliki in načinu kapitalske vloge." Lahko potencialnim vlagateljem obljubite višino donosa? "To seveda ne, iz povedanega pa sledi, da bo donos zagotovo nad povprečjem v turizmu. Znano je sicer, da so turistične naložbe tudi dolgoročno ene najstabilnejših, najzanesljivejših pa čeprav v povprečju panoge z nekoliko nižjim donosom. Ti donosi se namreč gibljejo, glede na vrsto naložbe, med 3 in 7 odstotki. Mi smo prepričani, da imamo zelo dobro in obetajočo strategijo." Je že kaj zanimanja? "Mi smo glede na ugled Bohinja pričakovali zanimanje, vendar že v enem tednu po razpisu, ta presega naŠa pričakovanja. Razpisni rok znaša 120 dni, kar pomeni, da se izteče sredi oktobra. Ko bo zaključen, bomo javnost podrobneje seznanili z uspehom pa tudi natančnejšim časovnim in vsebinskim potekom načrtovanih investicij." Štefan Žargi Za sotekmovanje v grozdih Na Bledu je bila prva mednarodna konferenca slovenskih grozdov Bled - V petek je bila na Bledu enodnevna prva mednarodna konferenca slovenskih grozdov, oa kateri so spregovorili tuji in domači strokovnjaki, predstavniki grozdov pa razložili svoje 'zkušnje. Konferenco je pripravilo ministrstvo za gospodarstvo, v smislu poudarjenega sodelovanja slovenskega gospodarstva, znanosti in izobraževa-nja, pa sta 250 udeležencev pozdravila minister za gospodarstvo dr. Matej Lahovnik in minister za šolstvo, znanost in ^Port dr. Slavko Gaber. Namen konference je bil spoznati nove Pnjeme pri vodenju in organizi-•"anosti grozdov, evropske in svetovne trende ter razvojne priložnosti slovenskih grozdov, ^ed udeleženci so bili predstavniki politike, podjetij, uni- ^^rz, podpornih institucij in 'fvtit /f M Prvo mednarodno konferenco slovenskih grozdov so predstavili (od leve): mag. Mateja Demiastia, državna sekretarka na ministrstvu za gospodarstvo, ki je konferenco tudi vodila in ministra dr. Slavko Gaber in dr, Matej lahovnik. bank, zato je bila to priložnost za oblikovanje izhodišč prihodnjega razvoja grozdov. Dr. La- hovnik je poudaril, da ni več prioriteta v številu grozdov, pač pa pridobivanje moči in medna- rodne konkurenčnosti teh grozdov. V Slovenije že deluje 18 registriranih grozdov od skupno 29 projektov grozdov, v katere je vključenih 320 podjetij, šol, inštitutov in drugih institucij s skupno preko 320 tisoč zaposlenimi. Po mnenju dr. Gabra, je v slovenskih razmerah premalo pripravljenosti na tveganje in napačno prepričanje o tem, da podjetja, ki so tekmeci na trgu, ne morejo tudi sodelovati. Od tod tudi nova skovanka 'sotekmovanje', ki bi morala najti svoje mesto v odnosih med podjetji pri nas. Opozoril je tudi, da pri vseh treh univerzah ustanavljajo inkubatorje za učinkovitejši prenos znanj, grozde pa ustanavljajo tudi v obliki konzorcijev šol na izobraževalnem področju. Štefan Žargi O izvedenih finančnih umotvorih Dr. Robert Volčjak, Ekonomski inštitut Pravne fakultete Na trgu kapitala lahko različni udeleženci, ki utegnejo imeti denarne presežke, le-te investirajo v različne osnovne finančne instrumente. Med njimi sta najbolj poznana obveznica, ki jo opredelimo kot dolžniški vrednostni papir, in delnica ki je lastniški vrednostni papir. Z razvojem ekonomskega sistema, in s tem tudi finančne ga in kapitalskega trga, pa je prišlo tudi do razvoja trga, za katerega pa je značilno, da se na njem trguje z izvedenimi finančnimi instrumenti, ki izhajajo iz osnovnih finančnih instrumentov. To pomeni, da je vrednost izvedenega finančnega instrumenta izpeljana iz vrednosti osnovnega finančnega instrumenta, na katerega je napisan, zato je za razvoj izvedenih finančnih instr-umentov pomemben predvsem razvoj osnovnih finančnih instrumentov. Do razvoja izvedenih fi-nančnih instrumentov na mednarodnem tržišču je prišlo zaradi ne-idealnega delovanja finančnega tržišča, ki je postajalo vedno bolj nestabilno, investicije osnovne finančne instrumente so imele vedno večjo stopnjo tveganja, investitorji pa so se začeli obnašati hudo previdno, zato so se hoteli zaščititi pred riziki, negotovostjo in nestabilnostjo. Med najbolj slavne in razvpite izvedene finančne instrumente spadajo tako opcije terminske pogodbe in "swap" posli ali zamenjave. Finančni instrumenti so dandanes v finančnem svetu nekaj vsakdanjega in sila uporabnega. Ni moč najti resnega zakladnika ali investicijskega bančnika, ki ne bi obvladal terminskih poslov, terminskih pogodb, zamenjav in opcij. Izvedeni finančni instrumenti so se začeli pojavljati z namenom zaščite pred valutnim in obrestnim tveganjem. Finančnemu svetu je ostalo le še eno tveganje pred katerim ni bilo primerne in učinkovite zaščite - kreditno tveganje. A tudi tu so vrli finančni modreci napametnjakovali nove stvari in od nekje leta 1992 naprej so začeli zasedati praznino kreditni izvedeni finančni instrumenti. In pri nas? Slovenski finančni trg ima kot po kakšnem golem naključju vse lastnosti našega sinjega morja. Je majhen, ozek in plitek. Zaradi majhnosti slovenskega trga imamo slabo razvite že osnovne finančne instrumente, kar pa ima posledično tudi zelo slab vpliv na razvoj izvedenih finančnih instrumentov. Po neslavnem propadu Slovenske blagovne borze v devetdesetih letih preteklega stoletja lahko rečemo, da se Slovenija se s področjem kreditnega tveganja šele seznanja. Dejansko ni moČ najti ničesar, tako teoretično kakor praktično, kar bi že od daleč spominjalo na trgovanje z izvedenimi finančnimi instrumenti. S praktičnega vidika je stvar razumljiva, saj so minimalni zneski, s katerimi se trguje, izjemno veliki, tako sijih lahko privoščijo le velike banke in podjetja. Poleg tega je potrebno imeti tudi strokovni kader s širokim znanjem tako matematike kot ekonomije, ki se na delo spozna in ga je sposoben opraviti. Zaradi nenehnih inovacij je nepogrešljivo stalno izpopolnjevanje, ki pa je izjemno drago in je zaenkrat žal na voljo le v tujini. Mogoče pa bi bila to prav imenitna iztočnica za naslednjo bolj realno vladno strategijo razvoja Slovenije!? Laze 18a, 4000 Kranj ČIŠČENJE CISTERN DOSTAVA KURILNEGA OUA VENERINA POT 2004 SKOPJA LOKA SREDNJEVEŠKI DNEVI OD 26. DO 27. JUNIJA 2004 SOBOTA, 26.06.2004; mestno jedro, od 10.00 do 22.00 - MESTNI KLICAR IN OTVORITEV VENERINE POTI - SREDNJEVEŠKA TRŽNICA S PRIKAZI STARIH OBRTI IN ŽIVILSKA TRŽNICA - SPREMLJEVALNI PROGRAM: razstave slikaijev, nastopi plesnih in glasbenih skupin s srednjeveško glasbo, viteški šotor viteza Janeza Smokuškega in Gutembergova tiskarna, kovnica srednjeveških kovancev, musical, gledališka p red stava, vi teški boji, mečevanje, lokostrelski turnir, vklenitev v klado... - DELAVNICE IN PRAVLJICE ZA OTROKE - POPOTOVANJE KRALJEVE VENERE: SPEKTAKULARNO BOJEVANJE ULRIKA Z VITEZI NASE DEŽELE NA VRTU LOŠKEGA GRADU - BOGATA KULINARIČNA PONUDBA SREDNJEVEŠKE HRANE - VEČER SREDNJEVEŠKE GLASBE - OGNJEMET DODATNA TURISTIČNA PONUDBA: - dan odprtih vrat Loškega muzeja na Loškem gradu in Nacetove hiše v Puštalu, - brezplačni vodeni ogledi mesta in okolice: ob 12.00, 14.00 16.00 in 18.00 izpred TlC-a na Mestnem trgu, - muzejski vl^ iz Ljubljane ob 9.00 in 16.00, - zanimivi turistični paketi,... NEDELJA, 27.06.2004; Nacetova hiia v Puitalu, ob ll-OO* - OTROŠKA LUTKOVNA IGRICA PAVLIHA IN SLEPAR. (iWlNA iron A IIH.A INFORMACIJE: Zavod 2a pospcievanje turizma BIcgoš Kidričeva ccsta lA. 4220 SkoQa Loka Tel,: 04/511 23 67. 04/517 06 00, Faks: 04/511 23 70, 04/510 06 05 E^poita: infoc^to'blcgos.si, http://wwu'.lto-blego8.8i, http:/ /www.ftkofjaloka.si mmimm^^mjiS GORENJSKI GLAS • 16. STRAN nepremičnine / info@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 t Industrij skoobrtn a cona Inteks, Kranj Savska cesta 34, Kranj ODE3AMO iN PRODAMO Poslovno - ekisdiščne prostore različnih velikosti od malih {15 m^ dalje], srednjih (80 - 300 m^), do velikih [do 5.000 m/^J. za izvajanje različnih dejavnosti po zelo ugodnih cenah - proizvodne hale po 670.00 SfT/m®. skladiščni prostori po 538.CX] OT/m^ pisarne po 947,00 S^■/m^ možnost logističnih centrov - sejemski prostor MOŽNA GRADNJA NOVIH PC^LOVNIH PROSTOROV. NUDIMO UGODNE POGOJE FINANCIRANJA. Za kakršnekoli Nbrmacije smo Vam na vdjo po tel.: ALBIS. d.o.o., 041/426 898, Jure, 04 2023 579 AJbedo.o. BmčičeMa 31. Uub^^ KRANJCANKA % •to www.gorenjskiglas s 1 rsj e o •o t/i iS i NEPREMIČNINE Cesta maršala Tita 86. 4270 Jesenice Tet.: 04 586 33 12 GSM: 041 673 048 Na območju Jesenic - Slovenski Javornik, gradimo 12-stanovanjski objekt. Na voljo so: 4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor), 45,50 m2 Cena: 11.000.000,00 STT 4 X dvosobno stanovanje s kletjo (faktor), 55,50 m2. Cena: 13.600.000,00 SIT 4 X trisobno stanovanje s kletjo (faktor), 70,00 m2. Cena: 17.400.000,00 STT Zaključek gradnje in prevzem stanovanj je predviden konec meseca avgusta 2004 HIŠE LJUBNO: Prodamo nadstandardno stanovanjsko hišo 250 nn^ na parceli 56Q m^. Garaža, nadstrešek. Ck - olje, talno ogrevanje. Leto izgradnje 1992. Cena: 59,7 mio/SIT PLANINA POD GOLICO: Prodamo stanovanjsko hišo 20Q m^ na parceli B7G m^. Sončna lokacija z lepim razgledom. CK- olje - drva. Leto izgradnje 1979. Cena: 17,9 mio/SIT KOROŠKA BELA: Prodamo tris-tanovanjsko hišo 260 m^ na parceli 500 m2. CK - plin, garaža. KTV. Leto zidave 1903, obnovljeno 2ÜG0. Cena: 27 mio/SIT HUDAJUŽniA: Prodamo hišo 150 m^ na lepi lokaciji z možnostjo preureditve v apartmaje. Zemljišče 17.000 m^. Možnost konjereje. Bližina smučišča Soriška planina. Garaža, CK - olje, drva, SAT, telefon. Leto izgradnje 1976. Cena: 18,2 mio/SIT STANOVANJA POTOKI: Prodamo večje stanovanje 105 m2 v stanovanjski hiši, adaptirano. Svoj vhod, vrt, CK. Zgrajeno 1930, adaptirano 1999. Cena: 12,6 mio/SIT JESENICE: V stanovanjski hiši prodajamo dvosobno stanovanje 61 m^. CK -olie. Zgrajeno 1935, prenovljeno 1975 Cena: 7,9 mio/SIT JESENICE - Revolucija: Prodamo trisobno stanovanje 72 m^ v III. nadstropju, delno obnovljeno, balkon, CK. 2 X klet. Cena: 12.5 mio/SIT JESENICE- Tavčarjeva: Prodamo dvosobno stanovanje 85 m^, visoko pritličje, 2 x balkon, etažna CK - olje, delno obnovljeno. Leto zidave 1961. Cena: 13 mio/SIT ITD d.o.o. nepremičnine Slovenski trg 8. SI4000 Kranj, tel št.: 04/2366^70. 04/2381-120 fax: 04/2321-122. GSM: 041/755-296, 040/204-661. 041/900-009 Naklo: Prodamo polovico hiše v dvojčku. 170m® stan. površine. 450 m^ vrta, zelo lepo, starost objekta 8 let. vsi priključki, takoi vseljivo, cena 31 mio SIT. Kranj - Struževo: Prodamo spodnjo etažo hiše. dve stanovanii: 1SS pribl. 38 m^ + 1SS s kabinetom pribl. 55 m^ vsi priključki, ob-novl|eno. dve garaži, mirna sončna lokacija, cena 23 mio SIT. Kranj • Orehek: V večstanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SS + kabinet. 52 m^ P. lastno parkirno mesto, takoj vseljivo, cena 15.2 mio. funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. Tržjč • mestno jedro: popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v pritlični etaži, 52 m^ vsi priključki, vseljivo takoj, parkirno mesto, cena 12 mio SIT. NEP CONSULTING, d.o.o. Čebelarska uL 1, 1000 Ljubljana TeL: 040/206 666 STANOVANJA PRODAM U Š0CA DRAVLJE, 29^ nf, vila blok, novo popolnoma opremljeno, mirna okolica, klima, vide-ofon, CTV CENA brez opreme: 526.000 3T/m^. U ŠĆKA DRAVUE 140m^, nmogradr^, razpored po žel>, iaädi \*iod. vseljivo 01/2005. CENA za 4. grad. fazo 382.500 Sn/m2, Ljublana KRANJ, Koroška ul, 50-54 m', dvosobno v 1. nad. neopremljeno, vseljivo takq. Prodamo brez posrednikov. Cena 355.500 SIT/m2. STANOVANJA ODDAMO U ŠIŠKA DRAVUE 140m^ novogradnia, razpored po želji. Lastni vbod 2 parkirišči, vseljivo 01/2005. Mesečna najemnina 450,000 SIT U ŠĆKA DRAVUE, 29-34 nf, vila blok, novo popolnoma opremljeno, mirna okolica, klima, videofon. CTV. Mesečna najemnina 3,550 Srr/m^ Ljubljana, P08UM« PR(»TORI - raOAMO KRANJ. Kort^a ulica, 104 m2 v 1. nadstropju. Tri enote: 50 m^, 26,6 m2,37,6 m® Neopreml-ieno, vseipvo täcoj. Oddamo v celoti ali posamezno, brez posreciiikov. Mesečna najemnina 2.4CO POSLOVNI PROSTORI JESEIMICE - center: V poslovno trgovskem centru prodamo poslovne prostore 420 m^, Zgrajeno 1970. Cena: 90.000,00 SIT/m^ POUANE NAD JESENICAMI: Oddamo opremljen gostinski loka 160 m2, terasa, parkirišča. Cena 145.000,00 SIT/mes \ NEPREMIČNINE tel.: (04) 202 13 53, 202 25 66 GSM: (051) 320 700 e-mail: info@k3-kem.si internet: hitp:\\www.k3-keni.si Maistrov trg 12. 4000 Kranj NOVOGRADNJA - Večstanovanjski objekt Kranj (Primskovo) s Cvj" E> i V> S m O O •6 Z cc LU cena 15,7 mio Sit cena 18,0 mio SIT • 1 SS z atrijem 40,4 m2 • 1 SS 46,35 m2 • 2 SS z teraso in garderobni prostori v mansardi - cena 26,2 mio SIT • 3 SS z atrijem 86,75 m2 - cena 3 K5 mio SIT V ceno že vključen DDV 8,5 %. Vsako stanovanje ima lastno CK in parkiriSČe težke industrije V poslovni coni na Rupi bo zraslo sedem novih poslovno- proizvodnih objektov Naložbenik Sava IP, d. o. o., iz Ljubljane bo ob avtocesti proti Jesenicam pri izvozu Kok-rica gradil sedem poslovno-proizvodnih objektov. Ta čas zemljišče v velikosti 20 tisoč kvadratnih metrov opremljajo s komunalno infrastrukturo, v kratkem pa bodo začeli graditi tudi prva dva objekta. Gradnja bo predvidoma končana jeseni. Podjetje Sava IP je 54 tisoč kvadratnih metrov veliko zemljišče kupilo od gradbenega podjetja, ki je šlo v stečaj. Del zemljišča so prodali drugim natožbenikom, sami pa so se odločili na preostalem delu zemljišča zgraditi poslovno-proizvodne objekte. V njih je predvidena proizvodna, skladiščna, trgovinska, poslovna, obrtna ali servisna dejavnost. "Ni pa na tem območju predvidena težka industrija, ki bi bila moteča za okolje," zatrjuje naložbenik. Objekte velikosti okrog 800 kvadratnih metrov tlorisne površine je mogoče kupiti tudi po delih, in sicer se delijo na pet delov, pri čemer vsak meri približno 160 kvadratnih metrov. Glede na želje kupca bodo objekti, ki so visoki sedem metrov, grajeni s polovično oziroma celotno medetažo. Gradbeno dovoljenje so že pridobili, tako da bodo v kratkem začeli z gradnjo prvih dveh objektov. Za prvi objekt kupca že imajo, prodana je že tudi polovica drugega objekta. Nadaljevanje gradnje bo odvisno od povpraševanja kupcev, pravijo v podjetju Sava IP. "Načeloma bodo objekti zgrajeni v šestih mesecih od podpisa pogodbe," so zagotovili. Objekte bodo gradili do tretje podaljšane gradbene faze. To pomeni, da bodo poskrbeli za zunanjo ureditev znotraj funkcionalnega zemljišča brez ozelenitve, zaključili bodo dela na pročelju ter vgradili okna in vrata, do objekta bodo napeljali tudi vse komunalne vode. Mogoče pa bo naročiti tudi dokončanje objektov. Ob vseh objektih bodo poskrbeli za dovolj parkirnih mest. Spoštovani bralci! v novi rubriki "svetovalski kotiček" bodo priznani strokovnjaki odgovarjali na vaša vprašanja v zvezi z nepremičninami. Vprašanja lahko pošljete na Gorenjski glas, Zoisova 1, 4000 Kranj (za nepremičnine) ali na elektronski naslov: info@g-glas.si. - r VARNA NALOŽBA Poslovni objekti Ko S > 'S i'/' N « » •! .'V.:' t« , I ica i.h. rs • k • j' 1 •• * « V, emTC^ EXEDRA NEPREMIČNINE. Maja Tolar s.p. Cesta maršala Tita 18 A, Jesenice TEL: 04 583 65 00, GSM: 041 703^06 ww"w.exedra-ne pre m icnine.com PRODAMO GARSCMJERE ENOSOBNA STANOVANJA: JESENICE - Bokalova. GRS, 22 m^ nad. 3/4, obnovljena, vsi pnkl|uč5b. 6,0 m. srt JESBJICE - Tavčaneva. 2 ss (1/2 hiše). 64 nf, ločen vhod, garaža. 9.0 m. sit RADCÄLXÄ • Cankaqeva. 3 sa 70 nf v nad. 3/4. z^ lepo stanovar^, obna^jeno vceloö m delno oprem^eno. Nadstrešek za avto. 22,2 n\ sit ŽRWMCA -1,5 SS v bloku. 50 nf. vsi pnkJiučki. delno oprennljeno in obnovljeno. Uredimo ugodno poso|ilo za nakup, Izplačilo v 1 tednu. 11,5 m. sit RADOVUGA, VP hiša 533 m^ urejena, lep sončen vrt Parcela 1100 m^ Poslovno stanovanjska ali (3 družinska). Dobra ponudba. V račun vzamemo 3 ss v Radovljici. 72,0 m. sit 11 • Nepremičnine na dopustu S tokratno prilogo o nepremičninah zaključujemo posebno obravnavo teme do jeseni. Zaradi težko pričakovanih dopu- zgodilo v prihodnjih letih. Bodo stov pri vseh, ki sodelujemo v cene zrasle ali padle, bo stano- prilogi, bomo tudi Nepremični- vanj dovolj za vse, ki jih potre- ne poslali na počitnice in jim bujejo, kako zagotoviti popolno- dali čas do septembra, da se ma varen nakup itd. Kakršna okrepijo in dozorijo za novo ob- koli odločitev na tern področju javo. Vaša vprašanja pa bomo ima za posameznika, za družino sprejemali tudi v poletnem ali za podjetje izjemno veliko času, pripravljali odgovore in jih težo, včasih gre za življenjske objavili v jeseni. odločitve. Skratka, tema je po- Priloga se je izkazala kot zelo membna, aktualna in obširna. zanimiva, saj se je v zadnjih letih pri nas nepremičninski trg razgibal. Veliko je ponudb, veliko je povpraševanja in veliko vpra- Vabljeni sanj, kaj se bo na tem področju še naprej. Še veliko si bomo imeli povedati. k sodelovanju .2. D O) t/i W C UJ cc H ^ CO NEPREMIČNINE REAL ESTATE SVET RE d.o.o. Emota Kranj NAZoajsvA uUcA 12 4000 KnanJ Tel.: 04/2811-000 FAX.: 04/2026-479 (WAlb HLEBCE * polovica hiše z atrilem V centru .vasi Hlebce, ob cesti Lesce - Begunje, prodamo polovico starejše hiše - trisobno stanovanje s posebnim vhodom v pritličju. Stanovanje meri cca 100 m® in obsega: predprostor, kuhinjo, tri sobe in prostor za ureditev Icopalnice s straniščem. Ima tudi T » i I i i f > I » i 1 » t 1 ( » r » i » t } ( > < » t i i i i } ( » i r i ) i i < > < > ( ) ) s k f } i > 4 » ( 5 t i i { i < t t f i 1 ) 1 } { neposreden izhod na vrt Celotna parcela meri cca 400 m®. Hiša je bila zgrajena I. 1937 in je potrebna obnove. Kupec ne plača provizije. V račun vzamemo vašo nepremičnino. Cena: 12 mio SIT Stavbno zemljišče V Hlebcah prodamo tudi 675 m® veliko stavbno zemljišče, primer no za gradnjo enodružinske stanovanjske hiše ali hiše dvojčka. Parcela je ravna in sončna, priključka za vodovod in elektriko zagotovljena. Cena 10,5 mio SIT (65 EUR/m^], DDV vključen v ceno, provizije kupcu ne bomo zaračunali. 1 prijetno In mirno sosesko Individualnih stanovanjskili hiš - Šutna pri Žabnici ■ nformaciie: inženiring telefon: 04 2319 200, e-mail: info®domtrade.sl www. ... od temeljev do streiie in obnovo V neposredni bližini Kranja, ob sami gorenjski avtocesti, gradimo v kraju Kokrica poslovno cono. Objekti bodo zgrajeni do tretje podaljšane gradbene faze in bodo namenjeni za opravljanje različnih dejavnosti. SXUJCL Prodaja in infoimacije: www.sava-ip.si v CENTRU KRANJA 1 s > ZA VAS GRADIMO 17 komfortnih, sodobno zasnovanih stanovanj z atrijem ali teraso v dved viia bbkih s podzemno garažo. s s ava IP d.o.o., Slovenska 56,1000 Ljubljana, e-mail: info@saTa-ip.si tel.: 01/430 41 55, 430 41 51, 031 688 980 041 INVESmOR: HftDf INTOURS Krhrac i-4 SI-1000 PRODAJA: Iiniđgrmdi»f%9 www LiFisgradian« (t.oJ^ « CehTvik« 190 B si.taoo iftmM .liniagradiam^ Torek, 22. junija 2004 kmetijstvo / cveto.zaplotnik@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 17. STRAN Zakaj bi slavili le športnike, so se v soboto spraševali v Davči, ko so na ramena dvignili zmagovalca sekaškega tekmovanja Načeta Miklavčiča iz Koprivnika pri Sovodnju. Davča - Tekmovalca se je udeležilo 33 lastnikov gozdov in i\jihovih družinskih članov iz krajevnih enot Železniki, Poljane, Bohii\j, Most na Soči in Cerkno, zunaj konkurence pa je nastopilo še sedem tekmovalcev, med lyimi tudi trije s srednje gozdarske in lesarske šole v Postojni. Tekmovalci so se pomerili v zaseku in podžagovanju, kleščei\ju vej, prežagovai\ju debla in podiranju droga na balon. Zmagal je Nace Miklavčič (krajevna enota Poljane), drugi je bil Tone Cvetek (Bohinj), tretji Jani Vrhunc (Železniki), četrti Jaka Odar (Bohinj) in peti Janez Rant (Železniki), od šestega do petnajstega mesta pa so se razvrstili Franc Sodja (Bohinj), Izidor Pintar (Železniki), Franko Kleč, Borut Volf Zmagovalec Nace Miklavčič na ramenih tekmecev, gozdarjev in navijačev. (oba Most na Soči), Uroš Sta-nonik (Poljane), Anton Demšar, Miha Jelene (oba Železniki), Vinko Primožič (Cerkno), Jure Demšar (Železniki) in Metod Gatej (Cerkno). Pri Načetu Miklavčiču je bilo v soboto vse v znamenju številke ena: pr- Odkupna cena še ni znana Končno odločitev o odkupni ceni mleka naj bi sprejeli do 1. julija. Krai\j - Predstavniki mlekarn in govedorejcev se tudi na četrtkovem sestanku z ministrom za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dr. Milanom Pogačnikom niso dogovorili o višini odkupne cene mleka, sklenili so le, da se bodo odslej o mlečni problematiki pogajali v okviru skupine, ki jo bodo sestavljali predstavniki mlekarn, Zadružne zveze in kmetysko gozdarske zbornice. Skupina se bo prvič sestala ta teden in bo končno odločitev o ceni sprejela do 1. julija. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano menijo, da bi bila za vse najprimernejša rešitev, po kateri bi odkupno ceno mleka od letošnjega 1. aprila dalje znižali v višini pričakovane mlečne premije in dodatnega plačila v znesku 2,47 tolarja za kilogram mleka, rejci pa naj bi to razliko prejeli od agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja ob^ koncu prvega četrtletja prihodnjega leta. Uveljavitev takšne rešitve bi po oceni ministrstva preprečila resnejše pretrese na trgu z mlekom in mlečnimi izdelki, saj se s tem dohodkovni položaj rejcev ne bi poslabšal, mlekarne pa bi bile sposobne mleko redno odkupovati m plačevati. V kmetijsko gozdarski zbornici si ne zapirajo vrat za dogovaijanje, poudaijajo pa, da ne morejo pristati na znižanje odkupne cene, saj je ta po njihovih podatkih za minulo mlečno leto za 5,7 tolaija nižja od evropske. Mlekarne so pristale na odložitev dogovora o odkupni ceni zaradi nekaterih novih predlogov, izrečenih na sestanku z ministrom, predvsem pa zavoljo dobrih odnosov z rejci. Na ministrstvu so v dosedanjih pogovorih s predstavniki mlekarn in kmetov izpostavili, da je oblikovanje odkupnih cen izključno v pristojnosti rejcev in mlekarn in da je breme zaostrovanja ekonomskih pogojev v prireji in predelavi mleka treba enakomerno porazdeliti med rejce in mlekarne, pri tem pa naj bi z mlečno premijo in dodatnim plačilom za mleko nadomestih izpad dohodka zaradi pričakovanega znižanja odkupne cene na skupnem evropskem trgu. Položaj mlekarn se je z vstopom v Evropsko unijo poslabšal na notranjem in zunanjem trgu, odkup mleka pa se je v zadnjih letih povečeval kljub poslabševanju ekonomike. Cveto Zaplotnik Po podatkih ministrstva za kmetijstvo se je odkupna cena v starih članicah Evropske unije v letošnjih prvih treh mesecih v povprečju znižala za 3,5 odstotka, v novih članicah, kjer pa je občutno nižja kot v Sloveniji (od 14,7 do 24 evrov za sto kilogramov) pa se je celo nekoliko zvišala. Z GLASOM DO BOUŠE ZELENJAVE Posejemo endivijo in radič, sveža kolerabica in prve bučke Dež kar pada in pada, zato letos res nimamo težav s pomanjkanjem vode in zahvanjem vrtnin. So pa naše težave drugje: premalo sonca in počasnejša rast tistih rastlin, ki ljubijo in potrebujejo toploto. Dež je dober za solato, pa fižol. Slabše pa se denimo godi paradižniku in papriki. Prve bučke Bučke smo v toplo gredo posejali prve dni maja, v teh dneh pa nas razveseljujejo s prvimi plodovi. Če želite imeti čim več bučk, potem je priporočljivo plodove odtrgati, ko so še relativno majhni. Take bučke so bolj okusne od svojih večjih sester. S trganjem plodov tudi rastlino prepričate, da za-^ne delati nove plodove. Rastlina ima tako namreč Več moči za nove plodove, ker ji ni več treba skrbeti za stare. Kolerabica je odlična surova ali kuhana Kolerabico (sorta dunajska bela) smo v toplo gredo posejali konec marca, zdaj pa jo bomo >olerabice so tudi surove zelo dobre. končno lahko tudi jedli. Kolerabica je dobra tako surova kot kuhana. Če jemo presno (surovo), uporabimo le njen plod, ki je pri tej sorti bele barve. Če pa jo kuhamo - odlična je na primer v juhi ali pa kot omaka, pa uporabimo tudi njene sredinske Uste. Te jedi dodamo na drobno zrezane šele na koncu kuhanja, saj se tako bolje ohranijo njeni minerali in druge koristne snovi. Endivijo posejemo na gosto Zdaj je že čas, da posejemo tudi endivijo solato. Mi smo izbrali sorto dečja glava. Seme kali od 10 do 12 dni. Posejemo ga "na gosto", saj bomo rastline presadili. Dečja glava potrebuje dobro pognojena tla. Razvije kopasto rozeto z rumeno zelenimi listi in je primerna za pridelavo pozno poleti in zgodaj jeseni. Da bi imeli endivijo čim dlje časa, jo bomo sejali še dvakrat in to v razmiku približno treh tednov. Naslednjič jo bomo verjetno že lahko posejali na gredo, kjer je prej rasel krompir, ali pa čebula in nizek fižol. Sejemo radič Posejali bomo tudi radič. Izbrali smo sorti palla rossa in pan di zucchero.- Obe kalita od 5 do 14 dni in sta zgodnji sorti, ki ne prezimila. Palla rossa naredi okrogle glavice, njeni vinsko rdeči listi so dobri in nekoliko grenkega okusa. Ravno te grenke sestavine pa uravnavajo prebavo ter pospešujejo kroženje krvi in presnovo. To isto velja tudi za pad di zucherro, le da so njegove glave bele, kompaktne in podolgovate. Monika in Mateja Bertonce^ vič je nastopil na sekaškem tekmovanju, dobil je štartno številko ena in na koncu je osvojil prvo mesto. Zmage se je zelo razveselil in ko so ga tekmeci in gozdaiji ob razglasitvi "naložili" na ramena, je visoko v zrak dvignil tudi motorno žago Husqvama 359, ki jo je dobil za nagrado. Kot je povedal, prihaja s kmetije, ki obsega 40 hektar- Tone Cvetek jev zemljišč, od tega je okrog 30 hektarjev gozda. Gozd jim je pomemben vir dohodka, redijo pa tudi petnajst govedi. Nace se udeležuje tečajev za varno delo z motorno žago, veliko sekaških izkušenj pa si je nabral pri delu v domačem, precej strmem gozdu, kjer si pri spravilu lesa veliko pomagajo z vitlo, včasih pa je treba prijeti mdi za cepin. Z razpletom tekmovanja je bil Jani Vrhunc zelo zadovoljen tudi Tone Cvetek z Broda v Bohinju, sicer dijak kmetijske šole na Grmu pri Novem mestu, ki seje uvrstil na drugo mesto in si prislužil sedemdnevno bivanje v apartmaju na Mrzlem studencu. Tone že ima nekaj izkušenj s sekaških tekmovanj, pred dvema letoma je bil celo osmi na svetovnem mladinskem prvenstvu sekačev. Izhaja z bolj majhne kmetije, z vsega štirimi hektarji gozda, skupaj z očetom in bratrancem bo ustanovil s.p., ki se bo ukvarjal z gozdarskimi in tesarskimi storitvami. Jani Vrhunc iz Rudnega se je uvrstil na tretje mesto in si za nagrado prislužil teden dni dopusta v apartmaju Marjet-ka v Gorenjih Novakih. Kot je povedal, izhaja s kmetije, ki obsega 32 hektarjev gozda in osem hektarjev kmetijskih zem- ljišč. Ob delu se je izšolal za gozdaija - sekača, v okviru dopolnilne dejavnosti pa seka in spravlja les tudi drugim. Na gozdarskem dnevu, ki so ga pripravile območne enote zavoda za gozdove Kranj, Bled in Tolmin, strojni krožek Goijan in domačija Vrhove, so predstavili tudi varno delo z motorno žago, sodobne peči za ogrevanje z lesno biomaso, izdelovanje sekan-cev, sekaško opremo in orodje ter tudi stare obrti, povezane z gozdarstvom in lesarstvom. Rado Lotrič iz Železnikov je izdeloval "šinklne", Vincencij Demšar iz Škofje Loke in Andrej Demšar iz Studenega sta tesala tram, Janez Primožič iz Davče je vrtal z ročnim svedrom, Anton Frelih, prav tako iz Davče, je rezbaril... "Na gozdarskem dnevu smo želeli opozoriti predvsem na varno delo v gozdu ter popularizirati gozd kot naravno bogastvo in lesne ostanke kot vir energije," je dejal vodja tekmovanja Boštjan Skrlep. "Pravje, da lahko tudi sekači javno pokažejo svoje znanje in da najboljši dobijo nagrade," je zadovoljen ugotavljal vodja prireditve Marko Kenda in poudaril, da je prireditev pomembna za sodelovanje med Gorenjsko in Primorsko. Tudi lokacija je bila temu primerna: domačija Vrhove v "zgornji" Davči je na razvodnici med Gorenjsko in Primorsko, na starodavni meji med Salzburgom in Oglejem. » Cveto Zaplotnik .v.'——«'••^O"» v*v DUO tU » ^ * .«.A .lib • . uglašen na zdrav pridelek Izjemna učinkovitost proti krompirjevi plesni v odmerku 2,5 kg/ha nova kemična skupina dolgotrajno delovanje sistemično delovanje ni navzkrižne rezistence z obstoječimi fungicidi Od n o o o TJ UJ (O) PINUS Bayer CropScicncc o X s s sredstvi za varstvo rastlin ravnajte previdno! Pred uporabo preberite navodila za uporabo S z C I i i } 4 kranj, 19. 10. 7. 2004 www.FGsrivalCarniola.com f Otvoritveni ognjemet melodij Mednarodni multikulturni Festival Carniola se je v soboto, 19. junija, začel s slavnostnim govorom župana, ki je odprl enega največjih kulturnih dogodkov, kar jih je gostilo mesto Kranj - prvo uprizoritev Verdijeve opere La Traviata na prostem. Tako organizatorji kot občinstvo 80 svoje poglede usmerjali v nebo, ki je proti večeru na prizorišče začelo spuščati nezaželene dežne kaplje. Kot po ču-dežu je tik pred začetkom otvoritvenega spektakla dež ponehal, obiskovalci so napolniti prizorišče, in maestro je dal znak za začetek. Jurij Reja, ki se je v soboto poslovil od petja v La Traviati, je dokazal, da je še vedno v svetovnem vrhu tenoristov. Občinstvo je popeljal na nepozabno potovanje v svet ljubezni, hrepenenja in posameznikovega boja z življenjskimi preizkušnjami. Ognjemet čudovitih melodij se je z bliski, grmenjem in bučnim aplavzom občinstva, ki je do zadnjega kotička napolnilo dvorišče gradu Khislstein, zaključil. Obiskovalcem Festivala Carniola je podelil nepozaben spomin. Veličasten začetek je hkrati napoved množice dogodkov, ki bodo v štirih festivalskih tednih popestrili mestno dogajanje. Torki so namenjeni ljubiteljem gledaliških predstav, srede fil-mofilom, ob koncu tedna pa bodo prišli na račun ljubitelji glasbe. Vsekakor moramo omeniti še gostovanje festivala pouličnega gledališča Ana De-setnica in ostalih uličnih umetnikov, ki bodo gledalcem pričarali nasmeh na obraze in jih presenečali s svojimi spretnostmi. Festival Carniola je prava kulturna osvežitev mestnega jedra, narejen pa je zaradi Vas in za Vas, spoštovano občinstvo. Festival organizira Art center, zavod za kulturo mladih, pod pokroviteljstvom Mestne občine Kranj in sponzorstvom Save Tires - podjetjem koncema Goodyear, zavarovalnice Triglav, Probanke, Terma Škofje Loke, ŠS CMOK, Ministrstva za kulturo In mnogih drugih. Opero La Traviata, ki je za organizatorje velik finančni zalogaj pa sta podprla še Merkur in Gorenjska banka. Več o pisanem programu festivala najdete na www.Festi-valCarniola.com. Urednik strani in novinar: Jure Ramovš Foto: Bojan Okorn Ob letu obsorej Doris in George, vsak zase srečno poročena, se po naključju srečata v hotelu in skupaj preživita konec tedna. Ob letu osorej se za konec tedna v isti hotelski sobi, brez skrbi, brez obveznosti in brez odgovornosti srečujeta še 25 let, da se predajata posteljnim radostim in klepetu. Leta bežijo, le njuna srečanja ostajajo. foTo redna BESEDA POKROVITELJEV Richard A. Johnson, glavni direktor in predsednik uprave Save Tires, d.o.o. Zavod za kulturo mladih, s katerim sodelujemo že več let, bo z organizacijo poletnega festivala Carniola nedvomno tudi letos dokazal, da so mladi sposobni popestriti in razgibati poletje v Kranju. Kultume jn zabavne prireditve v našem mestu nas vse vedno znova razveseljujejo in utrjujejo v že tako trdnem prepričanju, da ima kakovostno bivanje in preživljanje prostega časa raznolike razsežnosti in da je poletni festival Carniola gotovo ena od njih. Raznolikih razsežnosti v poslovanju se zavedamo tudi v Savi Tires: ekonomski komponenti našega poslovanja se enakopravno pridružujeta tudi okoljska in družbena komponenta. Zgolj odlični poslovni rezultati ne zadostujejo več za poslovno odličnost v pravem pomenu besede. Sava Tires je poslovno uspešno in družbeno odgovorno podjetje, ki je prepoznavno tudi po svoji aktivni vlogi in sodelovanju z ožjem in širšim okoljem, v katerem živijo in delajo naši zaposleni, sosedje, kupci in drugi poslovni partnerji. Za sodelovanje z zavodom za kulturo mladim pri organizaciji poletnega festivala Carniola se odločamo, ker je to prireditev, ki nedvomno prispeva k večji kakovosti bivanja v Kranju, kjer živimo in delamo. Prepričan sem, da bo ob zaključku letošnjega festivala za nami še eno nepozabno, vroče poletno festivalsko dogajanje, ki ga bo z veseljem obiskalo veliko število naših someščanov vseh starosti. Snovalcem projekta, organizatorjem, vsem nastopajočim m obiskovalcem želim obilo užitkov in živahnega druženja ter seveda lepega vremena! Janez Deželak, direktor TERMO Škofja Loka Sodelovanje s festivalom Carniola smo začeli že v lanskem poletju in bili smo zadovoljni. Gre za dobro organiziran in kakovostno zasnovan program poletnih prireditev, ki je dobro obiskan. Kot uspešno gorenjsko podjetje smo se tudi letos odločili za sodelovanje iz več razlogov. Kakovostno izrabljen prosti čas je ena pomembnejših kategorij kakovosti življenja, ki jo želimo dvigati. Poleg tega je Termo podjetje s posluhom za kultumo plat življenja. Pomembno pri festivalu je tudi druženje ljudi vseh generacij. Če pa seveda skupaj s tem čimveč-jemu številu obiskovalcev predstavimo tudi naše podjetje oz. naše izdelke, je korist obojestranska. Aleš Klement, direktor Zavarovalnice Triglav Končno je le spet prišlo poletje, ki bo tokrat nekoliko krajše. Krajši bo tudi čas trajanja festivala Carniola, bo pa zato program še bolj bogat in raznolik. Gorenjci smo se na festival že navadili in ga težko pričakujemo, zato smo v Zavarovalnici Triglav, d.d.. Območna enota Kranj tudi letos pokrovitelji dogajanj na poletnem festivalu Carniola. Vsem obiskovalcem želimo obilo zabave in kulturnih užitkov. Srečamo se ob poletnih večerih na številnih prizoriščih starega mesta Kranja. Hermina Krt, direktorica Probanke, d.d. Maribor, PE Kranj Probainka, d.d., Maribor tudi letos podpira izvedbo mednarodnega m u Iti kultu m ega dogodka v Kranju - Festival Carniola, ki postaja aktiven dejavnik v okolju in prispeva k turistični in kulturni prepoznavnosti mesta. Prireditev je na vrhunski ravni z zelo pestrim in kakovostnjm programom, ki mesto naredi živo, kamor se stekajo poti vseh generacij in kjer vsak posameznik najde sebi primemo animacijo. Mesto Kranj mora ostati odprto mesto, mesto, ki diha s polnimi pljuči, mesto, ki bo ime Prešerna poneslo prek meja, ... Zato smo zraven - tako z moralno podporo, s sponzorskimi sredstvi in prisotnostjo na prireditvah kot občani mesta Kranja. Vabimo vas, da bodite zraven tudi vil Aleš Sladojevič, direktor ŠS CMOK ^^PIHI^ Prireditve v Kranju podpiramo že vrsto let. Pred- m vsem zato, ker so prireditve po naši oceni tisto, kar bo mestnemu jedru dalo potrebno vsebino. Vsebino, ki bo iz Kranja pomagala narediti mesto in ki bo vse nas povabila, da del svojega kultumega in družabnega življenja preživimo tudi v svojem mestu. Festival Carniola nas v mestno jedro vabi že četrto leto. Po vsebini je med bolje ocenjenimi festivali v Sloveniji. Iz leta v leto pridobiva vedno širši krog obiskovalcev. To so razlogi, zaradi katerih smo se tudi letos odločili za finančno pomoč Festivalu Carniola. Upam, da se bomo srečali! festivalska orizorisča Pavsiarjeva hisa Hiša št. 18 na Glavnem trgu, imenovana Pavsiarjeva hiša, je primer bogate meščanske stavbe 16. stoletja. V izjemno razgibano in bogato celoto se je razvila iz treh samostojnih stavbnih enot, ki so jih v sredini 16. stoletja povezali arkadni hodniki. V notranjosti so ohranjeni številni poznogotski arhitekturni členi, na dvorišču arkadni hodniki, v prvem nadstropju in na pročelju pa freske iz okoli leta 1500. Atrij Pavšiarjeve hiše je s svojo bogato zgodovinsko dediščino več kot primeren prostor za izvedbo klasičnih koncertov. carniola priporoča * \ v Katalena " 9 Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora, ki jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to vitalno izro-' čilo, mu vdihnrti nove energije, potegniti ga iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri tem pa je seveda nujno potrebno ne ozirati se na fevdalizacijo glasbe in na ozkost glasbenih smeri. V okviru prirejanja materiala je dovoljeno tako rekoč vse. V skupini Katalena so se skupaj našli glasbeniki iz zelo raznolikih glasbenih okolij, ki svojo ustvarjalno energijo skozi obdelavo ljudskega materiala združujejo v samosvoj glasbeni hibrid. informator petek, 25. 6 17:00 Bodimo klovni J 7:00 ■ torek, 22. 6 Bodimo klovni 18K)0 21:00 I f. Bodimo klovni Ob letu osorej v Spas teater sreda, 23. 6. 21:00 ; /; PI-FF • Politically Incorrect Film Festival ponovno v Kranju četrtek, 24. 6. 18:00 . 'J Lf^naijev cirkus Krćuijski komedijanti 20:00 Marlizz show - iluzije velikega čarovnika 21:00 »I Autodafć 21:00 Vlado Kreslin in Beltinška banda sobota, 26. 6. 10:00 20:00 : 21:00 Alma Quartett Salzburg • / ^ • • ' ^ . ; \ ^ . / ^ Katalena Otroške delavnice Združenje staršev in otrok 10:00 Moj dežnik je lahko balon Lutkovno gledališče Glej 20:00 21:00 Pajelanca " Grande Companhia Braslleira do Mysteriös e Novidades (Brazilija) Dejan Teodorovic Band (Novi Sad, Srbija) 21i» Tereza Kesovija Sponzorji prireditve m ava Tires GOODlr^EAR studentski servis triglav PROBANKA /a \as t)ck'/inio casi • « forek, 22. junija 2004 zdravje, dobrota / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS 19. STRAN Pretirano sončenje škoduje Izpostavljanje soncu v mladosti, se bo poznalo na koži po 30. letu. Ne pretiravajmo s sončenjem in uporabljajmo kakovostna zaščitna sredstva. Šola o soncu. Ijub^ana - Zagorela polt je še nedavno predsta\^ala lepotni ideal in brez i\je se poletje skoraj ni smelo končati. Ležai^e na soncu smo merili v urah, namesto zaščitnih krem pa uporabljali o^a. Potem smo soncu dodali Še umetno sonce, solarye. Sodobna priporočila za zaščito pred sončnhni žarki so zapisano obrnila na glavo. Pretirano izpos^vyai\je sončnim žarkom škoduje! Pretirano sončenje je preteklost, zadošča že nekaj minut dnevno Med sončenjem je naša koža izpostavljena UVB in UVA žarkom, prvi prodirajo v našo vrh-njico, kjer povzročajo sončne opekline, UVA žarki pa imajo manjšo energijo in zato povzročajo v glavnem pigmentacijo kože, vendar prodirajo globlje. Kratkoročne posledice omenjenih žarkov so različne fotoaler-gične in fototoksične reakcije, dolgoročne pa prezgodnje staranje kože, poškodba genetskega materiala, oslabljen imunski sistem ter pojav kožnega raka, tudi malignega melanoma, najhujše in najnevarnejše oblike kožnega raka. Zagorelost je obrambna in zaščitna reakcija kože pred UV žarki ter znak, da so v njej že nastale Škodljive spremembe. Za rdečelase in zelo svetlolase ljudi, ki imajo svetlo polt, velja, da tvorijo minimalno količino kožnih barvil, njihova koža na soncu le pordeči, kar je znak vnetja, skoraj nikoli pa ne porjavi. Če vsako leto pretiravamo s sončenjem, se po-, škodbe kože seštevajo. Posledice čezmernega izpostavljanja soncu v mladosti se pokažejo po 30. letu. Dermatovenerologi svetlopol-tim ljudem, ki imajo veliko pigmentnih znamenj po telesu svetujejo, naj večkrat letno pregledajo svoja znamenja in če opazijo spremembe, na primer srbenje, potemnitev, rast ali spontano krvavitev, naj takoj obiščejo ' zdravnika. Združenje sloven- skih dermatovenerologov je že lani sprejelo nekaj priporočil za zaščito pred sončnimi žarki, v katerih odsvetuje namerno izpostavljanje soncu zaradi poijavit-ve, izpostavljanje soncu med 10. in 16. uro, svetuje pa gosto tkana oblačila, pokrivala in kakovostna sončna očala z UV filtrom. Uporabljati moramo zaščitna sredstva z zelo visokim zaščitnim faktorjem, najmanj 15. Izdelek naj bo tudi fotostabilen in odporen proti vodi. Na kožo ga nanesimo pol ure pred izpostavljanjem soncu ter po vsakem kopanju. Zaščitimo tudi ustnice, veke in uhlje. Zdravniki odsvetujejo uporabo solarijev in svetujejo staršem, naj bodo zelo previdni pri izpostavljanju soncu svojih otr- ok, dojenčkov in malih otrok naj ne izpostavljajo soncu. Lansko zaščitno kremo zavrzimo in vsako leto kupimo novo, izpostavljanje sončnim žarkom pa štej-mo v minutah. Ozaveščenost Slovencev je dokaj nizka, saj se jih več kot 60 odstotkov še vedno izpostavlja soncu v najbolj vročih urah, med 11. in 16. uro. Slovenski dermatovenerologi so v sodelovanju z Zvezo slovenskih društev za boj proti raku in Zvezo prijateljev mladine letos že tretjič pripravili preventivni projekt o zaščiti pred soncem Center preventivne zaščite pred soncem, ki preko Šole o soncu izobražuje tudi otroke. Renata Škrjanc, foto: Tina Doki Sporočilo v steklenici opozarja Ljublana - Poraba alkohola v Sloveniji je med najvišjimi v Evropi. V povprečju vsak državljan Slovenije, starejši od 15 let, v enem letu pop^e 103 litre piva, dobrih 41 litrov vina in 1 liter žganih p^ač. Dokazano je, da pitje povzroča okvaro jeter, trebušne slinavke, želodca, popuščanje srca, možgansko kap, povišan krvni tlak, bolezni živčevja in duševne motnje. Manj tvegano pitje alkohola za zdrave odrasle: moŠki naj ne bi popili več kot 14-enot alkohola tedensko, kar je največ ena steklenica piva dnevno, ženske pa ne več kot 7 enot tedensko. Škodljivih učinkov pitja alkohola so se v projektu Kolkor kapljic, tolko let lotili tudi na Oddelku za oblikovanje na Akademiji za likovno umetnost in na Katedri za družinsko medicino na Medicinski fakulteti, in bodo od 15. junija do 5. julija v parku Zvezda predstavili serijo plakatov pod skupnim naslovom Sporočilo v steklenici, ki opozarjajo na enega najbolj perečih socialno-zdravstvenih problemov v državi. Poleg razstave so pripraviU tudi zloženko, ki predstavlja meje manj tveganega pitja alkohola in bo na voljo tudi v zdravstvenih domovih in šolah. R. Š. DRUŽINSKI NASVETI Ko šolski zvonec ne z^oni več Damjana Šmid Napočil je zadnji teden pred poletnimi počitnicami. Najbrž je tako kot vsako leto tale čas najbolj naporen za učitelje, otroke in mladostnike ter tudi za starše. Še preden pa še bomo vsi dobro spočili, se bo vse začelo od začetka. In tako vsako leto, dokler traja šolanje. če pogledamo naše šolarje, niso prav nič drugačni kot ostala leta. Tisti, ki imajo radi šolo, jo imajo radi še naprej, ostali pa, ki šole ne marajo, je najbrž ne bodo nikoli marali. Odrasli bi se morali zavedati, da smo mi tisti, ki nekako vodimo otroke skozi proces šolanja in naš odnos do šole, do učenja, do učiteljev je tisti, ki ga največkrat prevzame tudi naš otrok. Zato menim, da bi bilo dobro, ko bi malo omejili tole pljuvanje in kritiziranje vsevprek, kako je devetletna osnovna šola zanič, kako, da niso pravi izbirni predmeti, kako so otroci preobremenjeni. Vse te informacije, ki jih človek sliši mimogrede v trgovini, pri frizerju ali na ulici se nalezljivo širijo in prej kot slej pridejo na ušesa tudi otrokom in mladostnikom. Ni čudno torej, da ze otroci zavzemajo takšna stališča, da znajo na vsakem koraku videti samo nekaj slabega, nikoli pa ne vidijo ničesar dobrega. Nisem še slišala starša, ki bi znal pohvaliti, ko je govora o šoli. Izleti so prezahtevni ali predolgočasni, odmori so prekratki ali predolgi, učitelji so premili ali prestrogi. Kaj potem sploh hočete, ljudje? Najlažje je kritizirati kar vsevprek. Zakaj nihče ne stopi v šolo in reče, kako je hvaležen, ker za njegovega otroka skrbijo tudi v času kosila? Da skrbijo za to, v kakšnem stanju ima zobe ? Da jim je mar za to, če so v družini težave? Da poskrbijo za varnost pred šolo in še kje? Da se trudijo vsi ti ljudje po svojih najboljših močeh? Nobena sprememba se ne zgodi čez noč. Kar nekaj dobrih stvari se dogaja v devetletni šoli in če pomislimo, da je lažje delati v dvoje, v skupini, potem bi vsem tistim, ki znajo samo kritizirati predlagala, da ^e aktivno vklju-ßjo v ta proces spreminjanja in izboljšav. Šola je že dolgo časa na prepihu in če me spomin ne vara, se je že od nekdaj kritiziralo in pljuvalo čeznjo. Bo sploh kdaj idealna? Alije mogoče samo ena izmed stvari, kijih v življenju srečamo pa niso idealne? Ravno zaradi tega, ker stvari niso idealne ljudje vedno stremimo k temu, da bi jih izboljšali. Toda, kar je za nekoga izboljšava, je za drugega slabost. Vsaka stvar potrebuje svoj Čas. Tudi devetletna šola bo pokazala svoje pluse in minuse. Na nas pa je, da jih znamo videti, jih sprejemati in tudi spreminjati. Sestanki so polni jeznih staršev samo takrat, ko se domnevno kratijo pravice otrok. Takrat, ko je govora o aktivnem spreminjanju, o dolžnostih, o konkretnih predlogih, o varnosti, zdravju in prehrani otrok - kje ste starši takrat? Hiša zavetja odprta ob koncu leta Ugledna lionsa na Gorenjskem Hisa zavetja, namenjena otrokom, ki jih v sodnih postopkih odvzamejo družini in čakajo na dodelitev v rejništvo ali posvojitev, bo predvidoma odprta novembra. Ljubljana - To je projekt Zveze prijateljev mladine Slovenije, v katerega bo Mercator vložil okoli 90 milijonov tolarjev. Partnerja sta prejšnji teden o tem podpisala sporazum, hiŠa zavetja pa naj bi po predvidevanjih začela delati že pred koncem leta. Zveza prijateljev mladine Slovenije pričakuje, da bo dobila koncesijo za tovrstno zu-najdružinsko namestitev otrok, od vladnih*ustanov pa tudi redne finančne vire za njeno delovanje. Družinsko nasilje narašča, odkrijejo tudi vse več primerov ogrožanja otrok in mladostnikov, nasilja in spolnih zlorab. V takih primerih otroka umaknejo iz ogrožujočega okolja. Prostorskih zmogljivosti za namestitev teh otrok pa je premalo, zaradi Česar ustrezne ustanove včasih odkritih zlorab otrok in mladostnikov ne more-t JO obravnavati celostno, otroci pa so še naprej izpostavljeni na- Predsednlk Zveze prijateljev mladine Slovenije in predsednik uprave Mercatorja Zoran Jankovič z maketo hišice zavetja iz lego kock. silju. S hišo zavetja želijo to vrzel zapolniti in z njo dopolniti že obstoječo mrežo pomoči na področju varstva in zaščite ogroženih otrok in mladostnikov. Hiša zavetja bo nudila ta- kim otrokom začasno namestitev s celodnevno oskrbo, varstvo in vodenje ter strokovno obravnavo po načelih nadomestne družinske obravnave. D.Ž. Gorenjsko sta obiskala dva ugledna vodilna človeka Lions Club International, Ashok Mehta in Ernest Musi Bled - Prejšnji teden so se v Vili Bled srečali člani gorenjskih Lions klubov. Sedaj jih je že sedem, LC Kranj, Škof j a Loka, Domžale, Bled, Bled Golf, Kamnik in Kranjska Gora, in vsak od njih je predstavil letošnje aktivnosti. V gosteh sta bila dva pomembna gosta iz mednarodne organizacije lion-sov, Ashok Mehta, drugi podpredsednik Lions Club International, ki bo v kratkem postal prvi podpredsednik, v naslednjem mandatu pa predsednik te največje dobrodelne organizacije na svetu, in Emest Musil, bivši mednarodni direktor LCI, ki sta z gorenjskimi levi spregovorila o usmeritvah in pričakovanjih te organizacije za programsko leto 2004/2005. Gorenjski lionsi so bili v preteklem letu zelo aktivni zlasti pri pomoči socialno in zdravstveno ogroženim družinam in posameznikom, pa tudi ustanovam, ki skr- Ugledna gosta pri gorenjskih lionsih: od leve proti desni Janez Bohorič, Ashok Mehta,-Ernest Musil, Anton Hrovatič in Janez Fajfar bijo za te ljudi. Pomembna gosta sta izrazila zadovoljstvo z razvojem lioOnizma pri nas, za opravljeno delo v Sloveniji in za pomoč pri širjenju lionizma v nove države pa je Ashok Mehta izrekel priznanje prvemu guvernerju slovenskih ''levov" Janezu Bohoriču. D.Z. Feto: Gorazd Kavčič Dobrodelni koncert za Sožitje Družina naj obdrži stanovanje Darilo Škofja Loka - Kulturno društvo Ivana Tavčarja iz Poljan je Že šestič pripravilo dobrodelni koncert za bivalno skupnost v Skofji Loki. V programu so nastopili: MePZ Glasbena matica Ljubljana (zborovodja Tomaž Tozon), MoPZ Adoramus Slovenj Gradec (zborovodja Polona Krpač), MePZ Blaž Potočnik Šentvid nad Ljubljano (zborovodja Ana Erman), MePZ Tra-*arski zvon Gorenja vas (zborovodja Pavel Dolenc), MePZ Poljane (zborovodja Irena Debeljak). Za organizacijo koncertov v dobrodelni namen na Volben-^^ gre zahvala Kulturnemu dru- štvu Ivana Tavčarja iz Poljan, krajevni skupnosti Poljane, občinama Gorenja vas - Poljane in Škof j a Loka, sporoča društvo Sožitje iz Škofje Loke, ki mu je vsako leto namenjen izkupiček dobrodelnega koncerta. Posebno se zahvaljujejo predsednici društva Majdi Debeljak, ki vsaki prireditvi pripravi lepo spremno besedo in duhovno misel in se trudi, da je po prireditvi pri Mežnarju pogostitev za vse nastopajoče in goste. Za kakovostno raven nastopajočih zborov vsa leta skrbi zborovodja Tomaž Tozon. Društvo Sožitje se za podporo zahvaljuje: pevcem in pevkam ter zborovodjem vseh zborov, Janku in Francki Želez-nik, Mežnarjevima s Sv. Vol-benka, Andreju Klincu in njegovim pomočnikom, Lojzetu in Mihaeli Benedičič, Ireni Marolt in Veri Čadež, prostovoljnim gasilcem iz Poljan, Klemenu Rantu, Izidoiju Cankaiju in Izidorju Jesenku. Ves denar od teh prireditev (doslej so zbrali 4 milijone), bo Sožitje namenilo iz-radnji bivalne skupnosti v kofji Loki. Na letošnjem koncertu so zbrali 200 tisočakov. V imenu bodočih stanovalcev se društvo Sožitje se znova zahvaljuje. Krai^ - Območno združenje Rdečega križa. Župnijska Karitas in bratSkomU BiodU Center za socialno delo Kranj želijo pomagati družini Baloh, ki ji grozi izselitev iz njihovega stanovanja. Razpisan je že narok za javno dražbo stanovanja, omenjene organizacije pa so zaprosile sodišče za preložitev dražbe, saj nameravata nevladni organizaciji zbrati denar in pomagati družini Baloh odplačati dolgove, ki so se ji nabrali zaradi več let neplačevanja stanarine. Stiska te velike družine je res velika: Nada Baloh skrbi še za tri otroke, starejša sta srednješolca, mlajši osnovnošolec, mati pa je redno zaposlena šele poldrugo leto. Prej je družino preživljala z denarno socialno pomočjo, s čimer so komaj shajali, zato niso plačevali položnic za stanovanje. Dolg je precej visok, le glavnica znaša poldrugi milijon, razen tega pa jih bremenijo še obresti in stroški sodišča. Rdeči križ in Karitas bosta zbrali denar in se pomagali Balohovim izkopati iz dolgov, da bodo lahko obdržali stanovanje. Družino Baloh bomo v prihodnje podrobneje predstavili, prav tako akcijo obeh dobrodelnih organizacij, ki bosta za pomoč družini tudi javno zbirali denar na svojih transakcijskih računih. D.Ž. Bled - Rotary klub Bled druži dolgoletno prijateljstvo z Rotary klubom Brixen-Bressanone. Ob blejski tisoČIetnici sta pobratena kluba izročila blejskemu županu Jožetu Antoniču in občanom Bleda kip Marije z Jezusom, delo akademskega kiparja Slavka Oblaka. Kip bo krasil grajsko kapelo, zasluge za to pa imajo zlasti Zavod za varovanje kulturne dediščine iz Kranja, Narodni muzej iz Ljubljane in občina Bled. •• t \ GORENJSKI GLAS • 20. STRAN avtomobilizem, motociklizem, navtika / matjaz.gregoric@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 Test: Tischer Trail 260 S in Mazda B2500 4x4 FreeStyle Cab Naraščajoči avtodomski turizem ni obšel tudi slovenskih ljubiteljev kampiranja in potovanj, zato je kljub relativno visoki ceni in stroškom, tovrstnih vozil tudi pri nas vsako leto več. Naraščajoči avtodomski turizem ni obšel tudi slovenskih Iju-bUeUev kampiraiya in potovai^, zato je l^jub relativno visoki ceni in stroškom, tovrstnih vozil tudi pri nas vsako leto več. Popotniki, ki svojo hišo na tak ali drugačen način vozijo s seboj, imajo seveda zelo različne potrebe in navade in si izberejo temu primemo vozilo. Nekoliko nenavadna kombinacija je terenski kamionet z naloženim bival-nikom, namenjen predvsem ti- stim, ki bi radi vse svoje poti opravili samo z enim avtomobilom. Bivalnik nemškega proizvajalca Tischer, ki seje tokrat znašel na preizkušnji, je bil pritijen na tovorni prostor Mazdinega kamioneta B2500 s podaljšano ka- bino in štirikolesnim pogonom. Na cesti ta kombinacija privablja precej radovednih pogledov, saj se zdi nadgradnja navidezno prevelika za vozilo, prav tako pa veliko podobnih avtodomov pri nas ni videti, čeprav so pri Tisc-herju specializirani prav za tovrstne bivalnike. Mazda B2500 ima tako kot drugi podobni (večinoma japonski) kamioneti standardizirane mere tovornega prostora in potrebne predelave za prevoz bi-valnika so minimalne, le dve pritrdišči na vsakem blatniku zadnjega kolesnega para in električno instalacijo. Bivalnik je, potem ko ga vozilo ^loži s svojega "hrbta", postavljen na štirih teleskopskih nogah, ki jih je mogoče krmiliti s pomočjo daljinskega upravIjalnika, vendar spuščanje in dviganje potekata zelo počasi. V notranjosti je več prostora, kot bi si bilo mogoče domišljati glede na zunanje mere. Vhodna vrata so zaradi previsa preko tovornega dela vozila na zadnjem koncu, stopnica je zaradi precejšnje oddaljenosti dna od tal nameščena precej visoko. Po - proizvajalčevih navedbah naj bi bil bivalnik trail 260 S name- tehnični podatki njen štirim osebam, kar je tudi Model: .............................Tischer Trail 260 S izvedljivo, težave nastanejo le Kapaciteta: ..............................4 osebe ^laradi omejenih možnosti za Skupna dolžina: ...............................590 cm spanje. V nadstrešku v spre- Skupna višina: ...............,................287 cm dnjcm delu je sicer skoraj iz- Notranja dolžina dna: ...........................260 cm jemno razkošna široka postelja. Cena: .............................16.258 evrov + DDV nad katero je do strehe celo več Zastopnik: ........................................- prostora kot v večjih avtodomih. Vozilo: .............................Mazda B 2500 4x4 toda tistim, ki jim ni usojeno le- Motor: ...................štirivaljni, turbodizelski, 2500 ccm žati na njej, sta na voljo dve Moč: ......................80 kW/109 KM pri 3500 v/min utesnjeni in bolj zasilni ležišči v Cena: .................................4.933.270 SIT "dnevni sobi" Sicer pa je v no- Zastopnik: .............................MMS, Ljubljana tranjosti še dovolj prostora za Skoraj za mesec presežka Prodaja novih avtomobilov na slovenskem avtomobilskem trgu je bila tudi v letošnjem maju občutno višja kot v istem lanskem mesecu. Tako na letni ravni statistika beleži že za mesečno količino presežka v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Skupna letošnja prodaja znaša 30.956 enot, medtem ko je bilo lani v petih mesecih prodanih 25.037 avtomobilov. Samo maja se je na cestah pojavil 6.101 nov štirikolesnik, lani 5.311. Bolj kot številke, so ponovno zanimiva razmerja med posameznimi znamkami. Po pričakovanjih je na prvem mestu še vedno Renault, ki je letos skupaj prodal že 7.889 novih avtomobilov (lani 5889), na drugem mestu pa se s precejšnjimi težavami drži Vol- kswagen s 3.208 (2.913), ki mu za ovratnik diha Peugeot s 3.079 (2.912). Zanimivo je, da sta pr-vouvrščena izgubila nekaj tržnega deleža, medtem ko je tret-- jemu uspelo odebeliti tržno pogačo. Tudi boj za tretjo stopničko bo še zanimiv, saj je skupno četrtouvrŠčeni Opel v maju dosegel enak rezultat kot Peugeot in mu že sledi tudi v skupni številki. V nadaljevanju razpredelnice je presenečenj manj, od petega do desetega mesta se razvrščajo Citroen, Fiat, Hyundai, Ford, Toyota in Seat. Pri posameznih modelih je še vedno krepko v vodstvu renault clio, sledijo pa peugeot 206, Volkswagen golf, renault megane in fiat punto. Matjaž Gregorič NA KRATKO - V aprilu je bil tržni delež skupine FIAT AUTO 7,7-odstoten, kar je 11,4-odstotna rast glede na enako obdobje lani. Fiat Auto med vsemi evropskimi proizvajalci vozil tako beleži eno izmed najmočnejših rasti, saj je na celotnem evropskem trgu v aprilu zabeležena 4,1-odstotna rast registracij glede na april 2003. Aprilski rezultati Fiat Auta potrjujejo pozitivni trend prvega kvartala 2004; glede na lansko leto to štirime-sečno obdobje kaže 4,7-odstot-no rast v primerjavi s 3,2-od-stotno splošno rastjo registracij v evropskem prostoru. Po posameznih blagovnih znamkah ima Fiat 10,9-odstotno rast, Lancia 28,4-odstotno in Alfa Romeo 4,3-odstotno glede na april 2003. M.G. .L' Rablj ena vozila Delovni čas: med tednom: od 7. do 19. ure sobota: od 8. do 13. ure, e-mail: igor.pogacnik@a-l.si Znamka In tip .Fiat Cinquecento Volvo 460 1,8 k,abs,sv,cz,es Peugeot 306 xr k,air,cz,es R Clio 1,2 fidji 3v Megane 1,4 eRL sv Suzuki Baleno 1,6 2air,sv,cz,es Fiat Brava 1,6 sx sv,cz,es,air Suzuki Swift 1,0 2air,a,es Megane 1,6 RN air,cz Volvo V70 2,0 k,abs,cz,es,sv,4air RClio 1,2 2xair Laguna 2,0 RXE k,abs,sv,cz,es R-Twingo 1,2 es,r Letni k-barva Cena v Sit 1995 rdeča 430.000,00 1994 zelena 699.000,00 1995 rdeča 780.000,00 1997 met. rdeča 820.000,00 1996 rdeča 840.000,00 1997 modra 870.000,00 1996 bela 880.000,00 1999 modra 940.000,00 1996 metzelena 980.000,00 1997 srebrna 1.850.000,00 2000 rdeča 1.150.000,00 1996 bela 1.190.000,00 2001 rdeča 1.270.000,00 RENAULT www.alDetour-remont.si Za vozila z garandlo vam jamčimo: ♦ BREZPLAČEN PREIZKUS ♦ 82 TOČK KONTROLE NA VOZILU ♦ TEHNIČNO KONTROLO VOZILA PO 2000 PREVOŽENIH KILOMETRIH ♦ POMOČ NA CESa VI J^KO AU POPRAVILO ♦ no 12 MESEČNO TEHNIČNO GARANCIIO IHiKNDA: ♦ C VOZILO 7. nAR/\NCIIO -K KLIMA ♦ SV SERVO VOIA\ ♦ CZ: CKNTRAIJJI) /-^KLKPAMK - K RAHIO - KS: Kli-:KTR. DVIG STEKFL ♦ AIK Am!i/\(l Vse za vad avto na enem mestu: D.D. KRANJ SERVISNO PRODAJNI CENTER KRANJ. UUBLJANSKA 22 Rabljena vozila: 04/20 15 240, Centrala: 04/20 15 215 ♦ Prodaja vo7ji Kenaull ♦ V/.dr^.evanjo vo/.il ♦ Najem vozil ♦ Prepis V()7.il ♦ /dvarovanjn in registracija vn/il ♦ Odkup in prodaja rabljenih vo/il ♦ Tehnični pregledi osebnih, Hivornih in priklopnih vo/.il kuhinjo, montažno mizico in v zadnjem delu stranišče z zložljivim umivalnikom. Rezervoar za pitno vodo ima prostornino 80 litrov, štedilniku in hladilniku, ki ima tudi električno napajanje, pa sta na voljo še dve 5-kilogramski plinski jeklenki. Poleg osnovne je na voljo še dolg spisek dodatne opreme, sicer pa v notranjosti manjka predvsem nekaj prostornejših in temu primemo bolj uporabnih omar. Na zadnjem delu bivalnika sta nosilca za dve kolesi, lestev pa omogoča namestitev športnih rekvizitov, na primer jadralne deske tudi na streho. Zaradi previsa preko tovornega prostora so na spodnjem delu predpisane luči, prav tako pa je potrebna prestavitev registrske tablice. Zaradi širine sta na serijski boč- ni ogledali pritrjeni še dve dodatni, kljub temu pa je mrtev kot še vedno precej velik in zlasti pri vzvratni vožnji mora biti voznik zelo pazljiv. Glavna prednost montažnega avtodoma je v tem, da je vozilo po postavitvi prosto uporabno, vendar se je treba hkrati sprijazniti s precej poslabšanimi voznimi lastnostmi. Mazda B2500 je s svojim 2,5-litrskim turbodizelskim motorjem sicer zlahka kos velikemu in težkemu bremenu, vendar porušena aerodinamika in teža, ki v\^i preko zadnjih koles, občutno vplivata na obnašanje avtomobila. Predvsem zaradi dela nad kabino je čutiti precej zaviranja, zanimivo pa je, da ni pretiranega bočnega nagibanja. Bolj moteča so vzdolžna nihanja, ki so neprijetna zlasti pri ustavljanju, a tudi med vožnjo po grbinastih cestah vozilo zoprno poskakuje. Doplačilni zračni kompresor za nastavitev trdnosti vzmetenja je bolj za tolažbo kot v resno pomoč, saj skoraj ni mogoče najti položaja, ki bi-v večji meri poskrbel za udobje. Po drugi strani se zmore mazda B2500 zaradi večje oddaljenosti od tal in štirikolesnega pogona voziti tudi po slabših cestah in poteh in premagati kakšno manj zahtevno brezpotje. Skratka, bivalna enota na hrbtu kamioneta je zanimiva, vendar ne tudi najbolj posrečena rešitev za potepuštva željne motorizirane turiste. Nenazadnje temu v prid-govori tudi cena, saj je potrebno k ceni vozila prišteti še relativno drago nadgradnjo. Matjaž Gregorič Va Daljnem vzhodu ne odnehajo Novi Cerato naj bi postal najbolj množičen model juznokorejske Kie. Po globokem padcu ob koncu devetdesetih let, si južnokorej-ski avtomobilski proizvajalci uspešno ližejo rane. Nekateri celo doživljajo pravi razcvet in želijo v nekaj letih postati najmočnejša avtomobilska imena na svetu. Med njimi je tudi Kia, ki te dni postavlja na cesto novi model spodnjega srednjega razreda Cerato. Novinec je v razvojnih oddelkih nastajal 40 mesecev, postavili so ga na povsem novo osnovo in mu izrisali sveže karoserijske poteze. Cerato mora namreč nadomestiti rahlo utrujeni model spectra, pri tem pa tovarna računa, da bo osvojila nekoliko mlajšo populacijo kupcev med 30 in 40 leti. Na začetku prihaja štirivratna limuzina, slovenskim kupcem pa bo verjetno bolj po volji Cerato v kombilimuzinski obliki, ki bo na voljo jeseni, tako kot tudi dva turbodizelska motorja. Obe različici imata agresiven sprednji del z masivnim odbijačem in re-žasto masko hladilnika, žarometi so v skladu z modo prekriti z gladkim steklom, prav tako so s popolnoma prosojnim steklom prekrite zadnje luči. Limuzinska različica je s 4,48 metra med večjimi v spodnjem srednjem razredu, kar se pozna pri prostornosti potniške kabine, saj je tudi potnikom na zadnji klopi na voljo dovolj prostora za glave in noge. Petvratna različica, ki je za 14 centimetrov krajša od limuzine pa se ponaša z velikim 538-litrskim prtljažnikom, ki s podiranjem zadnje klopi še dodatno narašča. Armaturna plošča je oblikovana pregledno in z logično razporeditvijo stikala in ročic, dodatno za dober občutek (112 KM) in povsem na novo zasnovani 1,5-litrski s 75 kilovati (102 KM). Serijska oprema je že v osnovi precej bogata, vsi cerati imajo klimatsko napravo, obe čelni varnostni vreči, protiblokirno zavorno elektroniko in tako na- .4 poskrbijo naslon za komolce z dvojnim odlagališčem za drobnarije, dve držali za pločevinke s pijačo in strešni predalček za očala. Ceratovemu pogonu sta trenutno namenjena 1,6-litrski in 2-litrski bencinski štirivaljnik, prvi s 77 kilovati (105 KM) in večji s 105 kilovati (143 KM) moči, pri čemer sta oba na voljo tudi s štiristopenjskim samodejnim menjalnikom. Do jeseni se bosta v avtomobilu vrtela še dva sodobna turbodizelska motorja, močnejši 2-litrski z 82 kilovati prej. Tudi sicer varnostni elementi pri ceratu za Kio pomenijo korak naprej, saj sta zdaj na voljo tako bočni varnostni vreČi kot tudi varnostni zavesi za zaščito glav potnikov. Slovenski trg je med prvimi v Evropi, ki je sprejel Kiinega novinca. Pri uvozniku KMAG so si prizade-vah, da bi dobili kaj več od 60 avtomobilov, kolikor jih bo tovarna dodelila slovenskemu trgu, prihodnje leto jih bo na vo-Ijo 250. Cene se začenjajo pn 2,99 milijona tolarjev. Matjaž Gregorič Torek, 22. junija 2004 mularija, mladi / info@g-glas.si GORENJSKI GLAS • 21. STRAN Ana Cergolj Je kdo nekje sredi marca pomislil, da sploh ne bo nikoli prišel - konec? Pa je. s In nepreklicno se začenjata dva meseca poležavanja, norenja, odkrivanja, pustolovščin, za dolgčas pa upam, da ne bo časa. Saj nista samo morje in fuzbal pred blokom počitniški zabavi - malce se pozanimajte, kaj vse se dogaja v vasi soseski. v y ANA' Adrenalinski športi Dolgo, vroče poletje je čas, ko odkrivamo nove, nore stvari. Če vam je všeč malce nevarnosti in od staršev za uspešno opravljen razred pričakujete kakšno nagradico, lahko poskusite kakšnega od adrenalinskih športov, ki so v Sloveniji vedno bolj priljubljeni. Za nekatere izmed njih morda še niste dovolj stari ali visoki, drugi pa so primerni za vse, ki premorejo malce poguma. V Moto piknik v Besnici PI « * \ ■--- -i'-a"'-'" .- ■ I - A- V soboto je bil na gozdni jasi v Besnici moto piknik. Jaka, Žiga in jaz smo prodajali srečke za srečelov, ki je potekal čez cel dan. Bilo je zabavno in kar dosti ljudi. Prišli pa so tudi motoristi iz treh moto klubov Kevder, Volkovi in Divji jezdeci. Fantje iz Kevdra so imeli s seboj tudi kačo. Bilo je dosti hrane in pijače, ampak kuhar nam je ob polnoči ušel. Tako smo si pasulj kuhali sami. Zjutraj snio tabornikom postregli s kavo in začelo se je pospravljanje. Rok KniHc, 2.r, Desnica Naočnilc in Očalnik Naočnik in Očalnik sta detektivski par, ki imata raziskovalni dar. » Naočnik se rad ukvarja z lupo, najraje je sadno kupo. Potem postavlja še snežake in jih spremeni v možake. Očalnik je kupil pomivalnik, ker najraje posodo pomiva, najbolj pa se boji kladiva. Aya, 4. razred, OŠ Davorina Jenka Cerklje na Gorenjskem, iz šolskega glasila učencev razredne stopile Odmevčki Počitnice bodo prišle Zdaj je res najhujši čas, saj ocene kar padajo po nas, šola šumi kot Čebelnjak, mi pa smo čebelice, to ve prav vsak. Trudimo se, da bi v šoli bilo vse prav poštimano. In da ne bo hudo, ko spričevalo domov bo prišlo. Saj veste, med letom te kdaj popade tud'ta, saj veste, tista lenobica, ki človeka precejkrat košta in za rezultat slabe ocene ima. Zdaj pa veselo poglejmo naprej, saj so počitnice na vratih zaprmej in nam dva meseca ne bo hudo, ko bomo lahko spali do poldneva celo. Nekaj pa nas vseeno skrbi, ker nas Irena zapusti in bomo ostali brez mamice te, ki za nas je skrbela vse leto al' dve. Druge prišle bodo v naše življenje. Ali bodo prave, to bo pokazalo življenje. Mi za to ne moremo nič. Ne, vse! Le potrudimo se! Neža Česen, 4. razred, PŠ Bukovica Raft ali kajak Premagovanje divjih (ali malo bolj , mirnih) rečnih brzic v čolnu lahko izvedete na dva načina. V raftu je naenkrat več veslačev, vodi pa jih izkušen spremljevalec. Kajak je priložnost za tiste z malce več poguma, da se z vodo spopadejo sami. Začetnik lahko pričakuje kar nekaj prevračanj in lovljenj kajaka po reki. Oba športa morata biti seveda izvajana pod strokovnim nadzorom in vodstvom. Vožnje z adrenalinskimi vlakci To sicer ne moremo šteti med športe, vsekakor pa med aktivnosti, ki vam pospešijo srčni utrip. Zabaviščni parki doma in v tujini so kraj, kjer najdete te vrste zabavo. Za nekatere morate doseči določeno višino, pri vseh pa je nevarnost, da boste po končani dogodivščini doživeli lažje težave z želodcem (in njegovo vsebino). Zorb Zorb je v Slovenijo prišel šele pred kratkim. Če še ne veste, kaj je to, si predstavljajte res ogromno žogo, v notranjost te žoge vas pritrdijo s trakovi, potem pa žogo (z vami vred) zavalijo navzdol po hribu. Potem pa samo še: "AAAAAAAA"! Poleg sproščanja glasilk, se vam v žogi pošteno zvrti in občutite "učinek centrifuge". Zabavno! Skok s padalom Ena od najbolj nepozabnih športnih dogodivščin. Ker je skok precej nevaren in zahteva veliko znanja, je zaČetniškim navdušencem na voljo skok v tandemu -z vami skupaj skoči izkušen padalec in zagotovi varen skok in pristanek brez poškodb. Skok s padalom je precej draga izkušnja, obstaja pa tudi nevarnost, da vas pogled s ptičje perspektive popol- •» noma prevzame m zasvoji. H/ pG inislitno fa^o... Stvari, KI JIM BODO NAJBOU OSTALE V SPOMINU IZ LETOŠNJEGA ŠOLSKEGA LETA, se spominjajo učenci '5. razreda devetletke iz Dražgoš. Nočni pohod. Obisk čarovnika. Športni dan v bazenu. Orientacijski pohod. Zaključna ekskurzija. Predstavi Pika Nogavička in Jelen Jarko. Veseli tobogan. Kolesarski izprt. Poskus s kadilno napravo. Projekt o hrani. Nove mize v razredu. Možički, ki smo jih naredili iz žaganja Darila, ki smo jih naredili za mame. Smučanje na Soriški planini. Poskušanje novih vrst sadja. Nastop na proslavi za materinski dan. Ko smo sami pripravili malico in pekli pecivo. Pestre počitnice za vsakogar * V kranjskem in škofjeloškem društvu prijateljev mladine so pripravili pregled počitniških dejavnosti. Kraiy - Počitnice so pred vrati, z lyimi pa tudi vprašanje, kako bodo otroci preživljali svoj prosti čas, medtem ko so njihovi starši v službi. Odgovor ponujajo pri društvih pryate^ev mladine Krai\j in Škofja Loka, kjer so pripravili pester pregled počitniških dejavnosti. Starši bodo tako lahko svoje otroke zaupali v varstvo različnim društvom in organizacijam vsaj za kakšen dan oziroma nekaj ur na teden. skrbeli z izletom v neznano. Organizirali bodo še brezplačno kopanje na kranjskem letnem kopališču, tisočaka pa bo treba odšteti za izlet na poletno termalno riviero Čatež. Počitnice bodo zaokrožili s piknikom v Zarici. Tako kot že nekaj let zapored bodo za aktivno preživljanje prostega časa med počitnicami poskrbeli v Mladinskem centru Kranj, ki deluje v okviru centra za socialno delo. Njihove počitniške dejavnosti so namenjene vsem mladim od 9. do 18. leta iz kranjske občine, zlasti pa tistim, ki izhajajo iz socialno ogroženih družin. Dejavnosti so tako večinoma brezplačne, določen prispevek morajo otroci plačati le za posamezne izlete po Slo- veniji in taborjenje v Marindolu pri Kolpi, ki ga organizirajo od 12. do 22. julija. Prvi sklop dejavnosti se bo odvijal od 28. junija do 9. julija, nato pa Še od 16. do 27. avgusta. Otroci in mladostniki se bodo lahko udeležili različnih športnih dejavnosti ali prepustili domišljiji prosto pot pri ustvarjanju v umetniških delavnicah. Podali se bodo tudi na izlet v prestolnico in se peš odpravili na Krvavec, za presenečenje bodo po- Športno v poletje Mladi bodo lahko zapolnili svoj prosti čas s Športom tudi v okviru dejavnosti, ki jih organizira Zavod za šport Kranj. Med drugim bodo poskrbeli za rekreativno plavanje na kranjskem kopališču. Vse poletje bo pestro še na otroškem športnem igrišču Gibigib pri letnem kopališču. Poleg športnih aktivnosti na ig-ralih pripravljajo tudi risanje in likovne delavnice ter lutkovne predstave, otroci se lahko preskusijo celo v barvanju las in oblikovanju pričesk. Računalniški navdušenci se bodo lahko udeležili poletne šole računalništva za šolsko mladino, ki jo organizirajo od 5. do 8. julija. Glasbeno nadarjeni pa imajo možnost vključiti se v poletno šolo kitare v dvorani gasilskega doma v Britofu. Tam se že odvijajo tudi plesni tečaji in ustvarjalne delavnice za osnovnošolce, srednješolce in študente. Hura, prosti Loki v Škofji ^szlične organizacije bodo poskrbele, da otrokom med počitnicami ne bo dolgčas. . Otroci se bodo svojim vrstnikom na igrišču lahko pridružili tudi v Škofj i Loki. Ves julij se bodo vsak dan od ponedeljka do petka učenci od 1. do 4. razreda lahko zbrali pred osnovno šolo Ivana Groharja ali pred osnovno šolo Cvetka Golaija. Pod strokovnim vodstvom mentorjev se bodo zabavali ob igrah z žogo in družabnih igrah, odpravili se bodo tudi na izlete po okolici. Ob torkih in sredah se bodo otroci lahko udeležili muzejskih delavnic v Loškem muzeju ali se pridružili tabornikom pri lovu na lisico, postavljanju šotora, vozlanju vozlov, kurjenju ognja, izdelavi totemov in raznih zanimivih igrah. Zanimivo bo tudi v knjižnici Ivana Tavčarja, kjer se bodo otroci ob četrtkih v juliju lahko preskusili v slovenskem knjižnem kvizu, prisluhnili uram pravljic ali se pridružili igri s knjigo. Mateja Rant, foto: Gorazd Kavčič Od poroke do pogreba Dijaki srednje biotehniške šole so morali pokazati vse svoje znanje, ki so ga tri leta nabirali v programu cvetličar. Kraiy - Na posestvu srednje biotehniške šole v Strahii\ju so v soboto pripravili razstavo izdelkov, ki so jih d^aki iz programa cvetličar izdelali za zaključni izpit. Razstava je postala kar tradicionalna, saj so jo pripravili že šesto leto zapored. "Letos šolo končuje kar v redu generacya cvetličarjev," je splošni vtis strnila učite^ica praktičnega pouka Sabina Segula. sledilo Še skupinsko delo pri krasitvi vhoda v razstavni prostor in poročni dekoraciji avtomobila, razen tega pa še pri izdelavi klasičnega pogrebnega venca in aranžmaja za okrasitev mrliške vežice. "Naloge so vsako leto nekoliko drugačne, saj se modne smernice pri oblikovanju cvetja spreminjajo. Letos je recimo moderno oblikovanje cvetja v etažah in močne skupine, kar pomeni, da je v skupini veliko enakega cvetja," je pojasnila Sabina Šegula. Dijaki so z uspešno opravljenim zaključnim izpitom tako premagali še zadnjo stopnico do poklica cvetličarja. Zaključni izpit je bil sestavljen tako iz individualnega kot skupinskega dela. Najprej je moral vsa dijak izdelati poročni šopek, ki ga je bilo treba prilagoditi tako nevestini obleki kot njeni postavi. "Pred sabo smo dobili sliko neveste. Na podlagi tega smo se morali odločiti za obliko šopka in vrsto cvetja, ki smo ga pri tem uporabili," je razložila dijakinja Tjaša Kože^. O svojih občutkih, kako seje odrezala na izpitu, pa ni želela govoriti. "Ker je potem vedno ravno obratno," je bila malce vraževerna. Dijaki so morali nato oblikovati še aranžmaje za različne priložnosti, in sicer za Valentinovo in zlato poroko ter žalne vence in aranžmaje. Temu je Mateja Rant Dijaki so morali za zaključni Izpit pokazati svoje znanje tudi pri Izdelavi pogrebnih aranžmajev. GORENJSKI GLAS • 22. STRAN oglasi / info@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 Tretja knjižica Mercatorjevih kuponov ugodnosti! Od 21. junija do 18. julija. v teh dneh smo izdali novo knjižico kuponov s popusti ob praznovanju 55-letnice Mercatorja. V njej smo zbrali izdelke, po katerih vtada pred poletno sezono že posebej veliko zanimanja. Upamo, da je med njimi tudi kakšen, ki si ga želite vi. Zato vas vabimo, jda ste pozorni na akcijske letake, ki jih prejemate na dom (v njih je namreč tudi knjižica s kuponi), izkoristite ugodnosti in se nam pridružite v prodajalnah Skupine MercatorI Ko Mercator praznuje, svoje kupce razveseljuje! ^^^^ družbi prijetnih ljudi ercator Za denar moraš imeti GALILEO Najdonosnejši slovenski posebni vzajemni sltlad v zadnjih treh letih: + 160,63 % (v SIT) 1.000.000 SIT .6. 2001) fA I K 2.606.300 SIT (1.6. 2004) 080 1208 zaupanje ima ime * vzajemni skladi KD www.kd-group.si KD KD Investments, d.0.0n CelovSka cesta 206,1000 L]ubl)di>ar upravlja posebne vzajentne sklade Gallleo (uravnotežen), Rastko (deinlikl) In KD Bond (obvezniiki). Prospekti posebnih vzajemnih skladov v upravljanju KD Investments so med delovnim d asom brezplačno na voljo na sedežu družbe, na vpisnih mestih in pri vseh pogodbenih partnerjih, ki sprejemajo pristopne Izjave. Vpisna mesta in pogodbeni partnerji so objavljeni na spletnih straneh www>d-groiJp.si. kjer so v elektronski obliki dostopni tudi polletno In letno poročilo ter prospekti vzajemnih skladov KO. Vlagatelj ima poleg prospekta pravico tudi do brezplačnega izvoda letnega ter polletnega poročila. Realizirani pretekli donosi niso zagotovilo za donose v prihodnosti. Gibanje vrednosti točke posameznega sklada je odvisen predvsem od stanja na trgu vrednostnih papirjev. Vrednost točke lahko raste ali pada, zato so tudi prihodnji donosi lahko viiji ali nižji kot v preteklosti. TekočI podatki so dnevno objavljeni v časnikih DelOi Dnevnik, Finance in Večer. Vstopna provizija znaia za posebna vzajemna sklada Galileo In Rastko 3 za posebni vzajemni sklad KD Bond pa 2 zato se objavljena donosnost na sredstva zmanj^ za vstopno provizijo. FONDPOLICA Varčevanje v posebnih vzajemnih skladih GalHeo, RastKo 'n KD Bono lahko dopolnite z življenjskim zavarovanjem, kar vam omogoča Fondpoljca. Za dodatne informacije se obrnite na www.slovenica.sl ali 080 30 30. ^ , < ' 10( ff} t. . i«^ • r ^ Nii DUSKi roKRDvnri i I «^VS .... ^ % ^ ^ (;lavm pokrovi i kl.i Goreniska^ Banka P ^ BLED SLAVI i 2i. - 27. JllMJ info 01 .^711 122 o trlrk, 21.6.2001 www.hleil.si promenada 21.00 musical Joshua • promenada 20.00 promenada 21.00 promenada 22.30 slavnostni koncert Godbe Gorje kulturna društva Občine Bled se predstavijo večer z narodno zabavnim ansamblom Gašperji sol)ola,26.6.2(KH Mlino 11.30 promenada 20.00 pletna - blejski simbol partnerske občine se predstavijo nrdrlja.27.(>.2()OI • promenada 11.00 promenada 16.00 promenada 18.00 škofovska maša ob tisočletnici slavnostna povorka veselo po domače- narodno zabavna glasba Turizem Bled. Cesta svobode 11. Bled Glasova Vinn priporočamo v branje ... Usode / Milena Miklavčič {\t')v\ak(liinjc :ivljcnj- ^ a o (9 S O o OJ (Q C 3 ci • • O m I I ^^^^ o o5 S CO CS e E S o a a =3 CO £ = S N O 0) bz O C O CC D Z Ui < z o CD O Ui >3 o s 03 O o UJ Q UJ QC 0 Z GC 1 O CO Q) CO E -C (D CO >N ^ CO o C T 0 O C O (/> o « n ■g O 'n O a> 0) S < N ■čO CO 0) CM CO 1- C\J o o »o C 0) o <0 o o o CO C co' ■D o g o ^ co 0) o .-s o ^ CNJ o o CO ^ 05 o O) Tt O) CO s o O) 2 00 o CO CVJ E o o 0) TJ N o C o CO CO a E ü 0) > 'ö? § o .a (D .ü o č E CO Si ^ o w o CO i" CO g >o h § O'CO E o a> ■o _ E o m Ü O) CÖ ^ O- CO CO IO o § N O o (O n o N .a C 0) — £ 9 o 0- CO to p CO d) Ü o - 2 CNJ CO CO >ü r^ 00 0) CD N O) CO O) Oi - •Q 00 o o (DO) - . - Csl CVJ O 5 O) o O) o lo CO it . N O O o O) i <0 k ^^^ C g) p o 03 CM 0. O) 3 CC UJ o CO CO ■o 00 t5 p a GC a S O o CC o. UJ K/) ■C »o (O C < oc o. £ Q. < O o o Q. < 11 CO I CC d) ^ >p o >C0 I p a a o. >p 2 o a CO CO o. CO (/) CC < o TJ-CO D I p 3 E p a p a p I p CO .i 0 1 a 'C a 3 a p CO p a p CO W o '5. « • mm il i g Si o a P - S to CO P ž £ E p p S' "p* S o. UJ QC CO p p g CO s Q. ■C a p C TJ O CO P ■ ^^m O CO £ a p ••5 p p p p CO E p a CO p CO CO CC o to Mi N > S « CO D P "1 a P C 5 >p 0) S C (O o CC a •g Z a UI a Q UJ CC a kL P m p < ž = 0) '5 (O 5 < Z o OŽo 5! d GC P a CO CO C Jo .o o (O N

C0 P P 5 < < o H UJ (O S <<2 'c < CO CVJ ^ n O CO CVJ O (D N B 3 CO »p p C 0 p o a. o "O D TJ P P T3 >1 2 P •i "S -.s ® n "o 1 ° CO T3 a rsi P C p E Ui N p >N P P n o p >p C p <0 p C >p O CO C JO a cO O) p ii 1 E P CO t35 i« "P P C CO CO r CO ^ E o 2 ^ p o>J2 $ o € E Si o .t CO p .o I g p = CO p p w . N P (D p n o C ^ o T5 g .S D P I T O CQ O) C\J P 0- T3 O) ■iT ti « § £<0 (O C »p .o p N P S CO f3 P P O p UJO o 03 O O jO P p P 5 =8* S E Si ^ O C CO p ^ C o o o. E ^ g) f- a .C o C (D P ►N TJ .d C CO ■qT n o i ? ll a Si 0. o CO E 2 p E C o C CO -g 'n p a p C CO E p p a p a .p p ►CO p I I ^^m 0 1 (Ü E CO n TJ p B « ^^m CO C p T5 > ■p o. p ¥ 'O CO CO O) p CO I I ^^m p CO >P P E p CO ^ o is CC UJ UJ CO Q O O T (O < _r Qü ^UJ <>N CC "' UJ O ÜJ O _ GC Q. 3 < CC Q < ^ n UJ UJ H SE< o CC o. CO v 'C « ^ P a .s C 3 - -p Si p p i 2 S > 3 O. e 0) § i •5 o 0 o 1 § p CO CO p »p p E .o p p p Q '<Ö CO 3 P »P CO o g o p ® E E n p p C E p N t;5 p i P TJ P CO 1 E i P a E h 2 O) p .2. a 'p r- p E E P Si o CO CO g .e I § ° s g p p "O ž N S — "D CO p 3 « rt «i EI a p IS N P E S a 5 P CJ) P a C CO Si C "P N P P Ž <0 5 -V . CO 5 »CO .b 2 2 g a C □ 'i ii CO «a i 8 P) g o J. CO p E CO p 1 Ć CO <1) £ .E >o __ CO a p E P " C o p CO g) "O a CO p « a " > p CO Z o "p V) S? 2 3 .CO CO p p 8 S S a p E p P) TJ ■C P g C CO 1- a ^ CO N P .šs, CO m P ^ £ 'P Q. CO C - p "P .iV CO >p ^ J ^ CO 'B'-n .e ^ »P P • P § 3 o Si o .P ^ 2 O to p p p E .a ii 0) ^ N g iS C p p p CO :=» 9> CO 2 N p p p I a ^ "p* 2 P n P "P •C g 2> Ol N a 'p O) Csl E p E CO N — = -S "O ^ CO- p 2 o- CO > TJ P Sč 0 P 01 TJ 2 a CO C P I fi p 0) E « x: lit CO . P Ž č S y s ^ C -S a p E CO CO E C CO TJ p" »CO p CO CO 2 a CO ■ C CO "ÖT CO p CÖ p C CO •F p p § g C ■ N 5 - CO s i O) o. o CO CO CO Q. p CÖ* E P) s p t >p p E r Si p p » C p E CO p P E e p E •C a čo .2. p >ü »ti5 P S o a-D p •S £ ^ == p p ^ ^ CO p ° to p p C p 0) Si p -p tr p % a C CO -p p ^ £ 'rt*-® a p E 'S C CO p CO o 2 a 'Ui E TJ ÖO 2 C -i p p p w 'čo* .-ž 2 3č F o. P) K CO _ ^ CO ^ C P) « p p g P 9 ^ a p CO 2 a p C p TJ > TJ 2 Q. CO C CO TJ p" P* >C0 P CO co" C* p C E E ■ ^^m C i CO C "P £ a i § fS CO CC o CO . C .Si 2-5 • ■ 2 I g a CO * C CO 3 8 2 5 äff lo o i -Q « (O o ■S N P — P . .i. -p E p p a a C I s I i CO P E CO •p p P ^ (3 P gco LJJ OC CC O ? g, P .2, »« P p C C p I-! ^ S ^ to g a p" I 1 p a p 2 I p a N C O P CO C p CÖ cq N <0 CO "6 OC C «« P CO — :=• CO P C »P P P O O N . P P CO p CO 'p" -p p C 2 CO p Sc p • p CO .N rt C -o J CO C 3 E p p CO C »p p E .Q o s p CO N p" I •p N CO N g C 2 CO 2 CO ^ C p o E z 2 2 a c3 g a C P P CO a a Ili •55 to ^ o. ^ E ^ S E E O- CO C ¥ CO I DC ■K TJ ifr^r^ _P P TJ TJ P O P i-T ■p 3 N >0 2. C P) (D cp*CO CO ■p C 9 »P Si O UJ m LJJ LLI p p « • p p • • •p TJ P'.P "S "S TJ TJ P P a o. p p p p C p p C 'P s p p p k o 3 Si 4 CO CO TJ P p CO "S s* 3 öT !3| «o CO o TJ C O £ P. P) g 2 to .S2. o. p CO p a 9 p TJ ■C a p 1 p CO 5 CO CO CO I až UJ UJ Q. O. ■ * ■p "O • • ■p TJ co" p" CO C CO 15 3 C Si P CO p a p p CO g ^ E TJ C o E p p p 2 a •C a E p öT CO 2 2 _cg rt rt rt C C 3 3 E E p P CO C •c § g g p CO C3 p P TJ P ■ P P S p LJJ I E p s? p p a p p O lL a p CO p a p CO UJ :: .fc -9 p o g 2 i2 p . O a 2 p rt * ^^^ * ^^^ »p C p rt E 1> a J. CO o 2 r- rt f rt P) ^ E p Ä CO .± N TJ P 3 C < O o o N i o o GC Q. t 5 .§ § p C 'P (D ^ CO p i Ö7 TJ p •p p p E 2 P P to p rt 'p TJ P E p E rt C CO C* rt CJ) o p p C p ^ (D P CO P Š 3 CO N. P Z p TJ g 3 P »P P E Si o § 5 ■g Š o "" s CO N P Q. P P — C (D C ri I rt P- 0) o. p p C TJ P CO g 8 P C rt $ 55 TJ P rt C rt a p C •C X} p g p 8 a f3 »N P E p to p g p 8 to p g .2. P T» P ll i s S C a P -I rt o • 'P "^t rt Tt C CO z -I s p CVJ . CO č rt CO > 2 p E M a »Ü rt C I to p E CO I TJ P 3 P CO I g a p N . P ^ S E ^ P .2. a'8 P p o % C p » ^^^ C rt » C rt - »CO ~ 2 1 . rt C »P •C p p 0) ft i o-Q P »N i I P C C — N rt p Ui ■9 C p »Ü «g •p p 0) o rt N C ž'ilj^i »N P .O P P S C N 5 P P >C0 lü & ? a a .2, P rt 0) »p "P p P a CO k •C to 3 •O C I ^^m P E p E p a CO TJ p Ć Ü. 5 a C >co O- ®f5 «;iö i-iS 0) o Si ■Q o e E 31 2 g o5 I to m ^ iS N O Ä rt 'P p E Si p rt P) p C I N « s p a 1 2 2 E .2. to £ g rt .i a p g C a i § n p a I 3 3 P rt' 1 P ^ 2. P i« rt "O p C rt E I 1 E p P Si C rt .E rt •g' 2 h a p p $ 1 3 P 2 p to g o. p Si I := P P to Si o p C s rt d) ^ C

^ 2 C GORENJSKI GLAS • 24. STRAN kažipot, uvg / info@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 HALO - HALO GORENJSKI GLAS TEL.: 04/201-42-00 Naročilo za objavo sprejemamo po teiefonu 04/201-42-00, faksu 04/201-42-13 ali osebno na Zoisovi 1 v Kranju oz. po pošti - do ponedeljka in četrtka do 11.00 ure! Cena oglasov in ponudb v rubriki: Izredno ugodna. ROZMAN BUS Rozman Janez, s.p., Lancovo 91, Radovljica Trst, 30.6.; Madžarske toplice 5.8 do 8.8 in 12.8 do 15.8.; Lenti 19.6.; Pelješac ekskluzivod 14.9. do 21.9.; Gardaland 28.6.; Tel.: 04/53-15-249 GLASOV KAŽIPOT Prireditve V Tržiču Tržič - Jutri, v sredo, 23. junija, ob 18. uri bo v Dvorani tržiških olimpij-cev prireditev ob dnevu OŠ Tržič in praznovanju dneva državnosti. Dan državnosti Sv. Jošt - V četrtek, 24. junija, Koalicija Slovenija Kranj prireja tradicionalni kres na Sv. Joštu nad Kranjem. Ob 20. uri bo sv. maša za domovino, sledil bo kulturni program in dmženje ob kresu in ognjemetu . Voglje - Ob dnevu državnosti bo v četrtek, 24. junija, v Vogljah osrednja občinska proslava. Ob 20. uri bo v cerkvi sv. Simona in Jude v Vogljah slovesna maša za domovino, ob 21. uri pa bo pod vaško lipo osrednja občinska proslava z bogatim kulturnim programom. V primeru slabega vremena bo proslava v dvorani Doma vaščanov v Vogljah. Dašnica - KUD France Koblar vabi ob dnevu državnosti na proslavo Tebi, prelepa zemlja slovenska. Prireditev bo v četrtek, 24. junija, ob 20. uri pred športno dvorano v Dašnici. V primeru slabega vremena bo prireditev v dvorani. Kranjska Gora - Kulturno prosvetno dnjštvo Josip Lavtižar Kranjska Gora in Občina Kranjska Gora vas vabita na prireditev ob 13. obletnici samostojne Slovenije, ki bo v četrtek, 24. junija, ob 20.30 na Trgu pred cerkvijo v Kranjski Gori. Slavnostni govornik bo g. Jure Žerjav, v kulturnem programu pa bodo nastopili Ta bol' teater - KPD Josip Lavtižar Kranjska Gora, Tamburaška skupina Kašarji iz Žirovnice ter kantavtor Jože Žvokelj. V primem slabega vremena bo prireditev v Ljudskem domu v Kranjski Gori. Cerklje - V počastitev dneva državnosti bo Občinski odbor SLS Cerklje na Gorenjskem tudi letos organiziral tradicionalno kresovanje, ki bo v četrtek, 24. junija, ob 21.30 na Štefanji Gori pri Mežnarju. Praznovanje bodo polepšali z recitach jami domovinskih pesmi in z zvoki harmonike. Gasilsko tekmovanje Breg ob Savi - PGD Breg ob Savi vabi v petek, 25. junija, ob 17. uri na otičinsko tekmovanje starejših gasilk in gasilcev ter srečanje veteranov, ob 20. uri pa še na vrtno veselico s srečelovom. Za dobro razpoloženje bodo skrbele Polka punce in.ansambel Slapovi. Veselica PGD Koprivnik Koprivnik - V četrtek, 24. junija, prireja PGD Koprivnik veliko vrtno veselico z bogatim srečelovom pred gasilskim domom na Kopriv-niku, z začetkom ob 19. uri. Zabaval vas bo ansambel Rujskih 5. Veselica bo v vsakem vremenu pod šotorom. Tek po ulicah Radovljice Radovljica - Gorniški klub Karavanke iz Radovljice organizira 4. tek po ulicah Radovljice za pokal Dan državnosti, ki bo v petek, 25. junija, ob 18. uri s startom pri spo-' meniku A.T. Linharta. Tekači tekmujejo v 14 starostnih kategorijah. Vse dodatne informacije dobite po tel.: 041/678-161 -Zvone Prezelj. Meddruštveno srečanje Sovodenj - Dnjštvo upokojencev Sovodenj bo v soboto, 26. junija, gostitelj meddnjštvenega srečanja DU Žiri, Idrija, Cerkno, Gorenja vas in Sovodenj. Srečanje bo popoldan, z uradnim začetkom ob 14. uri pri planinski koči na Enma-novcu. Gorenja vas - DU za Poljansko dolino Gorenja vas vabi svoje člane na meddruštveno srečanje, ki bo v soboto, 26. junija, ob 14. uri na Ermanovcu. Iz Javorij bo avtobus odpeljal ob 12. uri in nato pobiral po dolini. Prijave zbirajo poverjeniki. Kresovanje Breznica - Brezniški skavtje v sredo, 23. junija, ob 20. uri, na kresni večer, pripravljajo kresovanje s prikazom, kako so fantje prišli pet podoknico ljubljenemu dekletu. Pogovor z duhovnikom Radovljica - Kulturno društvo Sotočje vas jutri, v sredo, 23. junija, ob 19.30 vabi v Slomškovo dvorano v Župnijskem domu v Radovljici na pogovor z mons. Božidarjem Slapšakom, duhovnikom, ki je dolga leta preživel v komunističnih zaporih . KRČNE ŽILE? Dr. med. Jan Zimmermann, Na Griču 11. Izola Večeri pri Pocarju Zgornja Radovna - Triglavski narodni park organizira v okvim prireditev ob 80-letnlci TNP-ja poletne kulturne večere pri Pocarju v Zgornji Radovni. Prva prireditev bo v četrtek, 24. junija, ob 16.30 v počastitev dneva državnosti. izleti Radovljica - Planinsko društvo Radovljica organizira 26. junija izlet na Reisskofel - pot prijateljstva. Tura je lahka, 8 ur hoje z lepim razgledom na Koroško. Prijave in dodatne informacije v sredo in četrtek od 18. do 19.30 po tel.: 531-55-44. Kranj - Združenje bolnikov po možganski kapi Slovenije - klubi Gorenjske (Bled, Kranj, Tržič) vabi na izlet na Komenski Kras, ki bo v četrtek, 1. julija. Odhod avtobusa bo ob 8. uri iz kranjske avtobusne postaje - peron št. 1. Prijavite se lahko do srede, 27. junija, pri predsednikih klubov. Žirovnica - Pohodno - planinska sekcija DU Žirovnica vabi na izlet in pohod v dolino Malta v Avstriji, ki bo vtorek, 29. junija. Ödhod avtobusa bo ob 5. uri iz AP Begunje vas do Žirovnice. Dodatne informacije ter prijave po tel.: 040/737-562 - MIci Legat. Kranj - PD Kranj organizira v soboto, 3. julija, izlet na Zadnjiški Ozebnik, razgledni vrh v osrčju Trente. Odhöd bo ob 6. uri izpred hotela Grelna. Skupne hoje bo približno 6 ur. Prijavite se do srede, 30. junija. Kranj - DU Kranj - kolesarska sekcija organizira v petek, 25. junija, kolesarski izlet, katerega cilj je srečanje kolesarjev - upokojencev Gorenjske. Izlet, bo v petek, 25. junija, odhod pa ob 7.30 izpred dnjštva. Kranj - Planinsko društvo Kranj prireja v soboto, 26. junija, planinski izlet na Prvi, Srednji in Zadnji Vogel, Slatno in Kredo. Odhod bo ob 4. uri izpred hotela Creina (z osebnimi avtomobili). Prijave, vplačila in dodatne informacije: do srede, 23. junija, v pisarni PD Kranj. Šenčur - Društvo upokojencev Šenčur vabi svoje člane na srečanje upokojencev Slovenije, ki bo v četrtek, 24. junija, na letališču v Slovenj Gradcu. Prijave sprejemajo poverjeniki do zasedbe avtobusa. Odhod avtobusa bo ob 6.30 po običajni smeri. Obvestila Kranj - Medobčinsko društvo delovnih invalidov Kranj obvešča člane, da bo na srečanje invali-dov, ki bo v soboto, 26. junija, z začetkom ob 10. uri, v prostorih športne dvorane v Cerkljah, vozil posebni avtobus, in sicer ob 8.45 bo odhod z Britofa - trgovina, Orehovlje, Predoslje, Kokrica ter ob 9. uri izpred hotela Creina, Vodovodni stolp, plinarna, Šenčur, Srednja vas, Trata, Češnje-vek, Cerklje in ob 17. uri po isti poti nazaj. Hkrati vas obveščajo, da že sprejemajo vplačila za enodnevni kopalni izlet v Dolenjske toplice, ki bo v petek, 17. junija. Radovljica - Planinsko društvo Radovljica sporoča, da sta njihova domova - Roblekov dom na Begunjščicl odprt od 19. junija ter Pogačnikov dom na Kriških podih odprt od 25. junija. Razstave Radovljica - Danes, vtorek, 22. junija, ob 20. uri bo v galeriji Šiv-čeve hiše v Radovljici otvoritev razstave Sinergije dveh avtorjev -akademskega slikarja Mateja Me-tlikoviča in oblikovalca stekla Sto-jana Višnarja. Razstava bo odprta vsak dan, razQn ob ponedeljkih od 10. do 12. ter od 17. do 19. ure (junija) oziroma od 10. do 12. ter od 18. do 20. ure üulij). Kranj - Zavod za varstvo kulturne dediščine Slovenije - OE Kranj ter Foto klub Anton Ažbe Škofja Loka vabita jutri, v sredo, 23. junija, ob 18. uri v razstavišče Kokra in Sava (Tomšičeva 7) na ot-vo ritev razstave f otog raf i j na temo: kulturne in naravne dediščine. Kranj - Si rada zanimivo in lepo oblečena? Si nekaj posebnega in ti gre na živce, da se to ne vidi že na 100 metrov? Možnost, da to spremeniš, imaš danes, v torek, 22. junija, ob 17. uri. Pridi v Mestno hišo Gorenjskega muzeja, kjer se boš razgledala po razstavi Vidiki in se udeležila delavnice pod vodstvom modne oblikovalke Simone Mihelič. Koncerti Koncert tekmovalnega programa Kranj - Akademski pevski zbor France Prešeren Kranj prireja koncert tekmovalnega programa za 3. mednarodno zborovsko olimpiado v Bremnu. Koncert bo v dvorani Gimnazije Kranj, in sicer danes, v torek, 22. junija, ob 20. uri. Manca Urbane Izmajlov Bled - V hotelu Vila Bled bo jutri, v sredo, 23. junija, ob 21. uri koncert Mance Urbane Izmajlov. Zasedba: Manca Urbane Izmajlov-vokal, Benjamin Izmajlov-violina in Blaž Jurjevčič - klavir. Predstave Pižama za šest studenec - V okviru Kulturnega poletnega festivala Studenec vas KD Miran Jarc Škocjan vabi na komedijo Pižama za šest, v četrtek, 24. junija, ob 21. uri v pokritem poletnem gledališču na Studencu pri Domžalah. Prodaja vstopnic je na običajnih prodajnih mestih in dve uri pred pričetkoni | na blagajni gledališča. o« r« (O (/> D) ' •D ^ •D S 00 Ü1 O 3 o o cr (O o o Q. (D S" "O o o 3 & C o W CD i® X < ^ § o o, o ^ Q. CD g O O "O =; Q. O O" aH« V ■D D. O (D O O. (D N Q. O a> (O (D o Q. O ■o i. J3 O "O ■o o a 0 (O g ■o •Ö 1 o "O S Cß m- O Cl (D O TJ O (O S Vi o T? O O. B' i;^. s o 5- s Ä S" 2. Ä o' W o Q. cr (Đ (D W Q. c (D (D (O 0 O O. (D -i (D O« "O O O g 'S ° - D) N' < Q. S a c" SJ o< o < < 03 s: o O) Q. "D Ä i S" =r o > m a 00 > > O ■D O o 03 m O m O o (/> "D O 0 1 I Q. C (Q O < SL I I {S u =» o o ro 3 ' ro N) 1° o. CO D3 ^ N 03 O 3 o o o O. 03 O) •nI O ro o o N) ro o D) B C Ä I o 3 0 s 1 0 1 f» S. g O« S" O <0 § ^ 5 § s T3 ' O- N N h) 0) i -(D 13 CO — W< ^ Ji. O» O O) O o D 3 O O 3 3 0 o A CA Ä C? c < 3 •• • • CO cn o§ S o s 3 N« N 3 (D k d o ^^ o ■ 3 "D O O. g TJ S CO Q. CO F5' a 0)' o 3 CO ■D B CO O S N T3 ČB a P CO CD I ■O •n tt Ö ^ 3 s o g ^ CD O ^ f S "P O P m cd C/3' > CD •D čB cl 5 CD 3 N • • 03 3 —• o. F3' ® CL O CD ^ CO« O O ro 00 o CO cn <;i o CO 03 CO 03 (D o ■D ĆB s c n CD c5' CO CD n ° I n 03 =' § B o cl CL O IÜ C(3 03 ■Ö a d ® ^ o o CQ S S g-3 "D i CD CO CD O cr 03' I CD 3 o. o m C > o C/) ■0 J) o o 33 > S > -v ■D § m ? CO 5 E CD CO« v o < cl O O O« CD x 5. z o 03 > o- W m CO ^ CO 5r ^ o o. § Ä S s IB CO« F5' o« a ■ I O CO ® u (O o 5" S. o CO 8 03 3 O ^^m « 03 3 o' 3 E cr c 9- z > O' ■Ö 5 o CO m (0 H D O E X 30 m m >< O O z o m S o I ■o 3. o. o g; 3 CD CO 3 CD I I I I 3. ® ■o CQ O P S ? c^« 03 < 3 "o CO 5 3 9 CD ć3 o g>< ^ Z O CD < N CD 03 N (Q O o 3 CD Ö" ■O ® 3. ' CO 7D ä 2. o 3* 2 gf 0 3 CD 03 < -D 1 2. "O 2. S 03 CO ■O ^ n 3. » n ? W 03 O 5 O 7 & S o ^ 3 O 3 o w I I "i "D ro T) 3. g S g 3 N- o Ä S S5. o. ■ S P o ± 03 0< -D 5' o cd ^ 03 (O Ž a CT o •D O « .TV O O < B o. o* o A 3 ii. 03 3 "O g ^ ČB 0 cr cd o n tr,- cd S 1 i čo« — o« C 3 "2 03 S O i 7 o CL d. o o« » ® g ^ Sß ^ Q. CD 03 o < -o cg. ČB s M 03 o o. a C N O. g S EE CD (D 03 "O 3 (O S 3 03 "D 2. cd 3 o CO CD CO CD CO 03 O CÖ' n a cd f 03 3 o CJ o« ^ CO < S" cd (Q 03 CO o o- MM • ćd ■a "O s o $ ČB I ■o o 3 o« O o I I (Q 03 CT 03 O« "D 03 3 CD 03 O ■a o o. 03 3 cd CO I N 03 CO 3 O g I O 03 CO cd 8' 3 CO« 3 cd 3 O Ö 3 f i 2 to CD c ö ^ CO 3 9- ^ ćd c < 3 cd CL O O cd O CD n tj CO CD 3 q. O < < CO to CD to O« o I 3 to to 3 ^ CQ m § 9 3 w o« 5 ® cd (o (Q fi) to Z CL n« cr 0 3 CD (Q to ■g, to to to o« to o' ■a o 3 cr (D 3 CD B n' Q. I to I o 7 CO CD "O 0 CO« CD 1 O n' cl O to 3 CD CO ■o o a to (Q CO CD O. O O O« •D O CO O ■O CO ? to cd "d O < Ö O O" 3 3 cr o CD CL c CQ •Ü O 30 m 00 o CO ^sto I o < a ČD 5 3 to 3 S a CL O 9 3 CO (Q O CO ■D O O. to 3 CD__ S- ^ U 2. CO o 3 03" to to o zi. CD O § _ to to o 3 3 3 3 N< 5: 0) n ' O* "O o« ĆD CD cl ĆD CD CL ĆD 3 CD O ct d cd to s o o o o CO cr to to 3 w 0) CL 3 -i- ^ ĆD z 3 to P Ć0 CD •O O X C/) CD cr X O § to' to' "D 3 CO o 3 §1 O 0< CD O" W CO s CD 3 CO p to ^ a O 3. ■D' O' O CD ® n CL O to O CD ■9. 3 ii Q. CD w Cfi, < Ä Ä < T5 2 3 CD T CL c (o I ■ CD 3 ^ o a cr 3 3 (Q O ^ O« CD N § CD O O 3 CD to (Q to w o« p to CO o o o CO g ■o 3 CO o 3 CD 2: c 3 o ^ CD o 3 "o CD ^ -D «S CD Z v o 0 1 ^9. g 5- (D ^^ a 3 <0 o 0< CO t; N C CO Q. (O ^ = g & N« CD 9- CD 3. C 2 N -h' CD ro ® C» CD to 3 o' c (Q to o co o ČD CL CD CD i| N ^ > O 33 O to 3 •D MM • O 9. S ? O 3 to "O 3. ■o 3 (T) 3 o 3 to = 3 CD 0 to' 3 < CO 3 —' o Ö - • to <9. 3 CD CD CD m i to o to cd 3 9-9 o« CD 3 O 3 3 N 3 to 3 CD 3 O 3 CL to CO CD ■O cn Z w to o« o o 3 to CD o "O o CO •o o cd cr o 3 00 -sj to CD 3 3 _ § "S'CD al « cr (D =j ž ^ C o m Ä R ® 3 3 w p 2. a ? ^ O' co ^ c p p .p No' li p o« to 3 p o ct to 3, O 3 3 o o g- o« £3 O CD 3 o CD C CD S to s 3 o s CD ^ 3 O 13 o< CD 7r § ^ I I I ^ o 3 7 CD 3 3 o O« 3 S N CD TJ to o« 00 3 « i §0 co 12 co • p o 3 ? CD — TP 3 O CD d co S" 5 (D O CD 7 p "O 3 co o 3 'm CL p < 3 TT C CO o a P o 3 5 73 ci> % i 3 ^ CD P CO 3 3 ro O m o o m C/) m c/> I ro ro ro O O Torek. 22. junija 2004 mali oglasi / info@g-glas.si GORENJSKI GU\S • 25. STRAN mali oglasi 9 201-42-47 201-42-49 fax: 201-42-13 Mali oglasi se sprejemajo za objavo v petek • f srsdo do 13.30. ^e in za objavo v torek, f |»a«iiU8lK lie 7J0. ur«! delovni čas, in sicer: od ponedeljka do petka neprekinjeno «i 7. - m^ 'i? I APARTMA-PRIKOLICE V Peroju oddam opremljen apartma za 4 in 6 oseb. Inf. na « 04/233-05-63 ali 031/512-621 7476 Na otoku Krku oddam opremljen apartma, prosto v začetku julija, tr 040/756-303 7543 V okolici Zadra ugodno oddamo 2 apartmaja ali celo hišo (100 m2). tt 00385-91/785-03-18,00385-23/324-042 7773 Otok Šolta pri Splitu, apartmaji blizu morja, parkirišče, žar, ugodno oddam, tr 041/596-015 7811 ADRIJA 390 letno-zimska, ohranjena, novejši baldahin, vozna, dokumenti. IT 041/317-725 7819 APARATI STROJI Prodam novo kombinirano peč za CK Fe-roterm 35.000 kg/col. » 040/223-642 7721 Prodam ŠTEDILNIK s steklokeramično ploščo, simbolična cena, g 256-13-97 7730 Prodam 50 I KOTEL za žganjekuho. V 040/666-806 7778 lU^liiu I pn Liubljam • « •< j založen speclallzirao : ^ip na zaiogr« m^- ki: kosilnice, if!' S ožna men]a>^ in dostava. el.: 01/563 93 20 Ugodno prodam dvostenski GOSTINSKI KOTEL, možno plinsko ogrevanje, tt 031 /690-958 7788 GR. MATERIAL Prodam nova vhodna VRATA 30% ceneje. tt 23-10-020_77^ Prodam smrekov OPAŽ, širina 10 cm. It 041/295-457_ttg^ Prodam 1,5 tone BELE MIVKE. "B 041 /834-698_vm Za simbolično ceno prodam STREŠNO OPEKO betonski špičak. tt 255-14-87 7768 HIŠE NAJAMEMO Najamem HIŠO ali 2-sobno stanovanje v Gorenji vasi ali okolici po možnosti že opremljeno. v 041/585-092; kumraw@vo-ia.net 7818 HIŠE PRODAMO tZOLA 135 m2, pogled na morje, ekskluzivna lokacija, dvostanovanjska z lokalom in teraso, adaptirana, klimatizirana, za zahtevnejše kupce, brez posrednika, cena 605.000 SIT/m2. tt 040/206-666 esse Prodam stanovanjsko HIŠO, novogradnja v 'I. gradbeni fazi, kakovostno zgrajeno, na tepi sončni parceli pod gozdom, etaža 120 ni2 (K+P+N+M), vsi priključki urejeni, cena Podogovom. tr 51-46-052» 3izbefi.ii 7568 Križe HIŠO, novo, mirna lokacija, podaljšana III. gradbena faza, sončna, ravna lega v zelenem pasu. bližina šole in trgovine, prodam, tr 041/616-888 »Stzb>ri.i< 7776 KRANJ - Stražišče; 280 m2, 3. gradbena parcela 731 m2, sončna. CENA: 29 Tiio SIT. SVET RE d.0.0., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-[jepremicnine.si_ ZBILJE; 360 m2. L 94, razgled na jezero, "Novejša, kvalitetna, lahko dvodružinska, parcela 804 m2, sončna, mirna lega. CENA: 64,5 mio SIT SVET RE d.0.0.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, i^yw.svet-nepremicnine.si__ preddvor - okolica; 330 m2.1. 90, atrij-^ hiša, 1116 m2 sončne parcele, čudovito urejen vrt, možnost dveh stanovanj. CENA: 71.9 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Eno-'a Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745, '^'^.svet-nepremicnine.si PREDDVOR - okolica: 300 m2,1. 99. luk-^zno opremljena, 685 m2 parcele, v našemu novejših hiš.CENA: 74 mio SIT. SVET RE ^•o-o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000. ^1/374 745. www.svet-nepremicnine.si Kranj - stražišče; dvostanovanjska hiša, ^ena vhoda, I. 1980, 285 m2. prevzem CENA: 33.5 mio SIT SVET RE Enota Kranj tel. 04/28 11 000, ^^/374 745. www.svet-nepremicnine.si KRIŽE; manjša hiša, I. 68, 214 m2. pre-I?ovljena I. 2001, vrt. drvarnica, mimo oko-f- CENA: 20 mio SIT. SVET RE d.o.o., J^ta Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 www.svet-nepremicnine.si KOVOR; dvostanovanjska hiša dvojček na lepi in mirni lokaciji. Stara je 30 let, parcela meri 500 m2. Vseljiva po dogovoru. CENA: 38 mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tel. 04/28 11 000, 031/374 745. vi/v/w.svet-nepremicnine.si KRANJ - Visoko; 300 m2, 4. gr. faza, eno-stanovanjska. nova, parcela meri 562 m2, mirna lokacija, primemo za dejavnost v kletnih prostorih. CENA: 47,4 mio SIT.. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj tai. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si Medvode. Ladja, samostojna hiša, I. 1984. 330.67 m2, parcela 696m2. Cena: 40 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000_ Medvode. Ladja, samostojna hiša, I. 1938, 74 fn2, parcela 437 m2. kmetijsko zemljišče 473 m2. Cena: 26 mio SIT ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 Ljubljana - okolica, Katarina, zelo lepa in atraktivna hiša. 165 m2, 1050 m2 parcela, letnik 1999 na idilični lokaciji. Cena: 90,1 mio SIT. možnost menjave za stanovanje v Ü. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040850000 Radomlje, samostojna hiša, I. 2002, 184 m2, parcela 432 m2. zelo mimo in zeleno okolje. Možnost zamenjave za stanovanje v Domžalah. Mengšu ali Kamniku. Cena: 59 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48, Lj., 040 850000. •_ Poljanska dolina, Gorenja vas, gostinski objekt z apartmaji, 670 m2, 10.800 m2 parcele, letnik 1974. primerno za turistično dejavnost ali gradnjo samostojnih hiš. Cena: 80 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj., 040850000_ BREG OB SAVI - novogradnja, na robu vasi, ob zelenem pasu, atrijska hiša v III. gr. fazi, s pribl. 400 m2 bivalne površine + klet. Velikost zemljišča 920 m2. cena 34 MIO sit. PREDDVOR, stan. hiša, 18 let, 180 m2 površin + klet, s poslopjem 80 m2, primernim za obrtno delavnico, parcela 800 m2, cena 36 MIO sit, možna menjava za manjšo posest v okolici Škofje Loke. PREDDVOR, del starejše hiše (cca 80 let) v centaj vasi, 120 m2 bivalne površine v nadstropju + neizdelana podstreha + neizdelano pritličje, cca 100 m2 pripadajočega zemljišča. Cena 17 MIO sit, možna menjava za dvosobno stanovanje v Kranju. BLED - Zasip, novogradnja. IV. gr. faza, polovica dvojčka, 232 m2 upor. površin + terasa + 2 balkona, na 276 m2 parcele. Cena: 38.9 MIO sit. JESENICE - Javornik, poslovno stan., let. 1984, 160 m2 bivalne površine, parcela 411 m2, polkletni posl. prostor 112 m2 pri-zidan leta 1997. Cena 37 MIO sit, možna menjava! CERKLJE - Lahovče, stanovanjska hiša, letnik 1940, adaptirana cca 1975, 200 m2 bivalne površine, gospodarski objekt, predelan in adaptiran 2002, 267 m2 površine + mansarda. skupaj na parceli 1078 m2. Cena 67 MIO sit. NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Kranj, Zevnikova ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323, 04/ 2362890 NAKLO - stan. hiša, 140 m2 stanov, površine na parceli 608 m2, I. izgr. 1982, obrobna lega. v celoti podkletena, prodamo za 39,5 mio sit. Mike &Co. d.o.o.. Bleiwe-isova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si KRANJ - okolica, smer Škofja loka. 2-stanovanjska hiša z veliko, ravno parcelo, 900 m2, možnost dveh stanovanj popolnoma ločenih, I. izgr. 1976, prodamo za 40 mio sit, Mike& Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si VISOKO - okolica, pol stanovanjske hiše, zgornja etaža, s pripadajočo kletjo, podstreho. parcela 413 m2. 3 ss, lepa lokacija, starost 27 let, /možnost nakupa cele hiše/, zgornjo etažo prodamo za 20 mio sit, Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si Bled - Zasip: Manjša hiša 170 m2 bivalne površine, adaptirana 1992, s čudovitim pogledom na Stol in Bled z gradom, parcela 210 m2, z lastnim vodnim izvirom, vredna ogleda, vsi priključki, takoj vseljiva, cena 33mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70. 041/755-296. 040/204-661 Bled: Hiša lahko dvodružinska - 2x 2SS z ločenim vhodom, zgornje nadstn^pje 80 m2 stan. površine popolnoma adaptirano, spodnje 70 m2, parcela 800 m2, vredna ogleda, cena 45 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 040/204-661 RADOVLJICA: Na sončni parceli. 700 m2. prodamo do lil. faze izdelano hišo. 200 m2. zanimiv razpored, kvalitetna gradnja. CENA: 31.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2. Lesce, tel: 041 /436-544, www.kr-nepremicnine.si BLED: Prodamo 49 let staro lepo ohranjeno hišo, 210 m2. mirna lokacija, ravna in sončna parcela v izmeri 960 m2. bližina centra, možnost postavitve še ene hiše. CENA: ugodno 46.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544, wvw.kr-nepremicnine.si UPNICA: Ugodno prodamo 20 let staro hišo. up. površine je 270 m2, parcela je sončna in meri 560 m2, dve garaži, velika terasa. CENA: 35.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2. Lesce, tel: 041/436-544, www.kr-nepremicnine.si BITNJE PRI KRANJU: novogradnja - hiša površine 158 m 2 v dveh etažah, sodoben razpored, zgrajena do IV. gradbena faze (brez kopalnic in finalnih tlakov), na parceli 644 m2, cena » 37.5 mio SIT, izgradnja do III. gradbene faze ima ceno 26,7 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 ŠENČUR: novogradnja - stanov, hiša, razgiban tloris, v izmeri 14 x 13 m, parcela 500 m2. cena - 60.0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 KRANJ (Primskovo): stanov, hiša, I. 38. klet 75 m2. pritličje 75 m2. nadstropje 75 m2, parcela 476 m2. cena - 25,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 GOLNIK: stanovanje v 1. nadstropju hiše, 1.86, površina 91.30 m2. parcela 360 m2. cena - 20.5 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 GOLNIK: 43 let stara hiša. podkletena s pritličjem in mansardo (ni izdelana), površina 91 m2 v eni etaži, podkletena, 729 847 m2, cena = 26,0 mio SIT. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 SEBENJE: nedokončana hiša v izmeri 435 m2, možnost izdelave 5 stanovanj. 2 v pritličju in 3 v nadstropju, parcela 530 m2, cena » 36,0 mio SIT K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ PODBREZJE (bližina): pol stan. hiše, letnik 39. bivalne površine 90 m2, parcela 770 m2 v deležu 1/2. cena « 13,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53, g051 320 700 KOKRICA: stan. hiša z ločeno garažo, 300 m2 površine, primema tudi za dvosta-novanjsko hišo, stara 20 let, parcela 1.033 m2, cena = 60,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 7p0_ JEZERSKO: stan. hiša, stara 40 let, vel. 12 X 8m. delno obnovljena, na parceli 489 m2, v hiši ostane soba s sanitarijami z ločenim vhodom, cena je 22,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ŠKOFJA LOKA: V Škofja Loka prodajajo stan. hišo z razgibanim tlorisom, tri ločena stanovanja, na parceli 2.600 m2 in leta 96 prenovljena, skupaj stan. površine je 240 m2, hiša stoji na mirni lokaciji, vendar z možnostjo pešpoti do šole, trgovine, ipd., v neposredni bližini urbanega centra, cena = 88,0 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700_ Prodamo hišo: - Čirče, hiša je stara 10 let, ima 160 m2 tbrisa (k,p,m), prvotno je urejena za poslovne namene, sicer pa narejena kot stanovanjska hiša. Manjka ji fasada. Pred hišo so 3 parkirišča, okrog nje pa pas zelenice. Cena: 35 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si Hiša, Kranj, Gorenjesavska, stara 70 let, naknadno speljana centralna kurjava. Ima 100 m2 tlorisa (P+M). Hiša je v prvotnem stanju. Poleg stoji gospodarsko poslopje 40 m2. Objekta stojita na parceli 950 m2. Cena: 35 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.infnng.si Potoki - Žirovnica, stara 60 let na stopničasti parceli 700 m2. Hiša ima 130 m2 stanovanjske površine (P+M) in polklet. Organizirana je kot dvostanovanjska hiša z dvema očenima vhodoma. Zgornje stanovanje je komfortno opremljeno z ustrezno notranjo izolacijo, v pritličnem so potrebne določene dodelave. Fasada je v prvotnem stanju. Pred hišo stoji zidana garaža, ki je preko betonske plate povezana na pritlični vhod.Cena: 17,5 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si Škofja Loka. Trata, vrstna hiša. 171 m2 stanovanjske površine, na parceli 186 m2. novogradnja, III. podaljšana gr. faza. Nakup brez provizije. Cena 28.160.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, v/ww.novogradnje.com Kranj - naselje štiri enote (dvojček), novogradnja, 150 m2 stanovanjske površine, parcela 400 m2, III. podaljšana gr. faza. Cena 41.240.000 SIT. Tel. 01/510 74 30. 031 308 563. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, www.novo-gradnje.com HIŠE KUPIMO V okolici Kranja za nam znano stranko kupimo stanovanjsko hišo do starosti cca 30 let s pripadajočim zemljiščem cenovni razred do 35 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN, d.o.o. Zevnikova ul. 11, Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Kranj z okolico: kupimo hišo do 37 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/23-44 080 041/734 198 KOLESA Prodam moško mestno KOLO 21 prestav, zelo ohranjeno, ir 031/671-667 7732 Prodam fantovsko KOLO Rog 24 col, 18 prestav, vzmetene vilice. ® 25-91-306 7740 KUPIM Kupim betonski plošči 40x40 in potopno podvodno črpalko, tr 231-11-15 7734 Kupim dobro ohranjen TRAKTOR Štore. Univerzal ali podobno 4x4, do 50 KS. W 031/532-919 7737 Kupim PAJEK SIP. trosilec hlevskega gnoja SIP. cisterno za gnojevko Creina in rotacijsko kosilnico SIP v 041 /987-582 7738 Traktorsko rotacijsko KOSILNICO 185-205 cm v okvari kupim. V 041/503-776 7771 LOKALE PRODAMO RADOVUICA: 23.52 m2, I. 1990, pritlič-je. primerno mirno dejavnost, znižano, prodamo ali oddamo. Cena: 7.600.000.00 SIT ali 60.000.00 SIT/mesec + stroški. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16. wvwv.alpdom.si RADOVLJICA: novogradnja Prešernova. 50 m2. pritličje, lasten vhod. dva prostora -pisarni, čajna kuhinja, sanitarije, za mimo dejavnost, vseljivo novembra '04. Cena v ju-niju/m2: 405.126 SIT. foto in tlorisi na vww.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 15. wvw.alp-dom.si GORENJSKA REGIJA 040 85 00 00 www.abc.si Kranj. Mladinska. I. 1930, 638,5 m2. obnovljeno. v treh nivojih. Prodaja se kot celota. Cena: 150 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48. Lj.. 040850000 ŠENČUR, obrtno poslovna cona, novozgrajeni poslovni prostor v dveh etažah, v skupni izmeri 286 m2. opremljen z vsemi priključki, tremi paridrišči ter pripadajočim zemljiščem, možnost opravljanja večino dejavnosti. Cena 49,7 MIO sit! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2, Kranj, tel.: 041/347 323. 04/ 2362890 KRANJ: proizvodno skladiščni prostori, vse v pritličjp, v izmeri 612 m2, na zemljišču 1.068 m2, cena = 28,9 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700_ KRANJ: oddamo pred 10 leti obnovljene pisarne, skupaj 40 m2, v 1. nadstropju, cena = 42.000.00 SfT bruto na mesec, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 320 700 LOKALE ODDAMO v najem oddam prostor za pisamo - trgovino 35 m2, na Koroški cesti v Kranju, tt 041/361-100 7447 RADOVUICA: pisarniški prostori. I. 1986, takoj vseljivo. pritličje: 111 m2 (5 pisarn, čajna kuhinja, sanitarije, garaža), mansarda: 75 m2 (3 pisarne, arhiv, sanitarije), za 1 leto z možnostjo podaljšanja. Cena: 2.150 SIT/m2/mesec (v ceni so všteti stroški kurjave) ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16. wviw.alpdom.si RADOVUICA, pritlični lokal z izložbo. 21 m2, let. 91. vsi priključki, v sklopu večih lokalov. oddamo za daljše obdobje. Cena: 42.000 SIT/mesec + stroški! NEPREMK^-NINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevnikova ul. 11. Kranj, PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 Oddamo več pisarn v centru mesta in v nebotičniku. različnih velikosti, prevzem možen takoj, prostori primerni za različne dejavnosti, Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172, 031 605-114, www.mike-co.si- co.si MOTORNA KOLESA Prodam MOTORNO KOLO Suzuki marauder. 800 com, prevoženih 11.000 km. It 041/254-614 7783 OTR. OPREMA Prodam pletene NOGAVIČKE za dojenčka. « 57-43-156, 040/460-620 6934 PRIDELKI Prodam mladi KROMPIR. V 040/758-524 7753 Sladke JAGODE lahko dobite pri Markuti. Čadovlje 3, pri Trsteniku. tf 256-00-48 7787 PODARIM KUZA mešančka (lassie + koker španjel) oddam odgovornim, prijaznim ljudem. W 53-38-168, 041 /608-656 7731 Podarim male MUCKE, stare mesec in pol. P 53-14-225, 041/68-75-18 7745 Podarim dve POSTEUI in omare za dnevno sobo. « 25-21-687 7772 Črn, lep, igriv MUC išče topel dom pri skrbnih ljudeh. « 040/831-251 782o POSESTI GOZD v K.O Studenčice 3028 m2 poceni prodam, tt 02/480-11-03 po 17. uri 7760 MLAKA - nad Begunjami; 830 m2, prodamo stavbno zemljišče na prisojni legi, dostop po asfaltu, voda in elektrika na parceli. CENA: 9.580,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vi/viw.svet-nepremicnine.si KRANJ - Strahinj; 680 m2, ravna parcela, sončna lega. ob gozdu. CENA: 20.000.00 SIT/m2. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, www.svet-nepremicnine.si BRITOF - Voge; 483 m2. skupni zazidalni načrt, ravna, končna, pravokotne oblike, sončna lega. CENA: 11,9 mio SIT SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000. 031/374 745, wvi/w.svet-nepremicnine.si TRŽIČ; 5500 m2. vzhodna lega, v hribu, ob gozdu. Cena: 2.395,00 SIT/m2. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si PODNART; 2185 m2. prodamo ravno, sončno, zazidljivo parcelo v centru naselja, lahko tudi polovico, za stanovanjsko gradnjo ali obrtno dejavnost. Cena: 15.7 mio Sit SVET RE d.o.o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremicnine.si PRAŠE - večji kompleks stavbnih in kmetijskih zemljišč s hišo in gosp. poslopjem (staro 100 let), parcela 8.800 m2. cena skupaj » 71,4 mio SfT. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53. GSM 051 320 700 TRŽIČ, stavbna parcela za poslovno-trgov: sko dejavnost cel. 8.660 m2. možna delitev na manjše dele. cena - 21.420.00 SfT/m2. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12. Kranj, tel, 202 13 53. GSM 051 320 700 KOMENDA -1.128 m2 zazidljivega zemljišča primerno za stanovanjsko gradnjo, končna lega. cena • 26.300.00 SIT/m2, K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj, tel. 202 13 53. GSM 051 320 700_ MOŠNJE pri Radovljici: parcela 450 m2. zazidljiva, v mirnem naselju, ravna, na sončni legi. komunalni priključki. Cena: 24.000.00 SIT/m2. ALPDOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1. 04 537 45 16. vww.alpdom.si GOLNIK - prodamo lepo parcelo. 820 m2, cena 19.600 sit/m2, Mike & Co.d.o.o., Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172,031 605-114, www.mike-co.si GOLNIK - prodamo parcelo cca 550 m2. cena 12.000 sit/m2. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6. Kranj. 20-26-172. 031 605 -114. vwvw.mike-co.si Občina Radovljica Gorenjska cesta 19, 4240 Radovljica teL: 04 537 23 00, fax: 04 531 46 84, e-pošta: obcina.radovljica@radovljlca.si Občina Radovljica obvešča vse občane, predvsem pa svetnike Občinskega sveta in predstavnike tangiranih Krajevnih skupnosti, da Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pripravlja PREDSTAVITEV SPREMEMB JAVNO RAZGRNJENEGA OSNUTKA DRŽAVNEGA LOKACIJSKEGA NAČRTA ZA AVTOCESTNI ODSEK VRBA - PERAČICA Predstavitev bo v sredo, 23. junija 2004, ob 18.00 uri v veliki sejni dvorani Občine Radovljica, Gorenjska 19,1. nadstropje. Osnutek je bil javno razgrnjen in obravnavan v letu 2000, v kasnejšem času pa je bilo gradivo usklajevano in dopolnjevano, kar bo tema navedene predstavitve. Vabljeni Janko S. Stušek, l.r. ŽUPAN Kranj - Naklo: Zazidljiva parcela 701 m2 z gradbenim dovoljenjem in plačanimi prispevki, končna, sončna. Cena 22.300 SIT/m2 Kočna: Lepa sončna zazidljiva parcela 500 m2, infrastruktura v neposredni bližini z 4500m2 gozda, kjer že stoji manjši objekt. Cena 1.0 mio SIT. HD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296. 040/204-661 Jesenice - Blejska Dobrava: Parcela 2100 m2 zazidljiva, delno v pobočju, urejen dostop, cena 20 EUR/m2. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236-66-70, 041/755-296, 041/900-009 Škofja Loka - Hrastnica - prodamo parcelo v izmeri 573 m2, na kateri bo zgrajena stanovanjska hiša do III. gradbene faze, ter zunanjo ureditvijo, hiša je lahko tudi dvostanovanjska. Cena 25 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel.04 50 60 300 041 647 547 Letence pri Tenetišah, 870 m2. zazidljiva, za počitniško-stanovanjsko gradnjo. Parcela je sončna z lepim razgledom na Karavanke. Cena. 8.5 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, wvw.inf-ing.si Letence pri Tenetišah, 392 m2, zazidljiva, podolgovata parcela z lesenim počitniškim objektom. Cena: 7,2 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. www.inf-ing.si Trstenik - Pangrščica. 755 m2, zazidljiva, na robu naselja, sončna lega s pogledom na Karavanke. Cena: 15 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šorlijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. www.inf-ing.si Nudifflo ugodne krilite ifai 6 let Ba esROVl osdiiiega iMieiNia aH poMnlne (09). Osebni ^hodek lahko obremenimo preko tretititt, star kr«Nt nI ovira. Tel,: 02/2&-24^26, gsm 041/75CHiro, 041/331-001. Prodaja vozi! NUMERO UNO, Dušan i, s.p. Mlinska ul. 22.2000 Maribor Ljubno - Praproše. 2986 m2, zazidljiva, na robu naselja, rahlo nagnjena proti jugu, na robu naselja. Cena: 12.5 milj. Sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330, vwvw.inf-ing.si Trboje, 603 m2, zazidljiva, ravna, sončna, na robu naselja. Cena: 14.5 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel: 04-236-2730. 041-429-330. www.inf-ing.si Senično, 1033 m2, zazidljiva, v hribu, voda in elektrika na parceli. Cena: 15 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šoriijeva 11. Kranj, tel: 04-236-2730. 041-429-330, www.inf-ing.si Bled - Koritno. 600 m2. zazidljiva, ravna, sončna, na robu naselja, z lepim razgledom. Cena: 13.2 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o., Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.si Bled - Vintgar, 700 m2. zazidljiva, ravna, sončna. Cena: 14.2 milj sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o. Šoriijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330. www.inf-ing.si Bled - Mežakla, 2000 m2, nadomestna gradnja 2 x 160 m2 v sklopu triglavskega narodnega parka, mirna, sončna parcela v gozdu. Orientacijska cena: 33,5 milj. sit. Možnost parcelacije. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šorlijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330. wv^AA/.inf-ing.si Polica -Naklo, zazidljiva caa 1000 m2 v postopku parcelacije. Možna odmera 2 parcel. Cena za celoto: 19 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šorlijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330, www.inf-ing.si Naklo, 700 m2. zazidljiva z gradbenim dovoljenjem. na robu naselja pod avtocesto. Cena: 15 milj. sit. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šorlijeva 11. Kranj, tel.: 04-236-2730. 041-429-330. www.inf-ing.si Lancovo - Radovljica. 5000 m2. zazidljiva, ravna, sončna, možna parcelacija. Cena: 16.700,00/m2. za celoten odkup je cena nekaj nižja. Oglaševalec: INF-ING d.o.o.. Šoriijeva 11. tel.: 04-236-2730. 041-429-330. www.inf-ing.si v Kranju in v okolici kupimo zazidljivo parcelo ali nadomestno gradnjo. Tel. 01/510 74 30. 031 308 563. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291. Lj.. wviAv.stanovanje.net. vww.novogradnje.com POZNANSTVA Ste kdaj pomislili, da bi našli partnerja in si spremenili življenje? To ni tako enostavno, zato pokličite Afrodito tf 04/59-61-245. ki vam bo pomagala. 7759 RAZNO PRODAM Lestve vseh vrst in dolžin dobite, Zbilje 22. «01/3611-078 7191 DRVA metrska ali razžagana, možnost dostave, prodam, ff 041/718-019 7591 Ugodno prodam lipove PLOHE in colarice 2.5 m3. motorno žago Alpina 0.65. W 041/711-537 7726 Prodam 2 strešni OKNI in eno navadno ter šivalni stroj Mirna, tt 257-15-56 7727 LATE dolžine 4 m brez lubja prodam, možna dostava, tt 518-80-63, 041/446-510 7736 Ugodno prodam sadike PUŠPANA za okras in živo mejo ciprese ter liguster. If 20-46-626 7739 Prodam suha mešana DRVA, ter prednje vilice za prenos bal. « 041 /342-350 7764 Vhodna balkonska vrata 190x80. okno 100x120 in nov stroj za pometanje 80, prodam. ® 01/83-15-325, 031/513-102 7817 STANOVANJA ODDAMO Brezplačno oddam sobo s kopalnico in kuhinjo samskemu moškemu, tr 040/332- 528 7742 Eno sobno STANOVANJE 33 M2 na Planini v Kranju oddam. Inf. na tf 040/600-221 od 16. do 19 ure 7746 Na Planini (I oddam opremljeno 1-sobno stanovanje. 60.000 SIT/mes., varščina in predplačilo, tf 040/285-748 7763 v najem oddam opremljeno GARSONJERO v Stražišču pri Kranju, vseljiva julija. tN 031/461-185 po 15. uri 7784 Oddam STANOVANJE enosobno, centralno ogrevano, v Tržiču, tf 031/499-678 7815 Kranj, dvosobno stanovanje - 75 m2, blok 30 let, 1. nadstropje, priključki. Najemnina 71.000,00 SIT, predplačilo.. Oddamo. Pianova nepremičnine. Spela Škofic s.p., To-minčeva c. 2, Stražišče 23 15 600, 041 / . 774 1 01 KRANJ - Šoriijevo; 54 m2, dvosobno, luksuzno, na novo adaptirano I. 2003. 2. nadstropje. nizek blok. kompletna nova oprema - višji cenovni razred. CENA: 72.000 SIT/mesec. Varščina: 1.000.000 SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745. wviw.svet-nepremic-nine.si PLANINA 3: oddamo ŠTIRISOBNO STANOVANJE. 85m2. 1. 1986, 72.000 SIT; PLANINA 3 - oddamo ENOSOBNO, 42M2, . L1986. 55.000 sit FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896. Kranj (bližina): 2 SS 50 m2 v 1. nad. hiše, vsa oprema, cena = 60.000.00 SIT/mes. varščina, že prazno. K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12. Kranj. tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 Kranj: 1 SS 45,0 m2 na Planini, z vso opremo, cena = 59.650.00 SIT/mes, varščina in predplačilo. K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 STANOVANJA NAJAMEMO Vdova samohranilka s petnajstletno hčerko išče sobo v Kranju, nudim pomoč ostarelim. tt 040/647-513"' 7664 Nujno najamem garsonjero ali enosobno STANOVANJE v Škofji Loki od 20. avgusta dalje za najmanj eno leto. tr 05/38-08- 145,041/320-979 7744 Mlad par brez otrok in z rednimi osebnimi dohodki najame 1-sobno STANOVANJE na Gorenjskem za daljše obdobje. Nudiva pomoč pri hišnih opravilih ali negi v zameno za nižje stroške. 040/834-574. Nina 7777 Samski, urejen, moški, zaposlen, najame sobo s soupork)0 kihinje in sanitarij v Kranju s širšo okolico. Nudim sprotrK) plačilo ali pomoč po dogovoru. Nujno! tr 040/670-211 782i STAN. OPREMA JEDILNICO (okrogla miza. 6 stolov, omara) lepo ohranjena, ugodno prodam, tr 041 /697-435_7724 Novo kuhinjo prodam, tr 031/504-642 //48 Prodam dve leti star JOGI 190x180 cm. cena 15.000 SIT tr 533-15-85 7/70 STORITVE KROVSKO KLEPARSKA in TESARSKA DELA. obnova dimnikov, barvanje napuš-čev. odvoz gradbenega materiala, tr 01/256-12-60. 031/850-988, Gradimar. d.o.o.. Tržaška cesta 2. Ljubljana 6226 v. 3c GORENJSKI GLAS • 26. STRAN mali oglasi / jnfo@g-glas.si Torek, 22. junija 2004 iZDePLSi Mail oglasi poslej tudi na spletnem portalu Izberi.si! Male oglase sprejemamo pri okencu na Zoisovi 1 v Kranju in telefonsko od ponedeljka do petka od 7. do 15. ure. Male oglase za objavo v petek sprejemamo do srede do 13.30 ure, za torkovo številko pa do ponedeljka do 7.30 ure. Oglase lahko oddate po telefonih 04/201 42 47 ali 04/201 42 49, po faksu 04/201 42 13, po eix)šti malioglasi@g-glas.si, ali na spletnem mestu Izberi.si. »i9 oglasi, označeni s to ikono, so objavljeni tudi na spletnem mestu www.izberj.si, kjer si lahko ogledate tudi slike in daljši opis ogtaševanega predmeta ali storitve. __ __Gorenj glas, d.o.o., Zoisova 1, Krart Nudimo vam MARKIZE, brez stroškov prevoza, po meri, konkurenčne cene, npr. markiza 400 X 195 s popustom že od 89.404,00 SIT dalje. RoletarsWo Berčan, Matjaž Berčan, s.p., Mala Vas 3a, Ljubljana, IT 01/565-32-32, 041/630-700 6261 LAMELNE in PUSE zavese, tende^žaluzi-]e in rolete izdelamo in montiramo. Zaluzije 25 mm od 2264 SIT/m2 + DDV. V 01/365-12-47, 041/334-247, Rono senčila, Mavsarjeva 46, Notr. Gorice 6574 Asfaltiranje in tlakovanje dvorišč, dovoznih poti in parkirišč, polaganje robnikov ter pralnih plošč, izdelava betonskih In kamnitih škarp, izkopi, nasipi ter odvoz materiala na deponijo. « 01/839-46-14, 041/680-751, Adrovic & Co. d.n.o., Jelovškova 10, Kamnik 6829 SENČILA ASTERIKS, Rozman Peter s.p., Senično 7, K, tt 59-55-170, 041/733-709, ZALUZIJE, ROLETE. LAMELNE ZAVESE, PUSE ZAVESE, KOMARNIKI, ROLOJI, MARKIZE, PVC KARNISE, TENDE! Sestavni in nadomestni deli za rolete in ža-luzlje, izdelovanje, svetovanje, montaža In servis - DOBAVA V NAJKRAJŠEM ČASU! 6904 Splošna gradbena dela, fasade, zidanje, ometi, betonske škarpe, kamnite škarpe, polaganje tlakovcev, tesarska dela. V 051/415-043, 051/415-044 Gradbenik Qarri in ostali, Tončka Oežmana 10, 4000 Kranj 7270 Krovsko kleparska dela izvajamo iz različnih kritin in materialov po Sloveniji, tt 040/754-286 »9lzberi.tl 7285 Izdelava podstrešnih stanovanj z izolacijo in mavčnimi ploščami sistem knauf, vgradnja in zamenjava starih strešnih oken z novimi, brezplačno svetovanje In izdelava ponudb. tt 041/515-139, Tominc Andrej, s.p., Poljane 45, Poljane 7347 PREDELNE STENE in SPUŠČENI STROPI po sistemu knauf, regips, armstrong, AMF, izdelava podstrešij In adaptacija stanovanj, termoizolacij in laminati, okna, vrata in strešna okna Velux ter pleskarska in druga vzdrževalna dela. SLO-DOM MONTAŽA, Markotič Slavko s.p., Suška c. 28, Škofja Loka. tr 04/51-52-238,51-52-239, 041/806-751_735ä Asfaltiranje in tlakovanje, strojni izkopi in odvozi, prevzem komplet gradbenih del, novogradnje in adaptacije, izdelava betonskih in kamnitih škarp. U 01/83-17-285, 031/803-144, Gradbeni inženiring, d.o.o.. Trg talcev 8, Kamnik 7443 RTV - SERVIS, pridem na dom, naročila non-stop IT 041/682-153. 01/51-22-846, Marjan Žugelj, s.p., Ul. Rezke Dragar 5, 1210 Ljubljana - Šentvid 748i Želite na novo pobarvati fasado In lesen napušč? Ugodno in hitro! tr 041/570-967, Megamatrix, d.o.o., Staretova ul. 39, Kranj 7680 STROJNI OMETI notranjih sten in stropov, hitro In po ugodni ceni. ® 041/642-097, Urmar, d.o.o., Zakal 15, Stahovica 7705 Elekroinštalacije Blaž Špendal, s.p., Brezje 9, Tržič, tt 031/674-037 7756 STANOVANJA PRODAMO Prodam enosobno STANOVANJE 40 m2 v Železnikih, cena po dogovoru, tt 031/398-926. 041/742-353_^ Podnart, enosobno, 42 m2, 1. nadstropje, s kuhinjo in predelno steno, staro 17 let, vseljivo 18.7.2004, cena 9.100.000 SIT. Robert, tt 041/472-195_rm ZG. GORJE: 45,9 m2, večje Iss v 2. nad-str., obnovljeno pred 7 leti, bivalna kuhinja, soba, sanitarije, etažna CK, shramba, drvarnica. Cena: 10.600.000,00 SIT. ALP-DOM d.d. Radovljica. Cankarjeva 1, 04 537 45 16, ViWW.alpdom.si ZG. GORJE: 55,85 m2. večje Iss v 2. nadstr, 1. 1935, predsoba, kuhinja, soba, sanitarije, shramba, klet, drvarnica, etažna CK. Cena: 9.500.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankaneva 1. 04 537 45 16. vww.alpdom.si RADOVUlCA: Gradnikova, 3ss, 73,22 m2. obnova pred dvema letoma, visoko pritličje, kuhinja, dnevna soba, 3 spalnice, sanitarije, balkon, klet. vsi priključki, vseljivo decembra. Cena: 18.000.000,00 SIT. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vwvw.alpdom.si RADOVUlCA: 78,28 m2 in,79,25 m2, dve večji 2,5ss. novogradnja, pritličje, dnevna soba, spalnica, kabinet, kuhinja z jedilnico, kopalnica, wc, možen lasten vhod skozi atrij, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, dvigalo, vselitev: november '04. Cena v junlju/m2: 366.300 SIT, virtualni ogled na wviw.alpdom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 15, www.alpdom.sl ZAPUŽE: 84.96 m2, večje 3ss v 1. nadstr.. 1. 1999, dnevna soba, kuhinja, 2 spalnici, kopalnica + wc, balkon, klet. delno opremljeno, vsi priključki, mirna okolica. Cena stanovanja: 24.700.000,00 SIT, oprema po dogovoru. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 16, vww.alpdom.si BLED: 90 m2, 4ss, 1. nadstr., obnova 1987, kuhinja, dnevni prostor. 3 spalnice, kopalnica + wc, balkon - pogled na grad, klet. drvarnica, garaža, vrt, takoj vseljivo. Cena: 20.000.000.00 SIT-znižano. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16, vww.alpdom.si ZASIP: 91,04 m2 3ss v podpritličju, kuhinja z jedilnico, velik dnevni prostor, 2 spalnici. kopalnica. wc, terasa z zelenico, klet, vsi priključki, naša novogradnja, vselitev julij 2004. Cena v juniju: 25.952.773,00 SIT, foto In tlorisi na www.alpdom.si. ALPDOM d.d., Cankaneva 1, Radovljica, 04 537 45 15, www.alpdom.si BLED - Milno: cca. 105 m2, 4. gradb. faza, pritličje, starost 50 let, 3 vhodi, možna Izdelava dveh 2ss stanovanj, inštalacije v objektu, atraktivna lokacija - ob jezeru. Cena: 29.500.000,00 SIT ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1, 04 537 45 16. wvw.alpdom.si RADOVUlCA: 105,36 m2 in 105.91 m2. dve 3.5ss v 3. nadstr./mansarda, duplex, dnevna soba, kuhinja, jedilnica, spalnica, kabinet, kopalnica, wc. balkon, razgled na Karavanke in Julijce, bivalna mansarda, klet, vsi priključki, dvigalo, novogradnja, vselitev: november '04. Cena v juniju/m2: 366.300 SIT, foto in tlorisi na vww.alp-dom.si. ALPDOM d.d. Radovljica, Cankarjeva 1. 04 537 45 15. vww.alpdom.si Stražišče, dvosobno stanovanje - 52 m2, v hiši 8 let. ck - kamin, balkon. Cena 15 mio sit. Prodamo. Pianova nepremičnine. Špela Škofic s.p., Tominčeva c. 2, Stražišče 23 15 600.041 /774 101 fmm u 80ii»jsio» - 2000 obnoNrfjeno enörnpolst^ jm sfeinovanje, •sv 10 mio srr. SVET RE, do.o.. Enota Krarrt, tel.a4/28 W^^Mi KRANJ - Planina 111; 88.10 m2, nizek blok, kompletno obnovljeno, luksuzno trisobno stanovanje z garderobno sobo, 4. nadstropje, staro 16 let. takoj vseljivo, opremljeno. CENA: 22,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremlcnlne.si KRANJ - Planina 1; 2+2-sobno stanovanje, 1.1976, 89 m2, dva balkona, KTV. tel., vseljivo po dogovoru. CENA: 20,5 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, vww.svet-nepremicnine.si ŠKOFJA LOKA-Podlubnik; garsonjera. 17 m2. 1. 1979, 13. nadstropje, opremljena, prazna, klet. ZK. CENA: 6,7 mio SIT. SVET RE d.o.o., Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745. vww.svet-nepremlcnlne.si RADOVUlCA - Cankaneva; trisobno stanovanje, 70.22 m2. staro 23 let. I. 2000 adaptirano, prazno, klet in nadstrešek za avto. CENA: 21,5mio SIT. SVET RE d.o.o.. Enota Kranj. tel. 04/28 11 000, 031/374 745. www.svet-nepremlcnine.si ŠKOFJA LOKA - Frankovo; I. 1980, enosobno stanovanje, 40,30 m2. 4. nadstropje, balkon, klet, skupno parkirišče. CENA: 13 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, wvw.svet-nepremicnine.si PODNART; 42 m2, enosobno, urejeno, v vasi. balkon, trgovina. CENA: 9 mio SIT. SVET RE d.o.o., Ljubljana, Enota Kranj, tel. 04/28 11 000, 031/374 745, www.svet-nepremlcnine.si Škofja Loka. Puštal, I. 1945, 3.5 SS. 96 m2, obnovljeno. Možnost zamenjave z garsonjero v Skofjl Loki ali Ljubljani. Cena: 19.6 mio SIT. ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj., 040850000_ Kamnik, Grohaneva, 1. 1981, 2 SS, 69.9 m2. 2 balkona, zeleno okolje, vsa infra-stoiktura. Cena: 18.5 mio SIT. ABC d.o.o., Tivolska 48. Lj.. 040850000._ Kranj, Zlato polje, 1. 1975, 1 SS, 30m2, obnovljeno 1. 2002, mimo in zeleno okolje. Cena: 10,5 mio SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj.. 040850000_ Školja Loka, Frankovo naselje, 1.1995,2SS, 41 m2, obnovljeno. Cena: 14.650.000 SIT. ABC d.o.o., Ttvolska 48, Lj., 040850000 Kranj, Mohonev klanec, I. 1851, obnovljeno 1. 2000. 3 SS. duplex, 110 m2. Cena: 28.9 mlo SIT ABC d.o.o.. Tivolska 48, Lj.. 040850000_ PLANINA 1 - 2,5 ss. 54.90 m2, IV. nad., balkon, I. izgr. 1974, prodamo za 15.5 mio sit. Mike &Co. d.o.o., Bleiweisova6, Kranj, 20-26-172, 031 605 114, www.mike-co.si PLANINA 1 - 2,5 ss. 66.22 m2. 7. nad., I. Izgr. 1984, prodamo za 16,8 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605 -114, wvw.mike-co.sl PLANINA lil - 2-sobno s kabinetom. 76,27 m2, 5. nad., leto izgradnje 1987, prodamo za 19,9 mio sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172. 031 605-114, wvw.mike-co.si ZLATO POUE - 2 ss z dvema kabinetoma, 74 m2, IV. nad. - mansarda, leto Izgr. 1953. v celoti adaptirano, kamin v dnevni sobi, prodamo za 20 mio sit. Mike & Co. d.o.o.. Bleiweisova 6, Kranj, 20-26-172, 031 605-114, wvw.mike-co.si PLANINA 11 - 2-sobno stanovanje z dvema kabinetoma, VI. nad.. 2x balkon, I. Izgr. 1984, prodamo za 22 mlo sit. Mike & Co. d.o.o., Bleiweisova 6, Kranj. 20-26-172, 031 605-114, vww.mike-co.si VODOVODNI STOLP: prodamo TRISOBNO stanovanje. 71 m2.1. 1963 pritličje, dobra lokacija, cena 20 mio FRAST. d.o.o., PE Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896 V f KRANJCANKA www.gorenjslciglas.si i KRANJ: prodamo GARSONJERO. 28 m2, adaptirano 1. 98, 2. nad., cena: 8,2 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896 PLANINA 1: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m2, 1. 76 3. nad., cena 16,5 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, GOLNIK: prodamo stanovanje. 2.nad, 75 m2. delno adaptirano 1.2000. cena 16 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 366 896_ KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE, 35 m2, adaptirano I. 2003. Cena: 11 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/ 366 896 www.frast.sl, KRANJ: prodamo ENOSOBNO STANOVANJE. 36 m2,1.75. adaptirano I. 99, vi^e nadstropje. Cena: 11,2 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041 / 366 896 RADOVUlCA: prodamo GARSONJERO, 24 m2.1. 94, cena 8.6 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041 / 626 581, RADOVUlCA: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 70 m2. nad. 3./3.1. 84. adaptirano. opremljeno I. 01. Cena: 21,5 mlo FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896, PLANINA 1: prodamo dvosobno stanovanje, 53 m2, adaptirano 2004, cena 13 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/734 198,_ KRANJ: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 76 m2, pritličje, v celoti adaptirano I. 98, lastna CK, cena 22 mio FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041/366 896, PLANINA 3- obrobje: prodamo TRISOBNO STANOVANJE, 82,3 m2.1.87. cena 19 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/434 198, ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE. 40 m2, 2. nad., 1. 95, ZK. Cena: 14,3 mio. FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 366 896, vww.frast.si, ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 50m2. lepa lokacija, adaptirano 1. 2000, cena 15.6 mlo. FRAST, d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/ 734 198. ŠKOFJA LOKA: prodamo DVOSOBNO STANOVANJE, 59 m2.1. 65, delno adaptirano, ZK. Cena 16 mlo. FRAST. d.o.o. Šuceva 27, 04/ 23 44 080 041 / 368 939 ŠKOFJA LOKA: prodamo GARSONJERO, 18 m2. 1. 72 terasa. Cena: 6.7 mio. FRAST. d.o.o. Šuceva 27. 04/ 23 44 080 041/366 896,_ Radovljica - Cankarjeva: 3SS, 70,22 m2. 111. nad, zelo lepo popolnoma obnovljeno, vsi priključki, vredno ogleda, cena 21,6 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296 Radovljica - Gradnikova: 2SS, 50 m2. nad. z garažno nadstrešnico, cena 14 mio Sit ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296 Naklo: Prodamo polovico hiše v dvojčku. 170 m2 stan. površine. 450 m2 vrta, zelo epo, starost objekta 8 let, vsi priključki, takoj vseljivo^ cena 31 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661, 041/755-296 Kranj - Struževo: Prodamo spodnjo etažo hiše. dva stanovanja: 1 SS cca 38 m2 + 1 SS s kabinetom cca 55m2. vsi priključki, obnovljeno, dve garaži, mirna sončna lokacija cena 23 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel: 04/236 66 70, 040/204-661,041/755-296 Kranj - Kidričeva: 3SS, 78 m2, 111. nad, popolnoma obnovljeno, delno v mansardi, nizek starejši blok, stanovanje je zelo svetlo, prostorno, mirna lokacija, vsi prikliučki, cena 21 mio SIT ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661, 041/755-296_ Kranj - Orehek: V več stanovanjski hiši prodam popolnoma obnovljeno 2SŠ + kabinet. 52 m2. P, lastno pari^irno mesto, takoj vseljivo, cena 15,2 mlo, funkcionalna razporeditev, vredno ogleda. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661. 041/755-296_ Tcžič - mestnff jedro: V pritlični etaži več stanovanjske hiše prodamo stanovanje 40 m2 + dva pomožna prostora 16 m2 in atrijem 30 m2. v dobrem stanju, cena 8,3 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/23 81 120. 04/236 66 70. 041/755-296 Tržič - Ravne: 2SS. VP, 52 m2, nizek blok. mirna sončna lokacija, vseljivo konec oktobra. vsi priključki, cena 12 mio SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/23 81 120. 04/236 66 70. 041/755-296 Tržič - mestno jedro: popolnoma obnovljeno dvosobno stanovanje v pritlični etaži, 52 m2. vsi priključki, vseljivo takoj, parkirno mesto, cena 12 mlo SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/23 81 120, 04/236 66 70". 041/755-296 Šk. Loka - Frankovo naselie: V nizkem bloku prodamo 2SS - delno v mansardi. 50.30 m2. 4./4 nad. vsi priključki, zelo lepo, lastno pokrito parkirno mesto, možna tudi menjava za 2SS na drugi lokaciji - Partizanska, Podlubnik. Grohanevo. cena za stanovanje 16.2 md SIT. ITD + d.o.o. NEPREMIČNINE Tel.: 04/236 66 70. 040/204-661. 041/755-296_ škofia Loka - Groharjevo naselje, prodamo 2-sobno stanovanje 57m2 4. nadstr. stolpiča zgrajeno leta 1965, stanovanje je obnovljeno lep razgled z vsemi priključki. Informativna cena 16 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04/50 60 300, 041 647 547 Škofja Loka - Groharjevo naselje, prodamo 3-sobno stanovanje 69 m2 prvo nadstropje stolpiča zgrajeno leta 1965.s tanovanje obnovljeno ck ogrevanje, si priključki. Cena 20 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04/50 60 300. 041 647 547 Ško^a Loka - Frankovo naselje - prodamo 2-sobno stanovanje 50,2 m2. 4. nadstr. stolpiča^grajen leta 1965, obnovljeno vse razen oken In vrat. Stanovanje je svetlo in Ima lepo razporeditev. Lastna ck na plin. Cena 15,8 mio sit. Loka nepremičnine Fajfar Janez s.p. tel. 04 50 60 300, 041 647 547 BLED: V 11. nadstropju prodamo trisobno stanovanje v izmeri 80 m2+10 m2 kabinet, starost 16 let. Zelo dobra razporeditev, velik balkon na sončno stran. CENA: 26.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o., Begunjska c. 2, Lesce, tel: 041/436-544. wvw.kr-nepremicnlne.si POUČE: V 80 let stari hiši prodamo dvoinpolsobno obnovljeno stanovanje. 11.^ nadstropje. lastna CK, mirna lokacija. CENA: 9.000.000 SIT K.R. NEPREMIČNINE, Lesce d.o.o.. Begunjska c. 2. Lesce, tel: 041/436-544. www.kr-nepremicnine.si HRUŠICA: 2 SS 63,85 m2 v 1. nadstropju, letnik 60, cena = 12,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 ' KRANJ - Planina 111 mansarda: 2 SS 67,70 m2 v 3. nad., letnik 1985, cena = 16,5 mio SIT, K 3 KERN d.o.o.,'Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53.,GSM 051 320 700 KRANJ, Planina I - 3 SS 77,6 m2 v 1. nad., letnik 1974, delno obnovljeno, balkon. cena = 16,5 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 KRANJ, Planina 1 - 2 SS + 2 K 90,0 m2 v 6. nad., letnik 1975. 2 balkona, cena 20,3 mlo SIT, K 3 KERN d.o.o., Maistrov trg 12, Kranj. tel. 04 202 13 53. GSM 051 , 320 700 STANOVANJA: Novogradnja v KRANJU -VEČSTANOVANJSKl OBJEKT, last K 3 KERN d.o.o.. Maistrov trg 12, Kranj, tel. 04 202 13 53, GSM 051 320 700 - 2 enoti 1 SS z atrijem vel. 40,40 m2 za 15,70 mlo SIT - 2 enoti 1 SS v 1. nadstropju vel. 46,35 m2 za 18.00 mio SIT - 2 enoti 3 SS z atrijem vel. 86,75 m2 za 31.50 mio SIT -2 enoti 2 SS s teraso v 1. nad. in garderobni pros, v mansardi vel. 72,10 m2 za 26,20 mio SIT. V ceno je že vključen DDV 8.5 %. Vsako stanovanje ima svoje parkirno mesto pred hišo. ki je vračunano v ceni in lastno CK na plin. Rok dokončanja je leto 2004. Prodamo stanovanje: - Kranj, mestno jedro. 64 m2 - 2-sobno v pritličju novejše (12 let stare) večstanovanjške hiše. Prostori Imajo stanovanjsko In poslovno namembnost. K stanovanju spada skupni vrt in samostojni parkirni prostor. Cena: 15 milj. sit. Oglaševalec. INF-ING, d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel: 04-236-2730, 041-429-330, wvw.inf-ing.si Kranj. Vodovodni stolp, 76 m2 - 3-sobno, visoko pritličje, staro 42 let «.ohranjeno, v prvotnem stanju. Cena: 20 milj.Sit. Oglaševalec: INF-ING. d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, www.inf-ing.sl Kranj. Planina 111., 3-sobno 84 m2. staro 18 let, 3/3 - polmansarda. Cena: 20 milj. Sit. Oglaševalec: INF-lNG d.o.o., Šoriijeva 11, Kranj, tel.: 04-236-2730, 041-429-330, wvw.lnf-lng.si Kranj. Kidričeva, 37 m2, GRS, 1. nadstropje, letnik 1966, kopalnica adaptirana, S/J lega. Cena: 9.600.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291, Lj., www.stanova-nje.net, www.novogradnje.com Kranj, Zlato polje. 30 m2. IS. pk, letnik 1975, svetlo, kompletno prenovljeno, S/J lega. Cena: 10.500.000 SIT tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.stanovanje.net, vww.novogradnje.com Kranj. Janeza Puhana. 33,40 m2, IS, 7. nadstropje, letnik 1979. lepo vzdrževano, delno adaptirano. Cena: 12.300.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celov?ka 291. Lj., vww.stano-vanje.net, vww.novogradnje.com Kranj, Orehek, 94,75 m2. 3S s teraso, novogradnja, moderno zasnovano, izdelano na ključ, garažni box in shramba. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 34.900.000 SIT tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj.. wvw.stanovanje.net. vww.novo-gradnje.com -Šenčur. 97,55 m2, 3S, novogradnja, izdelano na ključ, možnost nakupa garaž. boxa. Nakup brez provizije. Vseljivo takoj, cena: 26.809.000 SIT Tel. 01/510 74 30, 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., www.stanovanje.net, wvw. n ovog rad nje. com Preska. 91.61 m2, komfortno 4S. novogradnja vila blok. Izdelano na ključ. Nakup brez provizije. Cena: 39.655.482 SIT. Tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o.. Celovška 291. Lj.. wvw.stanova-nje.net. www.novogradnje.com. EXEDRA NEPREMIČNINE. Cesta maršala Tita 18 A, Jesenice, TEL: 04 583 65 00 GSM: 041 703-806 vww.exedra-nepremic-nine.com JESENICE - Bokalova. GRS, 22 m2. nad.3/4. obnovljena. 6.0 m sit EXEDRA NEPREMIČNINE. C.m.TIta 18A. Jesenice. 583 65 00, 041 703 806 vww.exedra-nepremicnlne.com JESENICE-Tavčarieva, 3 ss. 72 m2,1.76. nad.7/11. garaža. 14.0 m sit EXEDRA NEPREMIČNINE, C.m.TIta 18A. Jesenice. 583 65 00, 041 703 806 vww.exedra-nepremlcnine.com RADOVUlCA - Cankarjeva. 3 ss, 70 m2 v nad. 3/4.1.76,obnovljeno v celoti.Nadstre-šek za avto. 22.0 m sit EXEDRA NEPREMIČNINE. C.m.TIta 18A. Jesenice. 583 65 00. 041 703 806 wvw.exedra-nepremic-nine.com ŽIROVNICA - 1.5 ss. 50 m2, 1.65,vsi priključki. del.opremljeno. 10.5 m sit EXEDRA NEPREMIČNINE. C.m.TIta 18A. Jesenice, 583 65 00. 041 703 806 www.exedra-nepremicnlne.com MOJSTRANA, VP hiša 336 m2 . urejena, sončen vrt - sadovnjak 484 m2. V račun vzamemo 2 ss - Jesenice. 33.0 m sit EXEDRA NEPREMIČNINE. C.m.Tita 18A. Jesenice. 583 65 00. 041 703 806 www.exe-dra-nepremicnlne.com STANOVANJA KUPIMO Za znane stranke kupimo enosobna in' dvosobna stanovanja v Kranju! NEPREMIČNINSKA DRUŽBA LOMAN. d.o.o. Zevniko-va ul. 11, Kranj. PE Mladinska ul. 2. Kranj, tel.: 041/ 347 323, 04/ 2362890 KRANJ: KUPIMO ENOSOBNO STANOVANJE V PRITUČJU. FRAST, d.o.o., Šuceva 27,041/734 198 Kranj, ŠKOFJA LOKA, TRŽIČ: kupimo ENOSOBNO in TRISOBNO STANOVANJE, tudi v slat>em stanju. FRAST. d.o.o. Šuceva 27.041/734 198 PLANINA: kupimo 2+2-SOBNO STANOVANJE v višjem nadstropju. FRAST, d.o.o. Šuceva 27, 04/23 44 080, 041/366 896 Na celotnem območju Gorenjske odkupujemo stanovanja različnih velikosti za znane kupce. Plačila takoj ali v zelo kratkem času. ITD + d.o.o. NEPREMIČNlNETel.: 04/236-66-70, 041/755-296. 040/204-661 V Škofia Loki z okolico ali Kranj za znanega kupca, nujno kupimo enoinpolsobno aH dvosobno stanovanje. Nudimo gotovino. Tel. 01/510 74 30. 041 739 786. Prvi graden d.o.o., Celovška 291, Lj., vww.stano-vanje.net. www.novogradnje.com ■p TURISTIČNE STORITVE Miren prostor ob Savi Bohinjki, za tabone-nje večjih organiziranih skupin oddam, tt 041/503-776 7823 VOZILA DELI CITROEN AVTOODPAD rabljeni in novi rezervni deli. odkup avtomobilov tt 04/50- 50-500 7378 ALU PLATIŠČA 15" oz. vulkano z gumami Noklan NRV 195/50/15 4x100. tt 031/380-923 7735 Prodam alu platišča 17 col. vijaki 5x100, BORBEt model VS + gume 225/45/17; vse skupaj rabljeno eno sezono primerno za WV Golf V, bora, toledo, polo, brez praske. 160.000 SIT tt 041/714-339 7749 VOZILA HYUNDAI ACCENT 1.5, 16v GT. I. 01, Oprema TK, srebrne barve, ugodno, tt 040/651-001_77^ FORD MONDEO 1. 94. ABS, klima, tt 031 /638-878 >•> 3 w»ed.«i 7723 R 5 192. s tehničnim pregledom, 5 vrat. 85.000 SIT, tt 031/542-993 7725 Prodam GOLF II. I. 86, nemški bencinar. tt 040/590-378 » Sizberi^i 7755 Odkup, prodaja, prepis rabljenih vozli. Gotovinsko plačilo, tt 20-11-413, 041/707-145. 031/231-358. Avto Kranj, Savska cesta 34. Kranj ^ 7757 Prodam LADO NIVO 1.7 i. 1. 01. 52.000 km. rdeče barve, tt 041 /36-66-37 7766 PEUGEOT 206 1.4 LS. I. 01. sinje moder, avtomatska klima, kot nov. tt 041 /398-574 »3lzberi.al 7306 Prodam SUZUKI BALENO GL, 1.96, klima. 2xalrbag. tt 031/750-594 »Sizberi.ti R5 five, I. 95. modre barve, redno servisiran, ugodno, tt 041/928-886 »3izberi.fi 7807 Prodam R5 five, 1.94, dobro ohranjen, cena 160.000 SIT. tt 51 -23-353 »3lzberi.si 7806 Prodam HONDO ACCORD 2.0 i. I. 91, s klimo in PEUGEOT partner zaprti 1.4, bencin. 1.98. tt 031/265-242 »3iib®ri^78io SEAT IBIZA 1.4 44KW. 60 KM. 1.01, srebrne barve, 3 vrata, ročna klima, servo volan. 2x air bag. elekthčna stekla, daljinsko centralno zaklepanje, tt 041/337-492 »3l^-«i 7822 K V -'''.iprr-iik in N.-iklo PRODAJA IN MONTAŽA IZPUŠNIH . SISTEMOV TER AVTOMOBILSKIH BLAŽILCEV "^kArs^r^rs^z fMOHROEi SUZUKI J1MNY 1.3 VX. I. 98. 59.900 km, HYUNDAI COUPE 2.0 FX. 1.03. vsa oprema. HYUNDAI LANTRA 1.6 GLS, 1. 99. prvi lastnik. FIAT UNO 1.0 lE, 1.98, prvi lastnik. SUZUKI WAGON R+ 1.3.1. 02, servisna knjiga. Avtomehanika Lušina Franc s.p.. Škofja Loka, tt 502-2000, 041 /630-754 7824 ZAPOSLIM VOZNIKA C ali Cin E kategorije v mednarodnem transportu In AVTOKLEPARJA redno zaposlimo, tt 041/614-722, Vrba. d.o.o.. Struževo 4. Kranj ^985 Će potrebujete redno zaposlitev, pa vas ne moti terensko delo (ni prodaja), pokličite na tt 041/604-413 ali 04/595-79-95. MKZ. Slovenska cesta 29, Ljubljana »^ixbMUtl 7113 www. goren j skiglas, si Goraniski gte, d o o. Zoisov« 1, Ktat^ Dobra novica je. da so najboljša leta pro. daje še pred vami. samo še neM dodatnega truda, pa boste dosegli tisto, kar ste si vedno želeli. Zaposlimo prodajalce za delo na terenu. Osebni dohodek od 150.000 do ■ 200.000 SIT. tt 070/786-875, Fantom In-1 temationai. d.o.o., Ul. M. Grevenbroich 13.! Celje »Sub^ti 7153 Zaposlimo 4 zastopnike za prodajo tehničnih artiklov, poskrbimo za uvajanje, možnost napredovanja In dober zaslužek, tt 031/634-584, 041/793-367 Sinkopa,' d.o.o., Žirovnica 87. Žirovnica »3i«be»w : 7256 Za pomoč v kuhinji zaposlim kuharja ali pi-copeka in dekle za delo v šanku, tt 03y325-442, Dare Pavlin, s.p.. zg. Bitnje 2, Žabnica 7407 Iščemo pomoč za delo v strežbi in kuhinji. Vse inf. na tt 20-12-128, vsak dan, razen ponedeljka, GTT Jošt d.o.o.. Sv. Jost nad Kranjem 2, Kranj »^iibmLti . 7477 Iščemo VODJO NABAVE. Zahtevana visoka univerzitetna izobrazba, aktivno znanje angleškega jezika, poznavanje Worda Ex-cela. Interneta, komunikativnost, lastni pre-voz. Pisne prošnje pošljite na naslov: Sat Control d.o.o.. Poženik 10. 4207 Cerklje, Inf. na: http://www.sat-control.si/zaposlit- ve.htm 7524 KUUČAVNIČARJA z znanjem obdelave indox materialov in TIG varjenja in KLJUČAVNIČARJA z znanjem varjenjasC02, zaposlimo za nedoločen čas. KOVINC Damjan Žvelc. s.p.. Lahovče 87. 4207 Cerklje na Gorenjskem, tt 041 /571-887.04/281-65-00 7539 Zaposlimo izkušenega FASADERJA. Megamatrix, d.o.o., Staretova ul.39, Kranj, tt 041 /421 -820 »^bbuLti 7556 Zaposlimo VOZNIKA kamiona v mednarodni špediciji za prevoze predvsem po Nemčiji. Pogoj: opravljen vozniški Izpit C in E kategorije, šolska izobrazba IV. stopnje, dve leti delovnih izkušenj v mednarodnem prevozu blaga. Prošnjo z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite na naslov: KOLI ŠPED, d.o.o., Mednarodna špedicijam Savska cesta 22, Kranj »3ixberi.ii 7583 Zaposlim delavca z Izobrazbo KOVINAR, pogoj osnovno znanje v CNC programiranju. prošnje pošljite na naslov: Ropret d.o.o., Hotemaže 47 a. 4205 Preddvor 7628 Zaposlimo MIZARJA. Boštic Janez, s.p., ; Zg. Brnik 17. Cerklje 7639 KRANJČANKAi WWW gorenjskiglas s I LOCANKA www.gorenjskigIas.si G Gorenjski glas, d o o., Zoisova 1. Kranj Zaposlimo KOMERCIALISTA za zbiranje naročil na terenu, tt 041/570-957, Megamatrix, d.o.o.. Staretova ul. 39, Kranj 7679 Iščemo RAČUNOVODJO. Zahtevana VI. aH Vil. stopnja ekonomske smeri, vsaj 7 let delovnih izkušenj v računovodstvu, komunikativnost, lasten prevoz. Pisne prošnje pošljite na naslov: Sat Control, d.o.o.. Poženik 10. 4207 Cerklje. Inf na : http//www.sat-control .si/zaposlitve. htm_t^ Delo dobi več ŠIVlU. tt 533-80-65. Oblak Mira, s.p., Brezje 4. Brezje 7720 Honorarno zaposlimo dekle za delo v šanku. tt 041/77-26-75, M.S.J., d.o.o., L. Hrovata 4B, Kranj »3i>>>«rt.ii 7728 Iščemo dva voznika C in E kategorije, IV. stopnja izobrazbe, za prevoze: 1. Avstrija. Slovenija. Hrvaška. 2. Nemčija, tt 040/20-60-75. Valter Transport. Valter Klemen s.p., Gorice 61. Golnik 7741 Gostilna v Kranju zaposli dekle aH fanta za delo v strežbi. Inf. na tt 234-33-60, 041/229-788. Erzar Matjaž s.p.. Jezerska C. 41, Kranj 7743 Zaposlim FRIZERKO z nekaj prakse, tt 23-10-861 po 20. uri. Kamenič Valerija s.p., Tominčeva 38. Kranj »3>'iMft.*< 7758 Zaposlimo MONTERJA POHIŠTVA ali par-ketarja. lahko tudi priučenega, tt 041/681-510, Montažne storitve MIšo. Draško Bunič s.p., st. Žagarja 44, Kranj 7779 SEAWAY group Iščemo VODJO SPREJEMNE PISARNE. Zahteve: ' dokončana srednja šola - znanje angleščine, zaželjeno tudi znanje nemščine - urejena, bistra in komunikativna oseba Oglasite se nam najkasneje do 25.6.2004 po pošti na naslov: Seaway Group d.o.o., Pot na Lisice 2. 4260 Bled ali po e-pošti: tatjana.novak@seaway.si J Torek. 22. junija 2004 mali oglasi, zahvale / info@g-glas.sj GORENJSKI GLAS • 27. STRAN iZDePLGi lzberi.sl • Vsesiovenskl portal malih oglasov Odslej lahko na spletu oddate svoj mali oglas 2a sedem slovenskih časopisov, pregledujete tam objavljeno ponudbo, prebrskate rumene strani» ter pustite, da vas presenetijo najnovejii kadrovski oglasi. Brskanje po malih oglasih ie nikoli nI bilo tako udobno. SODELUJEJO: DELO primorske novice VESTNIK viSsy/iMlF^ GLAS Staimki Goreniski glas. d.o o., Zoisova 1, Kranj Kava bar Hlapom, Kolodvorska 50, Bled, honorarno zaposli dekle za samostojno strežbo, možnost dela preko celega leta, plačilo po dogovoru. « 041/735-998 3 UMi^ 7780 Redno ali pogodbeno zaposlimo več elek-troinštalaterjev ali kooperantov za montažna dela na terenu.« 031 /64^20, Elektro Primožič, d.o.o., Trebija 52, Gorenja vas 7785 V mednarodnem transportu zaposlimo VOZNIKA C in E kategorije. Inf. na tP 041/444-411, Ažman d.o.o., Tržaška ul. 1, Lesce » 3 izberi.»! 7786 Iščem mlajšega mošk^a za pomoč na turistični kmetiji. Alkoh^ki izključeni. O 03/15-75-472 7ao5 Zaposlimo MIZARJA - možnost redne zaposlitve, delovne izkušnje zaželene. Mizarstvo Kumer Boris s.p., Koblarjeva 7, Mer>-geš, V 01/72-37-340, 041/679-013 7825 V baru v Kranju redno zaposlimo žensko osebo s IV. ali V. stopnjo gostinske izobrazbe. Diolen, d.o.o., C.Dolomitskega odreda 10, Ljubljana, -ff 041/481-849 7826 Roclio Tfiglor ® Ptf\ ^lot OottnjAt^ Pni glo/ekOorenJ/ke® Radio Triglav Jerice. d.o.o.. Trg Toneta Čuf^ 4.4270 Jesenice STEREO, RDS na frekvencah: 96,0 GORENJSKA 89,8 - Jesenice, 101,5-Kranjska Gora, 101,1-Bohinj ZAPOSLITEV IŠČE Delo išče INŠTRUKTOR MATEMATIKE in FIZIKE - pomoč pri popravnih izpitih, tt 040/381-295 7494 Za nekaj ur dnevno iščem delo - čiščenje, likanje, pomoč starejšim, tt 040/713-585 7754 Iščem delo kot inštruktor računalništva za vse stopnje. « 040/983-533 7803 Iščem delo - igram na obletnicah, zabavah. v 031 /582-457 7812 ŽIVALI Prodam KRAVO simentalko v osmem mesecu brejosti, tretje tele. ff 25-22-298 7666 Prodam BIKCA 4 mesece starega, v 041/575-259 7733 Kunce belgijski orjak mladiče prodam. Zg. Bitnje 130 b - pri puškami 7747 ZAHVALA Ne jokajte na mojem grobu, Pomislite, kako trpel sem, le tiho k njemu pristopite in večni mir mi zaželite.... V 63. letu starosti nas je mnogo prezgodaj zapustil naš dragi mož, oče, dedek in brat ADO B ONCELJ Ob boleči in nenadomestljivi izgubi se srčno zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem, sosedom za pisne in ustne besede sožalja, za podarjeno cvetje, sveče in darove namesto cvetja. Iskrena hvala zdravstvenemu osebju ZD Tržič, gospodu župniku za opravljen obred, delavcem KP Tržič, kovorskim gasilcem, govornikom in pevcem. Posebna zahvala gre lovski družini LD Kovor - Dobrča za pokojnikov zadnji pogon. Hvala vsem, ki ste ga imeli radi in vsem, ki ste ga tako množično pospremili k večnemu počitku! v Žalujoča žena Marička, sinova Janez in Samo ter ostalo sorodstvo ZAHVALA Ob smrti naše drage mame FRANČIŠKE ROPIC se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, posebej ga. Tončki Arh za njihovo slovo ob pokopu, za prelepo cvetje in sveČe ter izraženo sožalje. Posebna zahvala gre zdravnici dr. Marti Ropret za njeno dolgoletno skrb, za njeno zdravje in dobro počutje. Zahvalo smo dolžni Vzgojnemu zavodu Matevž Langus, pevcem, ki so ji izpolnili njeno željo in gospodu župniku za opravljen pogrebni obred, predvsem pa njeni najboljši prijateljici Tereziji Trček, ki jo je obiskovala in ji stala vedno ob strani. Družina Ropič - ZAHVALA V 83. letu nas je zapustil zlati, dragi mož, oče in stari oče JANEZ POKLUKAR p.d. Kamnekov ata Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za podarjeno cvetje in izrečena sožalja. Zahvaljujemo se tudi osebju bolnišnice Jesenice, dr. Remcu in osebju ZD Bled, dr. Zoniku za zdravljenje in nego. Hvala pevcem LIP Bled in trobentaču. Zahvaljujemo se g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred ter govornikom za lepe besede, posebno prijateljici Valeriji. Vsem imenovanim in neimenovanim še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Zg. Gorje, 3. junga 2004 V SPOMIN Ne veš, kako boli, odšel si tiho, brez slovesa, mirno spiš in Čakaš nas. Danes, 22. junija 2004, mineva žalostno leto, odkar nas je zapustil naš ljubi sin, brat, stric, vnuk in nečak FRANCI PORENTA Vsem, ki se ga spominjate, postojite ob njegovem preranem grobu in mu prižigate sveče iskrena hvala. Žalujoči vsi lyegovi Prodam KONJA slovenske toplokrvne pasme, primernega za preskakovanje ovir AZinL «041/211-613 7750 Prodam PRAŠIČE težke 50 kg, domača reja. tP 040/758-524 7752 Prodam TELIČKO simentalko, staro 3 mesece za nadaljnjo rejo. tt 257-20-29 7761 Prodam 10 dni starega ČB BIKCA. Goriče 19, IP 25-61-596 7767 Prodam ČB TEUČKO, brejo 5 mesecev, ff 01 /83-23-675, Vodice 7769 PRAŠIČE, različno težke, prodam in pripeljem na dom. 9 041/724-144 7774 Oddam mlade MUCKE vajene pasje družbe. 031/650-242 7804 RJAVE, ČRNE, BELE in SiVE KOKOŠI v začetku nesnosti prodajamo vsak delavnik od 8. - 17. ure, sobota do 13. ure. Perutni-narstvo Gašperlin, Moste 99 pri Komendi. tr 01/83-43-586 7775 Prodam dva ČB TELETA, teža cca 100 kg. g 57-23-130, 041/575-520_^ Prodam 2 kravi s teletom. V Pretnar, Za-trnik 86, Zg. Gorje 7809 Brejo TELICO ČB pasme prodam, ff 041/882-021 7813 Prodam 2 TELIČKI križanki stari 14 dni. ff 031/250-114 7816 ŽIVALI KUPIM Odkupujemo mlado pitano GOVEDO -krave in teleta, n 041 /650-975 7385 Kupim BIKCA simentalca, starega do 10 dni. P 070/249-304_^ Kupim dobro KRAVO s teletom, t? 041 /450-680 7665 Kupim BIKCE simentalce ali mesne pasme do 3 tedne. W 25-31-312 7729 Žalujoča: žena Štefka ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža in očeta RAFAELA BERNARDA 1919 - 2004 iz Sp. Davče se iskreno zahvaljujeva vsem sosedom, sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, podaijeno cvetje, sveČe in denarno pomoč. Posebna zahvala Stanki, Stanetu, Milki in Anici. Hvala zdravniku dr. Habjanu in sestri za večletno zdravljenje. Zahvala gre tudi pogreb-cem in ostalim sodelujočim pri pogrebu, pevcem, ZB, govorniku Andreju, posebej še župniku g. Dulaiju za lepo opravljen pogrebni obred. Hvala tudi prijaznima delavcema Loške komunale, ter vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. in sin Srečo, ter brat Stane in sestre Micka, Lojzka in Tončka. Sp. Davča, v juniju 2004 Odšel je, ni ga več tu, naš tati dr. FRANC RUTAR živinozdravnik, 15.3.1905 - 18. 6. 2004 Poslovili smo se na kranjskem pokopališču v ponedeljek, 21. junija 2004 Za i\jini žalujemo: hčerka Marjana in sin Andrej z družinama, brat Lojze z družino, nečakinje in nečaki z družinami Krai\j, Tolmin, Ljubinj, 18. jun^a 2004 ZAHVALA V 84. letu starosti nas je zapustila naša draga mama MINKA STUPNIKAR s Sutne Iskreno se ziahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sosedom za izrečena pisna in ustna sožalja, podaijeno cvetje, sveče ter spremstvo na njeni zadnji poti. Iskrena hvala Domu upokojencev Podbrdo za skrbno nego v času njene bolezni ter gospodu župniku za lep pogrebni obred. VSI NJENI ZAHVALA Osmega junija je v objemu Toneta, Marjane, gospe Zupaničeve in g. kaplana Tomaža Marasa, ki ji je podelil sv. zakrament maziljenja, odšla v večnost draga mama, sestra, stara mama, leta in mnogim botra. ANGELA MAROLT rojena Perčič iz Krai\ja Smrt nas je ponovno opomnila na večno bivanje v nebesih! Zato na zemlji ne moremo poplačati vse vam, ki ste nas objeli, nam podali roko, da smo se počutili varne v težkih dnevih, vsem, ki ste darovali za cerkev in kapelico na Klancu, za vse sveče in sv. maše, vsem, ki ste nam duhovno in finančno pomagali in žalujete z nami! Zahvaljujemo se dr. Teranovi, vsem patronažnim sestram, posebej g. Miri Anžič, kije našo mamo z največjim spoštovanjem več let oskrbovala, g. Danici Vrtovec, ki je skoraj vsak dan mnoga leta posedela pri nji in sosedi Majdi, ki je večkrat prevzela skrb zanjo. Ker verjamemo v veČno življenje, nam je največ pomenilo redno obiskovanje g. prelata Staneta Zidarja ob prvih petkih. Hvala vam za lep pokop in nagovor na pogrebu. Prav tako p. Lojzetu Marklju, ki nas je spremljal vse dni žalovanja in na Trsteniku daroval mašo zadušnico. V tolažbo so nam zapeli pevci Klas iz Predoselj. Hvala še posebej za psalm na poti do groba. Z vsem spoštovanjem nas je vse dni žalovanja spremljala Komunalna pogrebna služba. Hvala! Vsem, ki ste prišli k sv. maši na sedmi dan, sorodnikom, sosedom, prijateljem, prof. Angeli Tomanič, zboru Gallus in celi župnijski skupnosti, bo Bog povrnil. Molili bomo za vse vas! Sin Tone z družino zadnje novice / info@g-glas.si Si VREMENSKA NAPOVED ZA GORENJSKO AGENCIJA RS ZA OKOUE, Urad za meteorologijo TOREK od 10 do 21 SREDA od 12 do 23 °C ČETRTEK od 14 do 18 °C Danes, v torek, in jutri, v sredo, bo deloma sončno, predvsem popoldan bo več spremenljive oblačnosti. Popoldan lahko nastanejo posamezne krajevne plohe, tudi kakšna nevihta ni izključena. V četrtek bo oblačno s padavinami, sprva plohami in nevihtami. Čudovita pisma, polna nežne in predane ljubezni, še neobjavljene '^povestice", kot jih je sama imenovala, ter življenje in delo Josipine Urbančič - Turnograjske, prve slovenske pisateljice, pesnice in skladateljice. Knjiga Nedolžnost in sila je najnovejša v zbirki knjižnih izdaj v založbi Gorenjskega glasa. Cena knjige Nedolžnost in sila je 2.500 SIT (z DDV), za naročnike Gorenjskega glasa pa 2.000 SIT (z DDV). A R O Č I 1. i C A Nepreklicno Raročem knjigo Nedolžnost In sila me in priimek Ulica in hišna št. Poštna številka in kraj ............................................ Naročnik Gorenjskega glasa □ NE □ DA • naročniška številka Poštnina ni vključena v ceno. Naročilnico pošljite na naslov Gorenjski glas, d.o.o., Kranj, Zoisova 1, 4000 Kranj. Naročene knjige vam bomo poslali po pošti, lahko pa jih prevzamete tudi na sedežu podjetja. Najlepši vrtnici Arboretumu Volčji Potok - Ob koncu tedna so v Arboretumu v Volčjem Potoku izbrali najlepši letošnji vrtnici. Izbor je letos prvič organiziralo Društvo ljubiteljev vrtnic Slovenije, ki je bilo ustanovljeno pred dvema letoma in je član mednarodne zveze vrtničkar-skih društev. V Arboretumu so se odločili za prenovo rozarija-vrta za vrtnice pred tremi leti. Tako je Rožni vrt ohranil osnovno podobo, ki so mu jo dali v Šestdesetih letih minulega stoletja. Pri prenovi so večino starih grmov zavrgli, nanovo pa so zasadili odporne sorte vrtnic. Zdaj, koje rožni vrt po treh letih od začetka prenavljanja najlepši, je v njem in v okolici okrog 200 različnih vrst vrtnic in sicer mno-gocvetnih, velikocvetnih, zgodovinskih, prekrovnih in parkovnih vrtnic ter šipkov. V zadnjih dveh desetletjih je bil v vzgoji vrtnic narejen velik korak. Uveljavile so se nove skupine, zlasti pa številne odporne vrtnice. V Društvu ljubite- ljev vrtnic Slovenije upajo, da bodo v nekaj letih lahko organizirali mednarodno tekmovanje novih sort vrtnic. Takšna tekmovanja so danes v Monzi, Bar- celoni, Genovi, Baden Badnu. Sicer pa je namen izbiranja najlepše vrtnice, da se predstavi osnovni namen in sicer, da se vrtnic ne kupuje po barvah, ampak po sortah, ker ima vsaka sorta svoje ime in skupino lastnosti. V soboto je strokovna komisija za najlepšo vrtnico 2004 v Arboretumu v Volčjem Potoku izbrala vrtnico leonardo da vin-ci, ki jo je francoska vrtničarska hiša Meilland vzgojila in dala na trg leta 1994. To je mnogo-cvetna vrtnica s čvrsto rastjo, z zdravim listjem in bujnim cvetjem rožnato-ciklamne barve. Obiskovalci pa so za najlepšo izbrali vrtnico schwarze madonna. To je temno rdeča žametna vrtnica iz razreda skrižanih ča-jevk, leta 1992 pa jo je vzgojil nemški žlahtnitelj vrtnic Kordes. Andrej Zalar 1 Čestitamo mladoporočencem Škofja Loka, 15. maja - MATEJ KORENČIČ in NATAŠA MAŽ-GON; PETER KUNC in BARBARA JAKOFČIČ; DENIS JA-ŠARAGIĆ in VESNA JAKOFČIČ Škofja Loka, 29. maja - SAMIR BEGANOVIČ in SAMIRA MU-STAHČ; BOŠTJAN PIRC in KATARINA KEMPERLE; ANDREJ ŽAGAR in TINA TRŠAN; SEBASTJAN KREK in DARJA JE-LOVČAN; GAŠPER TAVČAR in ALENKA PANJTAR; JURIJ PLUT in LUCIJA KRANJEC Preddvor, 15. novembra - PETER VOGELNIK in MONIKA VUK, Tržič, Virje 16 Preddvor, 20. marca - IVAN HRŽENJAK in JASNA JAKOŠ, Mengeš Janševa ul. 20; ALEKSANDER HŠTER in VESNA OBLAK, Vrhnika, Na klancu 19 Preddvor, 27. marca - ALEKSANDER VRHOVNIK in MIRA PAUKOVIĆ, Podreča 26 Gorenjski glas vsem mladoporočencem prisrčno čestita in jim s Čestitko, prejeto na Matičnem uradu, podarja polletno naročnino Časopisa. Danes izšla Ločanka Brezplačno za občane in občanke občin Škofja Loka, Železniki, Žiri in Gorenja vas - Poljane ? o b I lU 14. ROJSTNI DAN SMDNA WSSS l9aKN*BAND LRsMMOCSS BAND V.IP». moh morwiaC^ H.H.T. MAHR UP" e FOXY TEENS DINAMTT IVnKHA OmSMCL^ F=ÜWE» QANCERS (jOHNJiK.! /ffff/IUi^a f ETEK, 25. JUNU OB 18,00 SLOVENSKI TRG. KRANJ Kdo bo zmagal Tokrat smo spraševali, kdo bo zmagal na evropskem nogometnem prvenstvu. David Cuder, Maribor: "Grčija. Potem pa upam, da bom dobil popust pri letošnjem dopu stu. (smeh) lim se." Dejan Ogri-nec, Velesovo: Če sem iskren, sploh ne vem, da obstaja in se dogaja kakšno evropsko, nogometno, svetovno ali kakršno koli že prvenstvo. Janja Teka-vec. Ribnica: Nimam blage veze. Ne spremljam nogometa. Razen če sem prisiljena. Potem pa tudi "not padem" in mi je dobro. Načeloma pa ne vem, kdo, kje, kaj, zakaj. Ana Trnavče-vič, Ljubljana: "Prvenstva ne spremljam tako zelo. Bolj približno. Kdo bo zmagal? Meni so všeč Španci, vendar mislim, da to tu nima veliko zveze z nogometno igro. Alenka Brun, foto: Tina Doki Novorojenčki MinuH teden je na svet prijo-kalo 34 novih prebivalcev, med njimi 17 deklic in prav toliko dečkov. V Krai\ju se je rodilo 29 novorojenčkov, od tega 16 deklic in 13 dečkov. Najlažja je bila deklica, ki je ob rojstvu tehtala 2.070 gramov, najtežji deklici pa je tehtnica pokazala 4.150 gramov. Na Jesenicah je prvič zajokalo 5 novorojenčkov, in sicer I deklica in 4 dečki. Najlažji je bil deček, ki je ob rojstvu tehtal 2.600 gramov, najtežji pa 3.900 gramov. LOTO Rezultati žrebanja 25. kroga igre na srečo 20. junija 2004 Izžrebane številke: 1, 6. 9, 21, 23, 29. 33 in dodatna 7 Izžrebana Lotko številka pa je: 950785 V 26. krogu za sedmico 20.000.000 SIT dobitek lOTKO predvidoma 46.000.000 SIT <1 o o . Zi^lSOva 1 iZDePLSi Vs«9lov9nskJ portal maUh oglasov Ena spletna stran, ki združuje 7 časopisov z vseh l