J uvV ZlA ',1 vcv Spedlzlone In abbonamento postale — PoStaina plačana t-^otovfnl Leto XXH., št. 29S ■ Ljubljana, OpravmJtvo ■ mudi lana Pucaniieva ali ca 9« Telet oo h. 51-22. 51-23 »1-24 tostritcu oddelek Ljubljana Pucciaiieva ulica 5 - Ieleloc fa. 51-25 51-26 Podružnica Nove mesto: Liablianslca cesta 42 Računi; za Ljubljanske pokrajine on pofcno-čekovneoi ta vodo it 17.749. ta ostale kraje Italiu Servizir .onti Con Post Mr-11-5118 I2KL.IL.CMC MMliftlVO za oglase ti Ki. Italije (o inozemstva trna Ontnru Puhhliori italiana S. a MILANO 24. dec J»ra 1942-XXI Cena cent. 80 lih*)* ritk dan razen ponedeljki Naročnina znaša mesečno Lir 18.—, ca inozemstvo vključno s »Pocedeliskim In-trotu« Lit 36.50. Uredništvo: Ljubljana. Puccinijeva ulica {ter. S. celefoo bev. 31-22. 31-23. 31-24._ _Rokopisi »e ne ftižijo. CONCESSIONARIA ESCLUSIVA per la pob- b ličili di provenietua italiana ad estera: Unione Pubblicita Italiana S. A. MILANO Prodiranje v Tunisu Osvojitev novih sovražnikovih postojank — Uničevanje angleških skupin v Sirtiki Glavni stan italijanskih Oboroženih sil je objavil 23. decembra naslednje 942. vojno poročilo: V Tunisu so italijanske in nemške vojne •kupine po živahnih krajevnih spopadih pridobile na, ozemlju; zasedle so žilavo hranjene gorske postojanke. Protinapadi sovražnika so bili odhiti. Zajeli smo nekaj sovražnikov in zaplenili vojni materijal. V Sirtiki so bile uničene skupine nasprotnikov, ki so poskušale motilne akcije. V teku dneva so protiletalske baterije sestrelile dve britanski letali. Nemška letala so v napadu na anglo-aineriške preskrbovalne konvoje v alžirskih vodah zadnja dva dneva zadela in težko poškodovala pet velikih trgovskih ladij in eno torpedovko. Zmotni anglosaški računi Berlin, 22. dec. s. Stockholmski poročevalec »Volkischer Beobachterja« piše v kratkem komentarju k poslednjim dogodkom, da se v nekaterih angleških političnih krogih vedno bolj uveljavlja teza, po kateri naj bi se težišče operacij sedaj pomikalo proti zapadu. List »Observer« smatra v zvezi s tem, da so operacije v Libiji prisilile britansko armado, da je precej zavlekla izvedbo svojih načrtov, s čimer je postavila na glavo vse začetne taktične zamisli, medtem ko se vojne sile Osi v Afriki ohranile svojo glavno sestavo nedotaknjeno. Tunis ima svojo pozitivno kakor tudi svojo negativno stran, zlasti v pogledu nadzorstva Osi v Sredozemlju. Za »zavezniške narode« je ta okolnost negativna, kajti zaradi navzočnosti sil Osi v Tunisu se je zavlekla spojitev in povezanost med eporiščem v Gibraltarju in onim v Ale-ksandriji, kakor so se zavlekle tudi naloge, ki so jih angleško-ameriške oborožene sile nameravale izpolniti, da bi si ustvarile odskočno desko za ofenzivo proti kontinentu. Ta zakasnitev, ugotavlja britanski list, pa pomeni istočasno prednost za sile Osi, ki so tako pridobile na času, da so lahko oja-čile italijansko obalo in organizirale proti- ofenzivo v Evropi. Nemški poročevalec pripominja, da je to sodbo napisal angleški list, ki je zelo blizu političnim in vojaškim oficioznim krogom v Veliki Britaniji. Gibraltar pod ameriškim nadzorstvom Rim, 22. dec. s. Ameriški listi objavljajo poročilo posebnega poročevalca agencije »Associated Press« Gallagherja pri glavnem zavezniškem stanu v severni Afriki. V poročilu, ki je datirano s 5. decembrom, pripoveduje Gallagher z vidnim zadovoljstvom, da je v prvih petih dneh operacij v severni Afriki poveljništvo britanskega oporišča v Gibraltarju prevzel severnoameriški general Eisenhover. Poročevalec ugotavlja, da je bil general Eisenhover prvi tujec, ki je po dveh stoletjih prevzel nadzorstvo nad to trdnjavo britanskega imperija. Tako je tudi general Macfarka-ne, poveljnik gibraltarske posadke, bil podrejen Eisenhoverju, kar pojasnjuje, zakaj je ta Gallagoherjeva vest povzročila v Ameriki tolikšno pozornost. Tudi ta okolnost spada namreč v program Rooseveltove politike, ki ne opušča nobene prilike, da ne bi poudarila, da se morajo sedaj Angleži podrediti volji Washingtona in v vseh okoliščinah dati prednost prekooceanski zaveznici. Italijanska svečanost v čilu Santiago, 22. dec. s. V navzočnosti predsednika republike so v mestu Talca proslavili drugo obletnico ustanovitve mesta. Ob tej priliki je bil slovesno otvorjen velik trg, ki je bil nazvan po Italiji in sredi katerega se dviga spomenik z rimsko volkuljo in liktorskimi svežnji, ki je delo nekega italijanskega arhitekta v Chilu. Spomenik so mestu poklonili Italijani v Talci. Svečanosti so se udeležili tudi predstavniki kr. italijanskega veleposlaništva z vsemi domačimi oblastmi. Med največjim navdušenjem so učenci mestnih šol zapeli himno Rimu. Angleško zgražanje nad postopanjem Darlana Dar lan drži v zaporih še 25.000 ljudi Rim, 23. dec. s. Britanski listi ne opuste nobene prilike, da ne bi kritizirali in izlivali svojega žolča proti Darlanu kot izdajalcu, ki je rajši sprejel dolar kot funt in tako kompromitiral delo Anglije v korist njenemu Benjaminu De Gaullu. Angležem prihaja pri tem prav vsaka pretveza, da obtožujejo Darlana, Tako mu sedaj očitajo njegovo zadržanje nasproti Francozom, ki so bili sicer uradno proglašeni za sovražnike vichyjske vlade, ki pa jih Darlan še nadalje drži v zaporu. List »Dsily M ror« opozarja pod naslovom »Darlan drži v zaporu 25-000 oseb«, da je med 25.000 zaprtimi v raznih alžirskih zaporih okrog 10.000 Francozov. Najmanj 98 odstotkov teh Francozov je bilo zaprtih, ker so veljali kot nasprotniki vichyjske vlade in niso prikrivali svojih simpatij za sovražnika. Aretirani So bili pod obtožbo, da so sabotirali sodelovanje Vichvja in Berlina in da so ustvarili organiziran odpor. List navaja nato. da je Roosevelt že 17. novembra zahteval osvoboditev vseh, ki so nasprotovali Osi, Darlan in njegovi funkcijonarji pa so se hoteli iznebiti te zahteve. Opravičili so se s tem. da omenjene osebe ne morejo biti izpuščene, češ, da gre za agitatorje, ki so kompromitirali mir in red. Darlan je nadalje trdil, da so ti aretiranci navadni zločinci, ki so motili javni red in da jih zato ni mogoče upoštevati pri izpuščanju iz zaporov, kakor je želel predsednik Zedinjenih držav. List »Dadly Telegraph« pa piše, da je Darlanova jeza proti vsem, ki so izdali domovino v korist Zedinjenim državam, tako iskrena, da si je mogoče misliti baš nasprotno. Zvite izjave Darlana o tem, kar da je storil za sodelovanje z zavezniki, bi nudile prav prijetno snov za romane. Angleška vlada še vedno ne ve za gotovo, ali so bili vsi sovražniki Osi, ki so bili internirani, zares izpuščeni na svobodo, vsekakor po bo svoje bodoče voditelje moral zbrati francoski narod sam. Gbetifno pomanjkanje goriva v Ameriki Rim, 20. dec. s. Ameriški list »Evening Euri« prerokuje katastrofalno pomanjkanje goriva za. združene narode, če bi se vojna zavlekla do 1. 1944. Pred Pearl Harbour-jem, piše list, je bil položaj enostaven, ker so združeni narodi nadzorovali skoraj 58 o:stoikov svetovne petrolejske proizvodnje, odtlej pa so bili izgubljeni petrolejski viri na skrajnem vzhodu v Rusiji. Vsakdo v Ameriki ve, da bo to zimo goriva zelo malo na razpolago, prav malo pa jih je, ki ve_ do, da je položaj glede goriva tako kriti_ čen kakor glede kavčuka. Vsi petrolejski vrelci Amerike so bili izčrpani, novih pa je zelo malo. List piše nadalje o skrbeh vojaških oblasti zaradi tega pomanjkanja in označuje dva glavna razloga za pomanjkanje. Prvi je skoraj popolno pomanjkanje jeklenih svedrov, zaradi česar je vsa vlalna propaganda za izkoriščanje novih virov zaman. Drugi razlog je prenizka cena surovemu petroleju. V zaključku ugotavlja list, dia vsi interesenti zahtevajo ustanovitev preiskovalne komisije in vladnega urada ki naj bi nadzoroval poizvodnjo, prevažanje in cene. Ameriški tednik »Nevvs Week » > 200 število gospodarstev 23.000 21.552 343 61 44 skupaj 45.000 V skladu s komisarjevo naredbo štev. 69 z dne 17. aprila 1.1. so priključene združenju a) Slovensko sadjarsko društvo in b) Slovensko čebelarsko društvo, katerih gospodarska in produktivna važnost je v resnici znatna. Dovolj je omeniti, da vrši prvo po svojih 51 podružnicah v vsej pokrajini svoje delo v korist 4000 sadjarjev, ki imajo okrog 5500 ha, drugo pa združuje okoli 1000 čebelarjev, razdeljenih na 48 podružnic s skupno 20.500 panji. V odboru združenja sta Sadjarsko ln Čebelarsko društvo predstavljeni po svojih predsednikih. Predsednik in podpredsednik sta člana sveta in izvršilnega odbora Zveze delodajalcev. Takisto sta zastopani v kmetijsko-gozdarskem odseku Pokrajinskega sveta korporacij ter v vseh tehničnih in gospodarskih uradih Visokega komisariata. Združenje je tedaj popolnoma vključeno v sindikalni in gospodarski red pokrajine. II. Pogodbena in pomožna delavnost Proučeni in izdelani so bili razni načrti, od katerih se nekateri uresničujejo, m sicer: 1. pravilnik za kolektivne odnose dela za gozdne in oglarske delavce, 2. mezdni pravilnik za težake in vinlčarje, 3. pravilnik za kolektivne odnose dela za vrtnarske delavce, 4. kolektivna mezdna pogodba za težake; razen tega še: a) načrt za zavarovanje kmetijskih delavcev, c) ureditev občinskih kmetijskih središč m. Kolektivno in individualno podporno delo Kolektivno in individualno podporno delo raznih vrst se je vršilo zelo intenzivno. Posebno se je bilo v tesnem sodelovanju z vojaškimi oblastmi napravljenih in posamezno proučenih nad 4500 prošenj kmetovalcev, ki morajo na svoje posestvo zaradi sezonskega dela. Prosilci so po posredovanju združenja vsi dobili potrebna dovoljenja za prehod, kar je bilo v zadoščenje tako zainteresiranim kakor vojaški oblasti, ki je izrazila svoje živo zadovoljstvo. Na tak način je bilo mogoče pospraviti letino in znatne množine pridelkov, ki bi bili sicer izgubljeni. Mnogo je bilo individualnih del tehničnega in gospodarskega značaja, ki so bila proučena z vso skrbjo. Slednja se zlasti tičejo krmljenja živine, gnojenja, izbora semen, poljedelskega plodoreda, kmetijske uprave in knjigovodstva, kmetijske zakonodaje, zboljšav kmetijskih stavb itd. Uradi združenja so vedno polni kmetovalcev, ki izkazujejo funkcionarjem svoje polno in očitno zaupanje. IV. Tisk in propaganda Revija »Orač«, mesečno glasilo združenja, ki ga kmetovalci zelo cenijo, je bila omejena v obliki in v nakladi. Združenje je razen tega razširilo brošure za agrarno tehniko v zelo razumljivem slogu in je učinkovito sodelovalo pri raznih stičnih publikacijah, ki zanimajo kmetijstvo pokra^ jine. V. Finančni položaj Proučujejo se razni načrti za zboljšanje zemljišč, za tehnične in poljedelske izpopolnitve, za racionalni plodored, za izbiro in zboljšanje stanja živine, za ureditve voda, za gnojenje, za poizkusne kulture Industrijskega značaja ter za ureditev in izpopolnitev zavarovalnih sistemov, tečajev za poklicno specializacijo in vzgojo delavstva itd. Vse to delo teži k izpopolnitvi in k organizaciji vsakega gospodarskega, tehničnega, socialnega in proizvajalnega činitelja. Združenje se je izkazalo kot vrl tehnični, organizacijski in podporni organ za okrepitev kmetijskega gospodarstva pokrajine. Gospodarske vesti = Proizvodnja sintetičnega kavčuka v Italiji. Po informacijah, ki jih objavlja agencija Economica Finanziaria, se gradi v Italiji druga tvornica za sintetični kavčuk, ki bo po svojem obsegu in produkcijskih napravah ter po svoji proizvajalni zmog-liivosti znatno nadkrilila že obratujočo prvo tvornico. Hrvatski državni proračun. Te dni je bila skupna seja hrvatske vlade in hrvatskega državnega sveta, na kateri je bil sprejet državni proračun za leto 1943 v višini 16 37 milijarde kun. = Nova petrolejska družba na Hrvatskem. Iz Zagreba poročajo, da se je v trgovinski register vpisala tvrdka Hrvatska d. d. za mineralno olje in plin. Namen družbe, ki ima 1 milijon kun začetne glavnice. je pridobivanje zemeljskega olja in zemeljskega plina. Jesenska setev v Rumuniji. Kakor poročajo iz Bukarešte, je bilo v Rumuniji v jeseni obdelanih 3 milijone hektarjev, od tega je bilo 2.6 milijona posejanih s pšenico. ostanek pa z ržjo, ječmenom in oljnato repico. Obdelovalni načrt je skoro v celoti izvršen. Spričo ugodnega vremena je v zadnjih tednih vzklilo preko 70°/o pše-ničnih posevkov. Navzlic pozni jeseni so v zadnjih tednih še v nekaterih pokrajinah nadalje orali. Najboljše rezultate javljajo iz Transnistrije (nove rumunske pokrajine onstran Besarabije), kjer je bilo izvršeno 95n/0 obdelovalnega načrta. # = Iz gorenjskega trgovinskega registra. V gorenjski trgovinski register so se vpisale nastopne tvrdke: Alojzij Vavpetič & sinovi, tekstilna industrija, črna pri Kamniku '(osebno jamčeči družabniki, Alojzij Vavpetič st., Alojzij Vavpetič ml. in Karol Vavpetič; obratni predmet: mehanična tkalnica, barvarna in tiskarna; »Sora«, ročna izdelovalnica čevljev, družba z o. z. žiri (osnovna glavnica 22.500 mark; poslovodje: Ivan Kopač, čevljar. Ivan Oblak, čevljar, Fran Mlinar, čevljarski pomočnik); Čevljarska delavnica, družba z o. z. žiri (osnovna glavnica 20.400 mark; poslovodje Florijan Kopač, Lovrenc Možina, Valentin Pagon. Anton žakel in Jože Zakel, čevljarski mojstri); »Kovina«, trgovina z želez. nino, družba z o. z. Kranj (osnovna glavnica 70.000 mark, poslovodje: Rudolf Gotz, Fran Gorjanc, Marija Majdič in Antonija Vider; prokurist Leopold Pelikon); Lekarna Zlatorog. Bled (imentnica mr. M. Zami-da, prokurist mr. Rado Rebek-; Trgovina z živino Mihael Kmetič, Trzin. = Vojno gospodarstvo v Turčiji. Iz Turčije poročajo o novem gospodarskem političnem kurzu, ki gre za tem, uvesti v večjem obsegu načrtno gospodarstvo. Najvažnejši ukrep v tej smeri je ustanovitev urada za vojno gospodarstvo, čigar vodstvo je bilo poverjeno dosedanjemu turškemu trgovinskemu atašeju v Berlinu Alkinu. Istočasno poročajo o načrtu za ustanovitev centralne državne družbe za izvoz in uvoz, preko katere bi se več ali manj monopolizirala zunanja trgovina. Pri družbi bo udeležen tudi zasebni kapital. Glavnica družbe je predvidena v višini 50 do 100 milijonov turških funtov. Pravila tega velikega podjetja že pripravljajo. Končno je predvidena reforma trgovinskih zbornic in borz. Veletrgovina z rižem in maščobami je že centralizirana v carigrajski blagovni borzi, kar omogoča večjo kontrolo. = Napredujoča industrijalizaclja Madžarske. v Budimpešti so bili objavljeni zanimivi podatki o razvoju industrije na Madžarskem v letu 1941. Ob koncu lanskega leta je bilo na Madžarskem 5878 tndn- strijskih podjetij, ki so zaposlovala 428.000 delavcev in 45.700 nameščencev, število zaposlenih delavcev se je v primeri s prejšnjim letom povečalo za 16.7%, število nameščencev pa za 15.4%. Vrednost industrijske produkcije je narasla od 4.5 na 5.6 milijarde pengov in predstavlja več kakor polovico madžarskega narodnega dohodka. = V Angliji so ukinili izdelovanje zasebnih avtomobilov. V zadnjih letih je Anglija že ponovno znatno omejila proizvodnjo zasebnih avtomobilov, ki so bili doslej naprodaj le na podlagi posebnega uradnega dovoljenja za nakup. Na zahtevo pristojnih oblastev pa so morale sedaj angleške tvornice avtomobilov ustaviti vsako izdelovanje zasebnih avtomobilov. Obenem je bilo ustavljeno izdajanje dovoljenj za nakup zasebnih avtomobilov. = V Zedinjenih državah pride iz prometa 5 milijonov avtomobilov. Po vesteh iz New_ yorka napovedujejo v Zedinjenih državah dalekosežne omejitve prometa z motornimi vozili, ki so predvsem posledica pomanjka^ nja tankovskih ladij za prevoz bencina. Te dni je bila ukinjena veljavnost bencinskih kart kategorije A, in sicer v 17 severnoameriških zveznih državah, kar bo imelo za posledico, da bo prišlo izven promet« 5 milijonov avtomobilov, to je tri četrtine vseh avtomobilov v Zedinjenih državah. Ta ukrep utemeljujejo med drugim z znatno potrebo tankovskih ladij za oskrbo ameriške vojske v pekomorskih deželah. = Tudi Argetnina bo uvedla mešanje bencina s špiritom. Zaradi pomanjkanja ladijske tenaže je otežkočena oskrba Argentine z mineralnim oljem, kar je dalo argentinski vladi povod za zasilne ukrepe. Sedaj proučuje vlada načrt, ki predvideva nakup pol milijona ton koruze za predelavo v špirit. V ta namen bi bilo potrebnih 25 milijonov pezov za gradnjo novih tvor-nic špirita. Pridobljeni špirit bodo uporabili za mešanje z bencinom, s čemer s» bo povečala količina razpoložljivega pogonskega goriva. Realizacija načrta pa bo ocL visna od tega, če bodo lahko Zedinjene države dobavile potrebne stroje. Židovski problem je rešen od 1.1933 Berlin, 19. dec. s. Oficielni komentarji o skupni izjavi, ki je bila v preteklih dneh objavljena o židovskem problemu s strani angleške, ameriške in sovjetske vlade in tudi predstavnikov nekaterih vlad v inozemstvu, ugotavljajo predvsem, da je židovski problem v Nemčiji že lilkvidiran od 30. januarja 1933. Odstranitev Zidov z nemškega ozemlja je bila ena temeljnih zahtev narodno-socialističnega programa, ki je bila proglašena že 10 let prej, preden je prišel na oblast- Odtlej se v tem pogledu ni nič spremenilo in če so Zidje smatrali, da bo narodni socializem spremenil svoj program ali pa ga morda ne bo izvajal baš v židovskem vprašanju, je tem slabše za nje. V vsakem primeru je treba naglasiti, da so imeli nemški Zidje 10 let časa, da bi bili lahko glede na narod-ncusocialistični problem izvajali posledice in zapustili državo. Zidje iz drugih evropskih držav so imeli časa še več in nekateri izmed njih bi se bili lahko še izselili pred enim ali dvema letoma Za Zide iz nekaterih evropskih držav je izselitev mogoča tudi še danes. Končno je treba v zvezi ■ tem obnoviti tudi kategorično svarilo, ki ga je na Zide naslovil Hitler malo pred izbruhom oboroženega spora, ki se je glasilo takole: Ce bi morda Zidje priklicali v življenje novo svetovno vojno, bodo oni prvi ki bodo morali nositi posledise toga zločina. v* vf-»-«»»*■, KULTURNI PREGLED Mušič, Sedej, Zanič Trije umetniki v Jakopičevem paviljonu II. Kakor so postale Cezannove pridobitve splošna last modernega tihožitja v celokupnem sodobnem slikarstvu ter si danes brez njih slikarstva niti misliti ne moremo, tako je tudi znano, da ni svet figuralnih upodabljanj kot specimen nikoli mogel prezirati in zanemarjati tal prvenstvenih figuralnih izkušenj: od klasike do Pi-cassoja. Prav zato, ker je poudarek kompozicij Maksima Sedeja na človeku kot psihološki (duhovni) in slikarski celoti, ki potrebuje plastičnih barvnih modelacij kakor riba vodo že načeloma, je problem umetniške individualnosti določene vsebine še mnogo bolj povezan na komplicirane prenose »posplošenih« slikarskih likov, na sredstva risbe in ploskve. Sedaj se je lotil figure (ne akta v impresionističnem smislu, sicer ga ne boš razumel), to je likovne kompozicije monumentalno dekorativnega formata in je dosegel v študiju ploskovnih barvnih in tonskih odnosov tolikšne uspehe le zato, ker ni nikjer samovoljno »prestopal«, temveč se je organsko in logično razvijal iz svojih lastnih slikarskih podlag. Sedej si je postavil nove kompozicijske probleme v združevanju obeh glavnih barvnih funkcij: prostornega poglabljanja in ploskovne dekoracije. V tem smislu opravlja barva istočasno dvojno nalogo. Tipične so svetle, deloma lazurne, deloma site, tu hladnejše, tam toplejše skale: modre. sive, bele, rožnate, rujave, črne, v manjših slikah tudi svetlo živi opali, ažur, smaragdi, rubini. Okrog modrega ozadja v »Sedeči ženi«, v »Dečku v modrem, deloma v »Ležeči ženi« in v »Lastni podobi«, celo v »Vidku«, se vrste brez svetlobnih prehodov in zunanjih motenj abstraktno nežni, lirično senzibilni, vsikdar do podrobnosti preračunani zadetki tankočutne mavričaste palete. Najboljše delo med najnovejšimi velikimi figuralnimi kompozicijami je »Deček v modrem«, čigar barvna in ploskovnoritmična tektonika je malo-dane klasično uravnovešena, šibkejši nego ostalo v predmetni karakterizaciji je in-karnat golih teles. Preprosta in zato učinkovita je »Lastna podoba«, zelo fin je na pr. »Videk«; dodali bi še iz starejših skupinskih podob mater z otrokom »Pri mizi«, znano študijo »V kavarni« in sijajno scenerijo »Na sprehodu«. Dobri lesorezi in risbe potrjujejo risarski sloves cenjene umetnikove grafike. Izbor Sedejevih 12 olj in grafike je pokazal smeri, ki so umljive le v slikarjevem lastnem pojmovanju, a so hkrati v razvoju sodobnega figuralnega slikarstva splošno razširjene težnje po izrazitosti in jasnosti. Jovan Zonič je po rodu iz Črne gore in se je šolal v Parizu, kjer je dalje časa bival. Razstavlja v olju figuralne kompozicije. portret in tihožitje, poleg tega pa obsežni ciklus risb s čopičem, ilustracije za N.jegušev »Gorski vijenac«. V olju kaže precejšnjo mero širokopotezne, a vendarle mestoma fino kultivirane barve. V izražanju barvnega in tonskega veleurja se prilagajo različnim konceptom slikarskega pojmovanja, tako da bi zgolj konstatacije posameznih vplivov od slike do slike mnogo manj povedale nego oglašajo slikarje-ve osebne sposobnosti same, ki se odražajo v celoti visoko stremeče barvne in kompozicijske kvalitete. Naštel bi le troje značilno dobrih del. ki nas z najboljše strani seznanjajo z našim gostom: romantična, v diagonali razprostrta »Odaliska«, fino pretehtano »Tihožitje z modro(!) vazo« in »Kopalke« (Cezanne, Friesz). Ornamental-no razgibane skupine junaškega epa so .izdelane na podlagi svetlobnih kontrastov konture; najboljši listi cikla so nastali iz snovno pestre, vsebinsko zelo hvaležne izrabe pripovednega humorja in komike ljudskih tipov, kakor jih je ustvarila narodna pesem na Balkanu od Homerja do vladike Njeguša. F. š. Božični knjižni trg Vzlic vojnim razmeram je letošnji božični lenjižni trg prav živahen. Knjiga vzbuja splošno pozornost, postala je darilo, kupujejo jo kot duhovni posladek za največji praznik v letu. Oglasili smo se v nekaterih ljubljanskih knjigarnah in povsod so nam povedali nekak o isto: Po knjigi je tako povpraševanje; kakor že dolgo ne. Predvsem se zahtevajo domači klasiki. Tako v knjigarni Tiskovne zadruge najbolj prodajajo Tavčarjeve zbrane spise in druge svoje izdaje starejših slovenskih pisateljev, pri Novi založbi pa gre najbolj v kup Cankar, kolikor ga je še na razpolago (drugi zvezek je popolnoma razprodan in mora založnica kupovati dobro ohranjene zvezke, če hoče nuditi interesentom celotno izdajo v dvajsetih knjigah). V vseh knjigarnah se mnogo prodajajo sodobni slovenski pisatelji v izdajah »Modre ptice« in »Hrama«. Veliko povpraševanje je po nekaterih prevodih iz tujih slovstev, vendar so najbolj zahtevana dela že razprodana. Tako je na pr. Knittlov ::E1 hakim« v izdaji »Dobre knjige« (med tem se tudi broširana izdaja nagiblje h koncu) vzbudil zanimanje za ostale Knitt-love spise, zlasti za »Via mala«, ki pa je tudi že razprodana. Izmed novih prevodov, ki se posebno zahtevajo, so Budakovo »Ognjišče«, Majocchijevo »življenje kirurga«, Salvaneschijev »Paganini in Chopin«. Izmed izvirnih del, ki so izšla v zadnjem času, vzbuja posebno zanimanje Kociprov »Goričanec«. živahno se prodajajo: Kette v Koblarjevl izdaji in novi zvezki Finžgar-ja. Znatno zanimanje se je takoj pokazalo za Debeljakovega bibliofilskega Puškina. Vzlic lepemu številu naročnikov, ki jih šteje »Dobra knjiga« se tudi po knjigarnah živahno kupuje Gulbranssenov roman In večno šume gozdovi«. Prodajajo se takisto razni romani iz »Slovenčeve knjižnice«. Med tem sta izdali svoje knjige obe naši knjižni družbi »Vodnikova družba« in »Družba sv. Mohorja«. Prva je objavila lepo opremljeno Vodnikovo pratiko, ki po vsebini ne zaostaja za pratikami prejšnjih let. in 208 strani obsegajočo krepko kmečko povest Janka Kača »Na novinah«. Med Mohorjevimi knjigami je posebno pomembno »Slovensko berilo«, nad 100 strani velike 8° obsegajoča ljudska antologija naše novejše poezije in proze. Poleg koledarja je izšla v posebni knjigi povest Jana Ple-stenjaka »Mlinar Bogataj«, nadaljnja leposlovna knjiga pa cbsega prvi del znamenitega Sienkievviczevega romana »Quo vadiš« v Glonarjevem prevodu. Tik pred božičem je izdala Nova založba zbirko mla- ronika * Smrt dveh vitezov železnega križa. Na vzhodni fronti je padel po 78. zračni zmagi Heinrich Krafft, poveljnik lovskega letalskega oddelka. Ranam, ki jih je dobil v boju v Tunisu, je podlegel nadporočnik Hans Kiirsten, ki je služboval v nekem oklopnem polku. * Nov italijanski poslanik v Helsinkih. Italijanska vlada je odpoklicala dosedanjega poflanika v Helsinkih g. Cicconar-dija ter je imenovala za novega poslanika na Finskem ministra Guanarschallia. * Novinarski jubilej. Novinar Renzo Sa-chetti, urednik milanskega »Ambrosiana«, je te dni obhajal 70-Ietnico rojstva in 50-ietnico novinarskega dela. V svetovni vojni je bil jubilant sodelavec ministra Co-mandinia v ministrstvu za propagando. * Novi italijanski filmi- Scalera film v Rimu je na delu za niz večjih filmov. Tako so bili zaključeni posnetki za film »Napoleon na Sveti Heleni«. Dnrgi film je »Car-men«. Za snemanje tega dela so v Rimu sezidali celo špansko vas. popularni italijanski komik igra glavno vlogo v veselem filmu »MTadenič z zlatega zapada«, ki smeši ameriško kulturo. Četrti film se imenuje »Otroci nas gledajo« in prikazuje življenje odraslih oseb. kakor ga vidijo otroške oči. — Pod naslovom »V senci sv. Justa« je posnela družba »Incon« najvažnejše spomenike in lepe točke Tresta in starega Tergesta. * Zaključek šahovskega turnirja v Pragi. V zadnjem kolu praškega šahovskega turnirja je svetovni mojster dr. Aljehin s sijajno igro premagal nemškega mojstra Jungea,tako da si zdaj delita prvo in drugo nagrado z osmimi in pol točke. Na tretjem mestu jima sledi Foltys s 7 točkami, Opo-čenski in Žita imata vsak po 6 in pol točke, Kottnauer je nabral 6 točk. Rejfir 5 in pol, Hromadka. Podgorny in Thelen po 4, Samisch 3, Prokop pa 2 in pol točke. Svetovni mojster Aljehin je 6 partij dobil, 5 pa jih je remiziral. Junge pa je dobil 7 partij, 3 je pa remiziral, izgubil pa je igro s svetovnim mojstrom Aljehinom. * Obedi za otroke v dalmazijskih šolah. Po naredbi Fašistične stranke so šoloobvezni otroci v Dalmaziji deležni šolskih obedov. Kakor beleži AGIT. je v provinci Zari vključenih v sistem šolskih obedov 60 krajev s 5000 otroci V Zari in Lagosti doseže število otrok, ki dobivajo obed v šolskih menzah, 67% vseh učencev. * Zamotano sorodstvo. Pred rimskim sodiščem so obravnavali nenavaden primer: Neka žena, ki je bila že nad 20 let ločena od svojega moža, je prejela poziv, naj nastopi zapuščino po lečenem možu in na i jo deli s svojim sinom. Ker pa sama ni iimela otrok in ni vedela, da je njen mož imel sina z neko drugo žen=ko, ie hotela sodišče pretentati. Adoptirati je hotela tu-jeg aotroka moškega spola, toda prevara je bila pravočasno odkrita. * Boksar Je regij filmski igralki žKlje-nje. Znani italijanski boksar Primo Car-nera je rešil v kinematografskem ateljeju Cinnecitta pri Rimu neki filmski igralki življenje na ta način, da jo je osvobodil ogromne kače. EfMda Cecchini, znana drsalka, je predvajala orientalski ples s kačo. Med plesom se je kača. ki je bila že poprej ovila plesalko, tako stisnila v svi-tek, da je jela igralko daviti. Carnera, ki je bil navzoč, je planil pokonci ter uporabil vso svojo veliko moč, da je kačo ukrotil. Cecchiniieva je seveda prestala smrten strah, ki ga ne bo pozabila. Z razstave Mušič-Sedej-Zonic v Jakličevem paviljonu * Preskrba Zare z vodo. V Zari z vsemi silami delajo na obnovi vodovoda v Valne-ri. Obnova starega venezijskega vodovoda predstavlja veliko tehnično delo. Vsak dan popravijo ta vodovod za 1200 m dolžine. * Javna dela v spaiatskl pokrajini. »Po-polo di Spalato« poroča, da znaša proračun za javna dela v spalatski provinci 14 milijonov lir, od katerih odpade 7 milijonov lir za stvaritve na polju higiene, 6 milijonov lir za cestna dela in pol milijona lir za obnovitev šolskih poslopij. * Velik ogenj v delavnici. V Acquase-riji pri Comu je izbruhnil v delavnici En-rica Albertazzija ogenj, ki je napravil v lesnem skladišču 140.000 Ur škode. Gartlci so z velikimi napori dosegli, da se požar ni razširil na sosedna poslopja. * Usodna zmota kmetice. 371etn& Cerfra Gamba iz Ronce pri Vercmi je te dni ponoči čutila silno žejo. Šla je v kuhinjo in si natočila iz steklenice v omari okrepčilo v prepričanju, da nataka liker. Ko ae je vrnila v posteljo, jo je jela obhajati še večja slabost. Morali so poklicati reševalce, ki so jo odpeljai v bolnišnico, kjer je kmalu umrla. Preiskava je dognala, da je Gamba izpila namesto likerja tekočino za pokončavanje muh. * Stoletna starka. V Alessandriji je umrla kmetica Marija Adelaide Pizzorno, stara 100 let. Bila je najstarejša ženska v svojem okolišu. * Petroleja se je napil. Neki čevljarski pomočnik v Valenziji je hotel tovarišem pokazati, da se razume na fakirske čarovnije ter si je dal prinesti steklenico petroleja. Ko jo je izpraznil na dušek, je hotel pokazati nekakšne vrste umetalni ogenj in je začel petrolej po kaplicah bruhati iz želod, ca na gorečo vžigalico. Nenadno se je pojavil okrog njega velik plamen, obšla ga je tudi slabost in morali so poklicati reševalce, da so ga odpeljali v bolnišnico, kjer so mu izprali želodec. * Smrtna nesreča pri delu. 271etni Pietro Berni in 44 letni Giovanni Morgan sta bila zaposlena na delu pri podjetju Ilva v Triestu. Nenadoma je pridrvel tramvajski voz. kateremu se nista mogla umakniti. Vozilo je vrglo oba delavca ob tla s takšno silo, da je bil Bemi pri priči mrtev. Morgan pa je dobil smrtno nevarne poškodbe. * Stavka raznašalcev časopisja v Nevv Yorku traja dalje. Poskus, da bi se dosegel sporazum z delodajalci, ni uspel. Kolpoter-ji motijo raznašanje časopisov tako občutno, da mora posredovati policija. * Smrt 1041etne ženske. V San Giorgiu pri Mantovi je umrla vdova Maria Malve-zzi Beraldi, po letih najstarejša v okolišu Mnntove. Rodila se je 25. maja 1838. Ko je obhajala stoto obletnico rojstva, je prejela v dar Ducejevo sliko in se je prvič v življenju peljala z avtomobilom. * Pozabljiv potnik. Na kotalkarja tu milanske policije se je javil advokat Antonio Tribuzio s sporočilom, da je pozabil v vlaku. s katerim se je pripeljal v mesto. 80.000 lir v bonih. Vrednostni papirji se doslej niso našli. IZ LJUBLJANE u— Ncva grobova. Po dolgi in mučni bolezni je za vedno zapustila svojce ga. Ema Seljakova, po rodu Lassnigova. Za njo žalujejo sopreg, tri hčerke, sin in številno drugo sorodstvo. K večnemu počitku bodo blago pckojnico spremili v četrtek ob pol 15. iz kapele sv- Jožefa na Za^h na pokopališče Sv. Križu. — Po dolgi bolezni je preminila ga. Fani Dominko-va, soproga šolskega upravitelja na Vrhniki. Pogreb bo v četrtek ob 3. popoldne iz kapelice sv. Petra na Zslah k Sv. Križu. — Naj v mru počivata. Svojcem izrekamo naše iskreno sožalje. u— Hrvatskim državljanom v Ljubljani! Vabijo se vsi dižavljani Nezavisne Države Hrvatske brez razlike vere, da prisostvujejo skupni božični proslavi, ki se bo vršila Ine 24. t. m. ob Vj 6. uri v prostorih kon. zulata. u— V evangelijski cerkvi v Ljubljani bo na sveti večer ob pol 5 popoldne služba Božja in na prvi dan božiča ob 10. dopoldne. H -gt' ^ ... Italijanski oklepni vozovi v pohodu na severnoafriškem bojišča u— V vrsto naših violinistov-koncertan- tov bo vstopil naš mladi violinist Jurij Gregorc, ki je lansko leto končal svoje študije na Glasbeni akademiji pri prof. Šlai-su. Z jako lepim uspehom je nastopil že na svojem absolutorijskem koncertu, na samostojnem pa bo prvič nastopil pred našo javnostjo v sredo 30. t m. ob 18. v mali filharmonični dvorani. Na klavirju ga bo spremljala pianistka B zjajc Marta. Podrobni spored bomo priobčili jutri. Vstopnice pa so že v predprodaji v Knjigarni Glasbene Matice. Kako napravimo sladkor doma? O IGRAČE DARILA d* BOŽIČ VABI E N G E L M A N LJUBLJANA, TAVČARJEVA 3 Jovan Zonič: Portret Opozarjamo občinstvo na uspelo razstavo j maše mlade slikarske generacije. Razstava ostane odprta čez božične praznike. Kdor j je za božično darilo v zalregi, bo našel v ! obliki slike najlepše darilo. GOSPODJE, POZOR! KLOBUČARNA „PAJK" Vam strokovno osnažl. preoblika in prebarva Vaš klobuk, da zgleda kot nov. Lastna delavnica. Zaloga novih klobukov. Se priporoča RUDOLF PAJK, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 38, Miklošičeva cesta 12. Nasproti hotela Union. dinske lirike Cvetka Golarja »Vessli svat-je«, opremljeno z risbami B. Jakca in z njegovim portretom pesnika »Veselih svatov«. Za božič so izšli še Vcvkov »Buček«, Greyevi »Jezdeci rdeče kadulje«, A. Kalla-sove »Maščevanje svete reke« in Dicken-sova »Dorritova najmlajša«. Posebno veliko zanimanje se kaže za mladinsko literaturo. Ta se kupuje vsepo-vprek, zakaj predrlo je spoznanje, da je knjiga v teh časih še najlepše in najcenejše darilo, ki ga polaga Jezuščok pod božično drevesce. Posebno zanimanje vzbujajo slikanice »Jutra« in knjigarne Tiskovne zadruge, kakor tudi najnovejše mladinske izdaje, med njimi T. Gasparija »Komedije«. Ob koncu leta je seveda tudi živahno povpraševanje po koledarjih. Praktičnim potrebam gospodinjstva seveda najbolj ustreza »Gospodinjski koledar« v izdaji knjigarne Tiskovne zadruge. Stara Koledarska tradicija, ki jo je pri nas ustvaril Mohorjev koledar, se vzdržuje v že omenjeni »Vodnikovi pratiki« in v »Slovenčevem koledarju«. Izmed drugojezičnih knjig se letos kupujejo predvsem italijanske. Značilno je, da je tudi tu posebno povpraševanje po klasikih. Tako se n. pr. Dante stalno prodaja v vseh mogočih izdajah od velikih komentiranih in ilustriranih knjig do tistih žepnih izdaj, ki kažejo, da je »somrno poeta« Italije postal in ostal mnogim neke vrste brevlr. Sicer se v knjigarnah zahtevajo tudi razne umetniške monografije, posamezna znanstvena dela. prevodi :z svetovnih literatur, zlasti Mondadorijeve izdaje »Omnibus« in »Meduza« ter posamezne knjige izrazito sodobnih pisateljev. Izmed nemških knjig se kupujejo predvsem klasiki in znanstvena dela. ZAPISKI Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani beleži najnovejši zvezek revije »II Dramma«. !:i je izšel v dvojnem obsegu in priobčil med drugim dramo Gina Capriola »Terra sccnosciuta« in E. 0'Neilla igro »II grande dio Brown«. Slavnostne predstave Verdijevega »Fal-stafa«. Italija se pripravlja na proslavo 50. obletnice nastanka Verdijeve starostno opere »Falstaff«. Milanska Scala bo s to opero otvcrila novo sezijo. obenem pa je »Falstaff« na sporedu mestnega gledališča v Firenzl, kjer bo pel naslovno vlogo bari-tonist Mar ano Stabile. Osebje mestnega gledališča v F renzi bo potem odrinilo na umetnostno turnejo širom Italije, nastopilo bo pa tudi v Budimpešti, na Dunaju, v Genovi. Veneziji, Triestu in Pragi. u- tem nam piše gospodarski strokovnjak; Ob pomanjkanju sladkorja si lahko napravimo iz sladkorne pese sirup, ki ga s pridom rabimo v gospodinjstvu. Sladkorno peso dobro osnažimo, ji porežemo korenine in jo opremo, ne smemo pa je olupiti. Osnaženo peso zribamo na ribežnu kakor repo in sicer toliko, kolikor je enkrat predelamo. Zribano peso denemo v lonec in sicer 4 dele pese in pet delov vode. Zmes kuhamo pri zmernem ognju eno do dve uii. Prekuhano kašo denemo v manjših množinah v lanen prtiček in jo debro ožmemo. Boljše je, če imamo pri rokah primerno stiskalnico. Cim toplejša je kaša, tem hitreje in čistejše iztisnemo iz nje sok. Dobljeni sok denemo v lonec cli emajlirane kotličke in ga kaki dve uri pri zmernem ognju kuhamo in mešamo. da voda hitreje izhlapi. Ko se sok zgosti in je podoben tekočemu medu, je sirup gotov. Z njim napolnimo steklenice in kozarce, .v katerih ga lahko hranimo do prihodnjega leta. Iz dobre slalkorne pese dobimo 12 do 14% sirupa, ki nam nadomešča sladkor posebno pri kuhi. u— Marmelada za božične praznike. Kakor je včeraj objavi! Prevod, dobe potrošnike poleg mesa 300 g marmelade na osebo in to na odrezek »G« uradne živilske nakaznice. Marmelado dobe vsi potrošniki, ne samo otroci. u— Jczrkovni tečaji — italijanski, nemški, francoski itd. — v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2 — prično začetkom januarja. Pouk dopoldne. popoldne ali zvečer (po želji) v začetnem, nadaljevalnem ali konverzacij-skem oddeiku. Najuspešnejša učna metoda. Tečaji so uradno dovoljeni. Vpisovanje in informacije dnevno do 19. ure. u— NaJIepše bož čno darilo je danes debra knjiga, ki človeka dvione nad vsakdanje rkrbi in mu nudi duševnega užitka in koristne izobrazbe. Posetite Knjigarno Tiskovne zadruge v Ljubljani. Selenbur-gova ul. 3. u— Da si Bcžiček ne bo belil glave, kaj naj prinese prdnim otrekom. ga vabimo v knjigarno Tiskovne zadruge, kjer mu bo lahka izbira- Največje veselje bo imela de-ca, ako dobi barvnike ali barvice in priljubljene slikanice s »Po'ice za male«: »Princeska Zvezdana«, »Kralj Debeluh in sinko Debel'nko« in »Prigode porednega Bcbija«. u— Hranilni in posojilni zavod r. z. z o. z. v 1 kvidaciii. v Ljubljani, vabi vse vlagatelje do višine Lir 3800 (din 10.000), da se v svrho izplačila njihovih vlog zgla-S'jo v p sarni zaveda. Bleiwei