izhaja ob ponedeljkih, sredah in sobotah - telefoni: uredništvo 24-75, Tajništvo in uprava 21-90 - tekoči račun pri komunalni banki v kranju 507-70-1-135 - letna naročnina 9(¥i din, mesečna 75 din. posamezna stev. 10 din leto xrv kranj, 20. februarja W6l ML glasil MU i mi i I, |BM||ž,BEg O SOCIALISTIČNE ZVEZE D E L o, V N E G A LJUDSTVA St. 21 rZHAJA OD OKTOBRA 1947 KOT TEDNIK - OD 1. JANUARJA 1956 KOT POLTEDNIK - OD 1. JANUARJA 1960 TRIKRAT TEDENSKO - IZDAJA CP *GORENJSKI TISK* V KRANJU - UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR - GLAVNI UREDNIK: SLAVKO BEZNIK ZA gorenjsko Pred V, kongresom SZDL Slovenije orenjske Letos, 7. marca bo v Ljubljani V. kongres Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije. Priprave za ta dogodek so zelo obsežne. Zlasti so se o tem pogovorili člani na občnih zborih in na občinskih konferencah, ki so po vseh naših občinah že končane. Skupno so iz Gorenjske izvolili 58 delegatov za kongres. Izvoljeni delegati se že pripravka jio na to pomembno, njim kupano nalogo. Članstvo jim je v svojih razpravah že dalo obilo Sradiva, o katerem naj bo razprav- ljali na kongresu. Ker je SZDL kot subjektivna množična organizacija dolžna razpravljati o vseh zadevah in težavah, ki tarejo članstvo in prebivalstvo sploh, je Kratek spre MARSIKDO, KI POGLEDA NA GEOGRAFSKO KARTO IN ZAGLEDA JESENICE, MAJHNO OKROGLO ZNAMENJE, SI PREDSTAVLJA VELIKO ŽELEZARNO, NAJVEČJI ŽELEZNIŠKI VOZEL NA GORENJSKEM, VE PA TUDI, DA SO TAM NAJBOLJŠI HOKEJISTI V DRŽAVI. TODA VSE TO VELIKO SPREMLJAJO TUDI MAJHNE STVARI, KI JIH VEČKRAT SPRIČO VSEGA OSTALEGA VELIKEGA NE VIDIMO. CE PA BI POGLEDALI SKOZI DROBNOGLED, BI VIDELI, DA SE MED VSEM TEM VELIKIM DOGAJAJO TUDI MAJHNE STVARI, KATERIH MAJHEN DEL BOMO DANES OPISALI. Ko smo bili v soboto na Jesenicah, smo se ustavili tudi v restavraciji Kazine. Pri sosednji *nizi so se štirje živahno razgo-varjali. Njihov pogovor je vzbudil tudi našo pozornost. Govorili 80 o tem, ali naj na Jesenicah obnove sedanji Delavski dom, ali naj se lotijo novogradnje kulturnega doma. Razprava je bila res zanimiva in kasneje smo zvedeli, da so v določenih krogih v Zvezi s tem precej burne pole-^^e. Da so govorice o tem ute-^Ijene. bi bilo vsekakor odveč **Sati, saj je znano, da celoten ..f70] na Jesenicah zahteva ure-^ kulturnih vprašanj tudi gle- de Prostorov. Iz Kazine smo šli proti novemu ^Velemestnemu-« delu Jesenic. 2e Pred želzniško postajo pa nam je Vzbudil pozornost velik rdeč na-Ws s približno naslednje vsebine: v soboto in nedeljo (18. in 19. februarja) bo gostovalo v Čufar-■levem -gledališču Goriško gleda-T^e irn uprizorilo F. Bevkovo Gelo »Krivda«. Znano je že, da imajo Jeseničani in Goricami že dlje dokaj dobre stike in kar žal nam je bilo, da nam čas ni dopuščal, da bi si lahko ogledali tudi to predstavo. Vsekakor pa smo prepričani, da Goricami razvajene jeseniške publike niso razočarali, temveč prijetno navdušili. - o - Ustavili smo se tudi pri Jeseniški carinarnici. Razgovarjali smo se s tamkajšnjim upravnikom. Potožil nam je, da ima carina največ posla zaradi malomarnosti potnikov, ki se vračajo v našo domovino. Za ilustracijo nam je opisal primer, ki ee je dogodil v petek. Neka potnica je v formul ar, v katerega je treba ob povratku vpisati vso prtljago, zapisala, da ima 20 kg obleke in 2 koca. Toda zadeva je bila sumljiva. Takojšen pregled in ugotovitev: med oblekami je bila glava električnega šivailnga stroja, gramofon, dve ročni uri, budil ni k, radijski tranzistorski sprejemnik in 11 parov naylon nogavic. Za carino postopek nd bil Občinske konference Zveze borcev NOV Življenjske razmere članstva In prenos tradiciji na mladi rod glavni problemi o katerih govorilo delegati Kranj, 19. februarja — Po končanih občnih zborih krajevnih orga nizaoij so sedaj v teku občinske konference organizacij Zveze borcev NOV. Doslej so že bile konference v Skofji Loki in v Zfreh. Včeraj Je bila na Jesenicah, danes pa v Radovljici in v Kranju. Na konferenci na Jesenicah so največ govorili o stanovanjskih razmerah članstva in o njihovi strokovni sposobnosti ter o dohodkih preživelih borcev. Prav tako so veliko govorili o letošnji 20-Jetnici vstaje hi o organizaciji osrednje prireditve okraja, ki jo pripravljajo na Poljanah. Tudi na vseh ostalih dosedanjih konferencah so največ govorili Drav o teh vprašanjih. Konferenci v Kranju je prisostvoval tudi tajnik GO ZB Slovenj0 Marjan Bertoncelj, eden iz-^Gd preživelih organizatorjev Vstaje na Gorenjskem Tomo Brejc, ^kretar Okrajnega komiteja ZK *nko Rudolf in drugi predstavni-ega odbora, družbenih in P°liti'čnih organizacij te občino. Predsednik Vinko Kepic je v v°jem poročilu dejal, da je iz-^^d 3734 članov, kolikor jih zdru-^uJe ta organizacija, nad 300 takih, 150 potrebni ustreznega stano- vanja, 62 družinam pa je celo sodno odpovedano v sedanjih stanovanjih itd. Kljub temu, da je Obč. ljudski odbor pokazal vse razumevanje do tega vprašanja je potrebno, da se borci, ki imajo možnost vključujejo tudi v zadružno gradnjo ali na drug način sami prispevajo, da bi si čimpreje uredili primerno stanovanje. Razen tega je med borci še 105 takih, ki so brez kvalifikacij in imajo nizke prejemke pri zaposlitvi, 156 se jih je javilo s prošnjo za prekvalifikacijo in podobno. 4L c "^adinkah so se na državnem prvenstvu v klasičnih disciplinah «d mmmmm d~ tujega mesta Marjana Griatai, Ivanka Tolar So Farvia Fw bila tudi razprava zelo različna v posameznih krajih. V Kranju, na Jesenicah in v drugim središčih so veliko govorili o družbenem standardu, o stanovanjski izgradnji itd. V Železnikih, v Bohinju in v nekaterih drugih krajih so več govorili o razvijanju industrije itd. Kar je pač v dolčemem kraju najbolj pereče. Toda na vseh zborih in komferen- Jesenicah nikakršna nevšečnost. Razumljivo — vse uvoženo blago so ji odvzeli, potnico pa čaka zaslužena kazen. ►►Vendar pa to ni nikakršna nevšečnost za naše uslužbence«, nam je rekel upravnik. Postopek po predpisih res ne dela nikakršnih preglavic. »Nevšečnosti nastopijo takrat, ko zaradi malomarnosti ali neznanja potniki ne opravljajo svojih dolžnosti kot je treba. Takrat prav zaradi njih pride do zamud vlaka in zadrževanja potnikov, ki so jim pregledi rtevšečni.-k n. n. cah je bila osnovna miscA, kako vMjučevati celotno prebivalstvo enotnem naporu pri nenehnem dviganju delovne storilnosti., pri nadaljnem utrjevanju komunalnega sistema in izboljševanja žtvljemskih razmer prebivalstva. Za izpolnjevanje teh obsežnih nalog so potrebne SZDL nekatere nove oblike dela, kot jih je že nakazali tudi V. kongres SZDL Jugoslavije. Tako so v nekaterih krajih že zaživele sekcije, Id so omogočile državljanom, da so razpravljali posebno o določenih problemih svojega kraja. Prav tako si organizacije urejujejo svoje prostore za redno vsakodnevno poslovanje za sestanke in podobno, kar doslej skorajda nikjer ni bilo urejeno. Take in podobne oblike dela je rodila že sama predkongresna dejavnost. Toda člani pričakujejo od kongresa, da jim bo preko izvoljenih delegatov dal še nove spodbude in še konkretneje nakazal nekatere smernice v prihodnjem družbenem razvoju pri nas, kar je zlasti pomembno sedaj, na pragu novega perspektivnega načrta. K. M. Val ogorčeanh protestov proti zločinskemu umo*u kongoškega premiera je zajel tudi delavsko središče Jesenice. Po vseh kolektivih so delavci ostro obsojali zapadne kolonialiste, ki hočejo zatreti tezu§e po svobodi v afriških narodih. Najbolj pa so jeseniški delavci tzrazaK svoj gnev do belgijskih in drugih fcolonialistov na množičnem zborovanju, na katerem so, kot kaže slika, napolnili ulice mesta in sproščeno dali duška solidarnosti z bojem za neodvisnost Konga Jeseniško gospodarstvo pred novim planskim obdobjem Bazen investicij je bilo plansko obdobje gospodarskega razvoja občine Jesenice v letih 1957-61 zaključeno že lana. Dosedanji razvoj se zlasti odraža v povečanju narodnega dohodka in delovne storilnosti. Osnovni elementi gospodarskega razvoja jeseniške občine so že v letu 1960 presegli predvidevanja po perspektivnem planu za leto 1961. Zato bi bilo vsako opiranje na že obstoječi družbeni načrt nerealno z ozirom na to, da je bil že predčasno realiziran. Narodni dohodek jc bil že lani za osem odstotkov večji, kakor pa je bil po planu predvidevan za letošnje leto. Najslabše se je doslej razvijala obrt, ki ostane še nadalje najbolj problematična gospodarska dejavnost v jeseniški občini. Prav zato se v družbenem plam« za leto 1964 posveča njej dosti več pozornosti, kakor pretekla leta. .Tudi z razvojem gostinstva, zlasti v gornjesavskem predelu, ne moremo biti popolnoma zadovoljni. Zlasti je presežen predviden porast delovne storilnosti. V industriji je bite že lani delovna storilnost za 2® odstotkov večja, kakor pa je predvideval perspektivni plan za obdobje 1957-61. V ostalih dejavnostih pa so biia dosežena naslednja povečanja: v gradbeništvu za 24 odstotkov, v kmetijstvu za 38 odstotkov, v trgovini za 10 od- | gostinstvu za 11 odstotkov, in v komunali za 23 odstotkov. Poglavje zase pa jo realizacija sežene v taki višini, kakor je pred-^ videval perspektivni plan. V negospodarske investicije je bilo vloženih zadnja leta nad 3 milijarde 101 milijon dinarjev sredstev, večinoma last občine ali podjetja. — Po planu je bilo predvideno, naj investicij. Te so edine (gospodarske | bi znašala kot soudeležba k nego-in negospodarske), ki niso bile do- spodarskdm investicijam okrajna Japonski književnik na Gorenjskem Kranj, 18. februarja V prostorih OLO v Kranju je bil danes zanimiv pogovor. Japonski profesor, književnik, pripadnik naprednih idej njihove socialistične stranke Makao Takahasi je spraševal o vseh podrobnostih komunalnega, ekonomskega in družbenega razvoja pri nas. On je že prevedel za japonske bralce znano Kardeljevo delo Vojna in sociaii-zem. Sedaj pa namerava napi-satt samostojno knfago o komunalne™ in družbenem upravljanju pri nas. Na njegova vprašanja so odgovarjali predstavniki ljudskih od-, borov in družberab organizacij okraja in občine Kranj. Ko so mu odgovarjali na povsem stotkov, v obrti za 9 odstotkov, v I zanimivo vprašanje, kako pri nas praktično odmira država, kar se je zlasti začelo z vzpostavljanjem delavskih svetov v podjetjih pred 11 leti in o drugih javnih službah, je gost zlasti spraševal, kdo bo potemtakem skrbel za ljudi. Kdo bo skrbel za zdravje, za šolanje in podobno. Zelo z zanimanjem je poslušal pojasnilo, kako vsa ta vprašanja urejujejo sami državljani preko raznih svetov, komisij in •ljudskih odborov. Precej je tudi 'Spraševal o delu Zveze komunistov, Socialistične zveze in drugih organizacij o subjektivni, idejni vlogi ZK in SZDL v vsem tem dogajanju. Po pogovorih v Kranju je japonski gost obpskal še narfeatere manjše kraje in turistične zanimivosti Gorenjske. <*J. c. Državno prvenstvo v klasičnih di»ctplf»aJi Domačini nadmoč Mojstrana, 19. febr. - Včeraj se je v Mojstrani nadaljevalo državno prvenstvo v klasičnih disciplinah. Na sporedu je bil tek na 15 kilometrov za člane in štafeta za mladince. Za klasično preizkušnjo v teku na 15 km se je prijavilo 92 tekmovalcev, kar je brez dvoma razveseljiva številka. Tek se je na pre-senečnje vseh končal z zmago 25-letnega domačina Lakote, ki je s tem dosegel svoj največji uspeh. S tem je bilo tudi končano tekmovanje za klasično kombinacijo. Včeraj popoldne pa so se rnerile mladinske štafete na progi 3 krat 5 km. Favorit št. 1 je biia trofka iz Gorij, ki je t odi zmagala. V kla-sisčni kombinaciji je že po tradiciji osvojil prvo mesto Kranjčan Pretežno Jasno in sončno vreme, po kotlinah zjutraj megla. Temperatura ponoči med ©in—5, najvišje dM*ww. do 12 stopuntj CoteSj*. Gašper Kordež. Rezultati - tek na 15 km: 1. Lakota (Mojstrana) 49:OJ; 2. Mehamja (Mojstrana) 5033; 3. Gašper Kordež (Triglav) 50739; UaeScna k*m- 9 POJAV binacaja: 1. Gašper Kordež (Trigl.) 424,7 ; 2, Rež (Enotnost) 384,9 itd.; šštafeta 3 krat 5 km za mladince: 1. Partizan Gorje v času 56:06, itd. in republiška sredstva 600 milijonov dinarjev. Od tega zneska je lilo realiziranih samo 190 milijonov dinarjev. Podobno je tudi pri gospodarskih Investicijah.-Sredstva za gospodarske investicije v industrijo, kmetijstvo in gradbeništvo so potekala v skladu s planom in so bila celo presežena. V ostalih panogah, to je v trgovini, gostinstvu, predvsem pa v obrti, so bile predvidene investicije le delno dosežene. Nizka vlaganja v navedena gospodarska področja so posledica pomanjkanja sredstev za financiranje planiranih investicij. S planom je bilo predvideno, da bodo za ta investicijska vlaganja na razpolago tudi sredstva repulike in okraja v znesku 560 milijonov dinarjev. Realiziranih sredstev iz teh virov pa je bilo samo 128 milijonov din. Precejšen problem za jeseniško gospodarstvo predstavljajo tudi komunalni objekti in naprave. Zlasti v vodovod, kanalizacijo, ceste in drugo, niso bila v minulem obdobju vložena potrebna sredstva, zaradi Cesar je to področje družbenega standarda še pomanjkljivo. Omembe vreden pa je napredek na področju blagovnega prometa. Sodobno opremljenih je bilo več trgovskih lokalov, med njimi so uredili tudi dve samopostrežni trgovini. Plan stanovanjske izgradnje bo praktično izpolnjen v letošnjem letu. Do lani je bilo zgrajenih 526 stanovanj, letos pa jih gradijo še 450. S tem bomo predvideno število 966 stanovanj dosegli. Iz tega pregleda torej vidimo, da so bile vse gospodarske kakor tudi negospodarske investicije vezane v večji meri samo na občinska sredstva in sredstva podjetij. Posojila iz sredstev okraja in republike so bila zelo nizko realizirana, zaradi česar plan investicij ni bil izpolnjen, rtp KI izncnadil vse, ki so bili tam in hi poznajo to dvočlansko družino. »Za malico bom imel,* je dejal. »Kako, ti ne da mama za malico?* ga je vprašal delavec hkrati, ho je tehtai&e&ezo. F onim jc bito nerodno. Očitno Odlicnjak brei nogavic g Daleč naokrog je murna. Morda H zato, ker je podedovala milijone, ff ker v tovarni nikdar ne izostane H z dela m ker je zmeraj priprav-§= Ijerta za nadure — zaslužiti pač =§ kakor kok. H Kje ima denar, zakaj te zmeraj H ta&S čim ste se že predstavili škofjeloškemu občinstvu?« »Godalni orkester in godba na pihala sodelujeta pri vseh večjih proslavah. — Člani dramske sekcije so letos že uprizorili mladinsko Igro »Kekec« in postavili na oder komedijo »Tripče de Utolče«. Zelo prizadevna sta režiserja France Kovač in Polda Stiglic, težko pa jc zaradi pomanjkanja igralskega kadra.« »Kaj vas pri vašem delu naj-boli tare?« »Borimo se z več težavami. — Trenutno najbolj pogrešamo denarna sredstva. ObUubljeno denarno pomoč za kritje stroškov pri nabavi novih instrumentov nismo dobili. Pomagala so nam nekatera škofjeloška podjetja, pa tudi občina in Občinska zveza Svobod. Med obiskovalci naših predstav In prireditev, kakor tudi v aktivnih vrstah našega društva pogrešamo člane škofje- vi določile vrstni red najnujnejših potreb, ki jih ima stanovanjska skupnost. Razen tega se bodo sekcije pri reševanju nalog posluževale tudi posebnih oblik dela, kot so: posvet državljanov, denarni samoprispevki državljanov, prispevki delovnih kolektivov, prostovoljno delo itd. Sekcija za otroško varstvo bo najprej poskrbela, da bodo povečali zmogljivost otroškega vrtca in ustanovili še nekaj otroških zavetišč ter hkrati zgradili otroška igrišča. Pri tem ne bolo pozabili na vzgojo najmlajših, kot tudi staršev z raznimi predavanji in podobno. Tesno bo sekc;ja sodelovala tudi z vsemi društvi, šolo in ostalimi organizacijami v Skofji Loki. Na področju uslužnostne dejavnosti bo sekcija še naprej skrbela, da bodo v Skofji Loki usta- rr. ■ loških delovnih kolektivov, če- H prav jc nase delo v veliki meri B namenjeno prav njim. 2ei?mo si ■ tesnejšega sodelovanja z glmna- g zijo in ohranitev stikov z osnov- I no šolo v Loki.« »In vaši načrti v letošnjem I letu?« »Predvsem bomo pričeli usmer- g jati delo v temeljite priprave za S proslavo 2ft-lelnlce vstaje. Zave- fg damr> se, da smo centralna kul- M tuna ustanova v občini, zato }F bomo z gostovanji In strokovnimi c nasveti pomagali ostalim dru- «= štvom škofjeloške občine. Poseb- j| pozornost in pomoč bomo iz- j| kazali tistim sekcijam, ki r«svo- g jim delom še niso povsem zaži- {§ vele. Vendar pričakujemo po- §r moči od v~eh javnih '.n k"l(umlh g delavcev kakor tudi cd gospo- g darskih organizacij.« V. R. I Miha Khnar Ob 28-lelnta! vstaje Partijska organizacija pa se ni omejevala samo na delovanje v taborišču. Poskrbela je, da so inter-niranci navezali stike z domačini, čeprav so se prve dni žandar j i protivili in hoteli vpeljati pravo jetniško disciplino, a se jim ni posrečilo. Prve dni so hoteli z inter-niranci uganjati »ekscir«, a so s tem kmalu prenehali. Interniranci v peti četi, v kateri so bili poleg Franca Sirca z Jesenic in Javorni-ka še France Guzelj, Ludvik Be-nedičič, Janez Tavčar, Viktor Kej-žar (sami kasnejši prvoborci, ki so vsi padli v NOB), Franc Egert in Jože Stražišar, so se zabavali na tem eksercirju, ki niso hoteli razumeti srbske vojaške komande. Franc Sire takole pripoveduje O tej svoji anekdoti: — Na eksercirju smo sh1 žandar-jev pošteno privoščili. Na noben način naS niso mogli pripraviti do tega, da bi se obračali na komando, kakor so zahtevala vojaška pravila. Delali smo se, kakor da njihove komande ne razumemo, dokler to ni razjezilo nekega žandarskega oficirja, da je moral dati duška svoji jezi. - Kje, za vraga, ste služili vojsko? — je zakričal. «- Pod cesarjem ranjke Avsrije, če dovolijo, gospod komandir, — sem odgovoril. Moj odgovor kakor da ga je zme-del. Nekaj je začel besedičiti po srbsko, a ga nisem poslušal niti Brida razumel njegovega zmerja- nja. Svitalo pa se ml je, da nas zmerja s tepci, ki ničesar ne razumemo in ne znamo. — Kako bodo znali, ko so med njimi invalidi, — se je mendi oglasil Guzelj, za njim pa tudi drugi. Nisem bil sam invalid. — Bilo jih je še nekaj. Pa tudi takih je bilo nekaj, ki bi jih zaradi visoke starosti ne smeli več klicati na »orožne vaje«. Dva Makedonca v naši četi sta jih imela že blizu sedemdeset. Neki makedonski — Prepustite komando meni, pa boste videli, — se je oglasil prejšnji. Žandar mu jo je res prepustil, on pa jo potem odbral iz čete pet takih, ki smo služili vojsko v pokojnem cesarstvu, za katerim seveda nihče ni žaloval, najmanj pa taki, ki smo zaradi njega postali invalidi. Kljub temu pa smo se nalašč potrudili, kakor da bi ekSer-cirali na starih cesarskih »ekser-cirplacih«. ica- geometer, ki so ga pripeljali sem skupaj z njegovima odraslima sinovoma, ki jih je imel osemin-šestdeset. — Vojaki so bili, pa se ti ne znajo niti obrniti, majko jim ... — je kričal komandir. Njegova psovka je ogorčila četo, žandar pa je zahteval mir in ker niso njegove besede zalegle, je ukazal mirno. Potem pa nas je hotel vrteti v levo in v desno in naokrog s svojo odsekano komando, spremljano s psovkami, ker nikakor ni mogel biti z našim izvajanjem zadovoljen. — Ne poznam srbske komande, — se je (ne spominjam se več) nekdo oglasil. — Poveljuj po cesarsko, pa boš videl, kaj so Janezi! — Mislili smo, da bo jeza Se bolj izbruhnila iz žandarja. Pa ni. Samo posmehnil se je in rekel, da bi jih rad videl Splošen smeh nas je spremljal, toda že naslednje dni smo sklenili, da ne bomo več eksercirali, kar je bil naš prvi upor proti upravi taborišča. Potem smo se uprli, da ne bomo delali, potem proti preskrbi s hrano. Slovenci smo zahtevali svojo kuhinjo in to ob podpori Makedoncev tudi dosegli. Prav tako pa smo si priborili izhod iz taborišča in svobodno gibanje po okolici ... S pravico izhoda in s svobodnim gibanjem po okolici pa so se začeli stiki med interniranci in tamkajšnjim prebivalstvom. O nekem takem srečanju pripoveduje Franc Sire: »2e pred našim prihodom v Medjoreče so nas krstili za razbojnike, zato ni nič čudnega, če nas je gospodar samotne kmetije mračno pogledal, ko smo se na našem sprehodu ustavili na dvorišču Vegove domačije in nato vstopili. Njegova koča je bila nekaj kilometrov oddaljena od taborišča in je še vedno mislil, da so tja pripeljali prave razbojnike. Njegova koča je bila za naše pojme revna. Steptana ilovnata tla so nadomeščala pod. Posteljnina je bila zložena v kotu in pripravljena za večer, ko so jo razgrnili po tleh. Edini okras je bila povečana fotografija, ki je predstavljala mladega moža v uniformi z odlikovanji na prsih. išče ob — Kdo pa je ta mladenič? — sem vprašal gospodarja, ki nas je še vedno motril z nezaupanjem. Ošinil nas je s pogledom in mislili smo, da nam ne bo odgovoril, pa nam je vseeno povedal, da je bil človek na fotografiji nekoč on. — Vi? Kje ste pa dobili toliko odlikovanj? — smo se začudili. — Ej, dragi moji, — je spregovoril, kakor da bi se ob našem vprašanju znebil nezaupanjav nas in nadaljeval: »Kdor je preživel tri vojne, je moral, da dobi nekaj zanje, — potem pa začel pripovedovati o svojih vojnih pohodih, bojih in trpljenju skozi dve balkanski vojni in skozi svetovno. Prvi dve je omenil samo mimogrede, ledtem ko je svoja doživetja iz prve svetovne vojne slikal pred nami tako živo, da je človek, kakor da bi za vonj al zemljo in blato strelskih jarkov, ki sem jih poznal tudi jaz prav beh Sor novili še nekatere uslužnostne servise. Ti so na primer knjigovodski biro in posvetovalnica za hišne svete, nadalje servis za zidarska in inštalaterska dela, krpalnico in likalnico, itd. Gospodinjske usluge bodo še naprej opravljali v okviru gospodinjskega biroja v Skofji Loki, skrbeli bodo tudi za usluge in pomoč bolnim in onemoglim. Prav tako bo sekcija pri Krajevnem odboru kontrolirala tudi cene uslugam, tako, da bodo te dostopne najširšemu krogu prebivalstva. Pravilno bodo tudi nagrajevani delavci v servisih, in sicer z uvajanjem dela po učinku. Sekcija za družbeno prehrano in gostinstvo bo v kratkem ana-lizralo potrebe razvoja družbeno prehrane v Skofji Loki. Kot kaže bo treba v prvi vrsti razširiti zmogljivost obratov družbene prehrane in zagotoviti primerne cene in kulturno postrežbo. Dela bo precej, vendar sem prepričan v uspeh Skofjeločanov, da so bodo delavci kar najbolje počutili v svojem okolju. GRADBENI ODBOR ZAČEL Z DELOM Včeraj so v Skofji Loki ustanovili tudi gradbeni odbor za ureditev spomenika NOB »Na Kamnitniku«. Z gradnjo bodo pričeli na dan mladinskih delovnih brigad, 1. aprila. Organizarali bodo II. lokalno mladinsko delovno brigado, ki jo bo sestavljala predvsem delavska in šolska mladina. Računajo, da bo pri tej akciji skozi vse leto sodelovalo okoli 800 mladincev in mladink, ki bodo opravili nad 16.000 prostovoljnih ur. Razen tega bo škofjeloška mladina do 1. maja, ko se bo pričel SMRTNA NESREČA PRI OTOCAH Otoče, 18. februarja. — Včeraj zjutraj se je pri padcu ali skoku z vlaka smrtno ponesrečil 53-letni gradbeni delavec Štefan Hojski z Jesenic. Kako je do nesreče prišlo še ni točno znano. -č dobro, čeprav v drugi vojski in na drugih bojiščih. Ob njegovem pripovedovanju sem kakor v filmu zagledal izmučene postave pre-stradanih ljudi, umikajočih se skozi divje soteske in preko strmih gora v Albanijo, videl mrtve, ki sta jih pokopavala tifus in lakota, pomlad na otoku Krfti, ki je starcu zacelila rane, da je odšel zopet na bojišče, preko morja na solunsko fronto. O morju je pripovedoval, kakor da bi še vedno vonjal njegov slani dih, govoril o novih uniformah, v katerih so jih znova poslali v jarke na solunski fronti, in nato o novih juriših in ranah, dokler ni prišla tista jesen 1918. leta, ko je utihnilo orožje in ki je skrivala v sebi toliko obetov, ki se niso nikoli izpolnili. — Obljubljali so nam invalidnino, — je pripovedoval starec, — a jaz še do danes nisem dobil niti pare ... Pozabili so nas. Kadar bogati brat ni v stiski, ne vidi revnega brata. Celo zaničuje ga, če je reven in mu noče več biti brat. Tako je bilo in bo, — je starec vdano pripovedoval o svojem trpljenju. Ko so prodrli na solunski fronti, so jim imenovali «nesmrt-ne otroke« in »stebre slave«. — Hrabra deca, — so nam pravili, a potem, ko je ta »hrabra deca« opravila posel zanje, so jo pozabili... Tako je bilo in bo, — je ponavljal starec. Kadar bogati v Skofji Loki I. mladinski festival, uredila s prostovoljnim de* lom tudi športno igrišče ob Gimnaziji. na Studu niso pozabili Člani ideološke komisije pri Občinskem komiteju LMS v Skof* ji Loki so imeli ves teden razgovore po osnovnih mladinskih organizacijah o programu ideološkega dela in o načinu Studija. Za vodstva organizacij mladin«, bo občinski komite organiziral seminar v drugi polovici marca Tu bodo največ g*voril o dete*** skem samoupravljanju, o tehnik* vodenja sestankov, o najaktual* nejših zunanjepoltčnih problemih« o delitvi dohodka in drugem. M. 21 vkov« ŠAH slaba UDELE2BA Kranj, 19. februarja - Danes do* poldne bi moral biti v domu Partizan v Stražišču zbor prednjak/ kranjskega okraja. Ker so ob J** povedani uri prišli le domači voi' niki ter prednjak! iz Škofje LoK* Radovljico in Tržiča (vsega 10 °° 105, kolikor jih jc na Gorenjske^1 — zbora ni bilo. ZA PRVAKE Kranj, 19. februarja — Tudi o-nes je bilo v šahovski sobi v Kr&' nju živo. Člani in mladinci tre nutno igrajo za nove prvake KfS' nja. Tekmovanje še ni zaključen0. Pri članih vodi Zbil, ki je odigf*! že vse partije in je le dvakrat re* miziral. Prehiti ga lahko edin0 Bavdek. ki je enkrat romi-jn'1, vendar mora odigrali še štiri pa1"' tije. Pri mladincih vodi Bregar, W ima 11 točk, sledi mu Stare 9,5 i" Kodek 8. Danes se je v Zagrebu prič«! državno šahovsko prvenstvo za P0, sameznike, na katerem sodeluj* tudi krahjiski mojstrski kandio3' Vinko Cuderman. i brat ni v stiski, ne vidi revneg* I brata ... i — Sita vrana lačni ne verjame, , sem mu pritrdil« j - Vidim, da tudi tebi ni b>10 lahko, - je rekel tedaj. - Mord* si prav zaradi tega postal razboj' nik? - — Razbojnik? — sem se začud''' — Pa saj so vas zato prignali ^ ta odmaknjeni kraj ob Moravi, ' in povedal, kar smo slišali tudi * od drugih. In prav tako kakor drugim, s*" starcu razložili, kdo smo in zaKa' so nas prignali sem. — Vidim, da niste razbojni^' Pošteni ljudje ste in po vašem povedovanju ste mi zdaj blizu IjJ kor bratje, — je rekel, njegova %c na pa je sedaj na njegov nan11^ prinesla glavo surovega zelja, 6 in žganje. — Jejte bratje, — nam je P nudil. j Segli smo po surovem zelju- ga je razrezal na kose, in ga ^ kor on pomakali v sol. KasneJ smo zvedeli, da v teh krajih V-strežejo tako vsakemu gostu, \ pride v hišo. Postregli bi n8,T1aj a niso imeli. Zato P ■ kruhom, a ga rrv prejemali v taborišču in ki ^ ga zamenjavala z njimi za lo, česen in mleko, še bolj SP0*0,^ jateljil s tamkajšnjimi prebiva * in nas z njimi — lahko rečetfl pobratil. tj Skoro do mraka smo se zasedI pri starcu, ki je bil vesel, da e, mu pohvalili njegovo žganji j Spraševal nas je, kako je kaj r nas. Vedel je za Slovenijo. JONEDELJEK, 20. februarja 1961 i ■ _ REPORTAŽA O FILMU STRAN oce je bil ze 20 let v zaporih, ker se je boril proti fašizmu. tudi njegov sin, italijanski partizan je antifASlST. v borbi proti fašizmu je doživel nešteto pretresljivih dogodkov, dokler ni nesrečno končal pri miniranju neke 2andarmerijske postaje in za vse življenje ostal invalid. - to bi bila Lahko napeta zgodba za filmski scenarij, toda to ni scenarij, - zgodba pa je resnična in je kratek življenjepis italijanskega režiserja brunna paoli-nellija, ki te dni snema na bledu in v kropi itali-jansko-francosko-nemski koprodukcijski film »zakon vojne«. VOME Mad odmorom, ko filmske kamere na Bledu niso brnele - Zakone vo|ne |e treba modernizirati - Nad 50 bol) aH manj znanih domačih in tujih filmskih ali Gledaliških igralcev v Kropi In na Bledu Zadnjo sredo smo na Bledu obirali filmske ustvarjalce. Pred vhodom v Kazino smo takoj opazili neka, delavcev, ki jih je že *unanji v i Jez izdal, da imajo opravka 8 filmom. Pri njih smo temu uprli. Zakaj trideset za tri? Okupator jim je dal možnost — če najdete povzročitelja atentnta, bo 30 vaših sovaščanov prostih. In res so v vasi izbrali nekega Strah o"*"1 ->. ra obdolžili atentata Popularni francoski filmski in gledališki igralec DesaiMy, asistent težije Slavica Gartner in režiser filma, Brunno Paolinelli v razgovoru z našim sodelavcem 'vedeti, da je direktor filma Go-•azd Končar v hotelu Toplice in to ga lahko najdemo v »bridž« •obi. Toda ne, dobili smo ga že ' recepciji. Takoj nam je dovolil, la jih lahko obižčemo v odmoru ned delom in nas napotil, k asi-itentu režije, Slaviti Gartner. Ka&o zdaj to? Tudi slovenski »delavci, ki pa jih v koprodukciji malo prej nismo omenili? T«ko je pač! Triglav film iz Ljub-li*ne daje gostom vse usluge — tehničnih do filmskih in gle-^to^kih igralcev. sPet smo bili v Kazini. Sama havlaka. Glasna povelja in še Večji ropot, ker so delavci postavljali sceno. Kljub temu pa smo kaj hitro dobili tov. Slavico Gartner, ki nas Je takoj spoznala tudi z režiserjem filma Brunnom Paolrnellijem. Ob turški kavi, ob robu kulis, ko se kolesa filmske kamere niso vrtela, smo se zapletli v prijeten razgovor. Moje prvo vprašanje režiserju P* je bilo: »Kaj vas je navdušilo, da ste se odločili posneti na filmski trak tematiko iz partizanskega življenja?« Odgovor na to vprašanj e smo oolno opisali že v uvodu — tudi režiser je bil partizan. Vendar pa hioramo za drugi del odgovora J'saj v nekaj besedah opisati vsebino filma. Začetek je podoben * v"enjepisu režiserja, le da so -izani minirali želez, transport, in ga pripeljali pred okupatorja, ki se je s tem zadovoljil. Toda, ko je bil ta že pred puškino cevjo, se je pojavil Mel Ferrare, znan francoski filmski igralec, ki Ima v filmu vlogo tistega, ki je miniral vlak. S tem je tudi nedolžni obdolženec prost. In sedaj k odgovoru na prejšnje vprašanje: »Vojni zakoni, sprejeti v Ženevi so zastareli. Treba jih je vskladiti s sodobnostjo. Vzeti življenje desetim talcem zaradi enega okupatorjevega vojaka, ni pravično. Tq so dokazali dogodki v drugi svetovni vojni. Tudi partizane so bili priznali kot vojaške enote in nič več samo oborožene kraljeve ali cesarjeve vojščake. — Stari zakoni vojne so se s tem spremenili že sami po sebi, toda... Takšen naj bi bil prvi del filma, medtem ko v drugem obravnava moralo človeka. Vasčane, ki so izbrali nedolžnega strahopetneža za žrtev, da bi rešili trideset ljudi. Nadaljnja poanta filma pa je v tem, da vse nedolžne reši povzročitelj atentata. Film s tem v celoti ovrže zakon vojne — 10 za enega.« Idejo filma je podčrtal z naslednjo primerjavo: »Vojak, ki jp vrgel atomsko bombo na H trošimo, je ostal nedolžen. Nihče ga ni obsojal, čeprav je zaradi tcyi izgubilo toliko tisočev ljudi življenje. Ce pa jc partizan, ki je bil tudi priznan za vojaka, uničil enega okupatorja, je le-ta izbral ! deset nedolžnih za talce. — Tako '■ kot je nesmisel, da bi gradili ši- ' roke ceste za to, da hi po njih še zmeraj vozili z vprežnimi vozovi, j tako je nesmisel, da takšni vojni zakoni še obstajajo!« Našega razgovora pa se je z veseljem udeležil tudi popularni filmski in gledališki francoski igralec Desaillv. Vprašali smo ga, kaj meni o naših, slovenskih igralcih, ki jih v Mmu sodeluje nad 25. Takole nam je odgovoril: »Z njimi sem se spoznal že predlanskim, ko sem gostoval pri vas. Brez premisleka moram reči, da so zelo dobri — odlični!« K temu vprašanju je pristavil nekaj besed liidi režiser: »O njihovih kvalitetah se boste lahko prepričali tudi v filmu. Zlasti o tistih, ki imajo večje vloge in bodo imeli tudi možnost pokazati vse svoje kvalitete.« Desailly bo v filmu upodobil lik strahopetca, ki so ga vaščani izbrali za žrtev. — Zato smo ga vprašali, kako se počuti v tej vlogi? / »Lik je zelo bogat in ima velike možnosti, da ga igralsko vsestransko oblikujem. Je pa to zelo zahtevna vloga.« Tako je povedal tudi režiser, in ti t ' v^-NP! še dodal: »Vsekakor je Desailly edini igralec na svetu, ki je sposoben oblikovati lik omenjenega strahopetca.« In za konec še nekaj tehničnih podatkov, ki smo jih zvedeli v razgovoru z asistentom režije Slavi co Gartner j evo. S snemanjem filma so pričeli 5. januarja, zaključili pa bodo predvidoma 2. marca. Snemali so že in bodo še v Kropi in na Bledu ter tudi v Otočah. Razen že omenjenih igralcev sodelujejo še Stane Sever, Saša Miklavc, Branko Pleša, Branko Miklavc, Ante Gnidovec, Prosotntik, Prus, Arčon, Miran Kenda iz Radovljice, Furjan, Ku-mer, Rohaček, Jan-Juvanova, Ka-čfPeva, Murko, Svetelova, Hleb-cetova, Sila, Bučarjeva, Mahniče-va, Simčičeva, Bojčeva, Jerajeva, Vrhovec, Rozman, Kurent, Bitenc, Skedel, Mulaček in Lemut od domačih igralcev, od tujih pa Peter Van Eyck, Mucksenedder, Neuser,' Jocelyn, Iiinz, Magali Noel in Ida Galli. Zgodbo in scenarij je napisal režiser sam (scenarij v družbi s svojim prijateljem), glavni snemalec filma pa je Scavarda; glavnemu režiserju pomaga tudi drugi asistent režije Cocco Albino. V filmu pa sodeluje tudi več domačinov, Kroparjev in Blejcev, za katere je režiser rekel, da so mu bili v veliko in dobro pomoč F. Fajon Največja dvorana Kazins na Bledu jc te dni spremenjena v delavnico, le majhen prostor v sredi je lepo urejen. Krasijo ga kulise, med katerimi se vrte kolesa filmskih kamer, bolj ali manj znani igralci pa oblikujejo like novega filma »ZAKON VOJNE« ki je peljal okupatorjeva vojake. ^ri eksploziji pa so trije okupatorjevi vojaki zgubili življenje. Okupator se je maščeval — 30 nedolžnih vaščanov iz vasi in okoli-06 je izbral za talce. Ljudje so se Prve kadre filma so snemali v Kropi, kjer pred Kulturnim domom še vedno stoji oklopnjak z grozečim »Jiackenkreuzem«. Toda režiser filma nam je povedal, da si s tem oklopnjakom niso mogli pomagati pri snemanju. Preveč star jo že in kolesa se mu ne vrte Kdo je pomagal vojnemu zlošin&u Eichmannu nico svoje neodvisnosti, na ka- = tero je biLa povabljena tudi iz- I raelska delegacija. Dne 11. maja 1960 jc Ricardo 3 Klement odšel v službo kakor H navadno. Ko se je zvečer vračal || in čakal na avtobus, da bi se H popeljal domov, v novo hišo, I kamor se je točno pred tremi = meseci presolil, ni niti opazil, H da mu sledi avtomobil, dokler B se le-*a ni ustavil. Potem so^&e || 1 Po podpisu pogodbe se Eich- da je plačanec Moskve in bi rad odprla vrata in še preden se jo §j §f marin ni bal, saj je sklenjena oblatil nemško gospodarstvo, zla- Eiehmann zavedel, že je bil v pj I pogodba o izročitvi vojnih zlo- sti težko industrijo, češ da je avtomobilu in že je avtomobil y B činceV veljala samo za zločince, tesno povezano s tistimi, ki so odpeljal. Agontje, ki so ga zaje- == g ki so zagrešili zločin izrecno krivi grozot, povzročenih v času Ji- so ga deset dni skrivali v Ar- g * samo na ozemlju pogodbenih dr- vladavine Tretjega Reicha (kar gentini, dokler ga niso spravili M je tudi resnica, ne da bi bilo skrivaj na letališče in ga vkrcali = treba biti zato »plačanec« Mos- v posebno letalo izraelske druž- 3 kve). Ne bi se spuščali v polemiko zaradi Sehaeferjevin člankov, ki so naposled Eichmamna pomirili, saj se je čutil še bolj varnega v prepričanju, da je za njim zbrisana vsaka sled in da so zasledovalci popolnoma na napačni sledi. Eiehmann ni niti Tvaimanj slutil, da so prav vtem času odkrili sled za njim in da = zav. B Kljub temu pa Eichmannova S družina ni bila povsem mirna. S Njegovo ime se je pojavilo že B leto pred tem ponovno v nem-B škem tisku (revija» Der Spie-B gol«). Nemški novinar Hermann B Schaefer je poročal, da je izra-B elska obveščevalna služba zasle-B dila »Morilca Judov Eiehmannn H zagotovo med Damaskom in be EL-AL, ki je takoj nato 3 vzletelo in zapustilo Argentino. 3 Vojni zločinec Eiehmann je bil §§ v rokah pravice, ki se ji je H izmikal celih petnajst let. B 3 Beirutom«. V tem poročilu je prostovoljci izraelske obveSčoval H bilo rečeno, da je ugotovljeno, B da je Eiehmann zaposlen pri B tvrdki »Kathar Office«, pred g tem pa je bil zaposlen še pri B dveh nemških tvrdkah na Bližiš njem vzhodu, med njimi tudi § pri »Erdol AG«. Reakcionarni B nemški tisk je takoj zagnal vik in tudi ponudila, ko je Argentina B krik proti temu novinarju, češ praznovala sto petdeseto oblet- »V svoj proces bom zapletel = najvišje nemške osebnosti« §j Ko je letalo z Eiehmannom 3 pristalo na izraelskih tleh in ko §§ je bil ta vojni zločinec za rešet- H kami, je svet zvedel za njegovo § aretacijo. Človek, če to ime 3 bili in odpeljali v Izrael, kjer »Pioh zasluži, človek, ki je leta 1 naj bi položil svoj krvavi račun 1944 v Budimo--šti prošnjo Ju- | pred izraelsk'm sodiščem in pre- dov> naJ preloži njihovo d opor- = jel zanj tudi zasluženo kazen, tacijo, cinično odbil in se sam 3 karakteriziral z naslednjimi be- j= sedam i: 3 ne službe čalcajo samo na ugodno priložnost, da ga bodo zgra- In ta priložnost se je naposled (Nadaljevanje prihodnjič) 1= fTfe (A m. ' OH, TI ANGLEŽI! »oigi, svetlolasi gospod v brezhibni sivi tweed ob,Rki, ki je končno stopil v sobo, jc z naglim oce-nJujočim pogledom ošinil MieheJa Hollarda in ga Povprašal po njegovih željah, ne da bi velel sesti. Tudi se mu ni predstavil in šele mnogo kasneje jc 2vedel Michcl, da je govoril z vojnim atašejem, Majorjem B. Lcdenomrzlo in zaprto jc poslušal gospod v tweed °oleki zgodbo Francoza, ki je ponujal Angliji svojo j^užbo. Zdelo se je, da mu je zaupnost zgodbe, za katero ni prosil, sila neprijetna. Njegov odgovor je vsestransko korekten, toda docela negativen: Mi-chelu bo najbrž znano, da so, odkar je Francija padla, vse neposredne zveze med njo in Združenim kraljestvom popolnoma prekinjene. Vsekakor je ^vica nevtralna dežela in bilo bi skra'no nepravilno, £° bi se veleposlaništvo v Bernu spuščalo v kakršnokoli vohunstvo proti kaki državi, ki je s Švico v Dr'jateljskih odnošajih. Michel ni pričakoval, da ga bodo brez izkazov In Dr>Poročil ter v obleki, v kakršni je bil, sprejeli z ^Prtlmi rokami. Britanec jc moral biti previden. SaJ je obiskovalec utegnil biti nemški dvostranski »Sent ali pa provokator, ki ga je poslala Švica. -K1Jub temu pa se je Michel tresel od jeze. Po vseh JaPorlh in nevarnostih, ki jih je tvegal, da bi mogel »ovoriti s tem možem, sta se mu zdela njegov hlad 11 nJegova netaktnost neznosna. **aplsai je tedaj nekaj na listič in ga lopil na Pred Angleža. »Tu sta imeni in naslova dveh ■•Seskih državljanov: moj svak Robert Best, po- memben trgovec v Birmlnghamti ter pesnik In kritik Struge Moore, ki ga morda poznate po imenu. Cc bi se hoteli pri njima informirali, boste od njiju izvedeli o meni vse, kar boste želeli.« Anglež je dvignil listič, se ozrl nanj čisto brez zanimanja in ga potem naglo spet 'položil na mizo, kakor bi se bal, da ga bo že ta listič kompromitiral. »Ccs mesec pridem zopet,« je dejal Hollard mrzlo. »Medtem pa vam pustim tu tole Usto, da moje potovanje ne bo čisto zastonj.« Iz žepa Je potegnil nekaj na gosto popisanih pol papirja. Bil je seznani francoskih firm, ki so delale za nemško armado. Anglež še je mokaj divno ponižal, da Jc od strani pogledal na listo. Michel Hollard se je bežno poklonil, zamrmral svoj »au revoir, monsicur«, zapustil negostoljubni prostor ter zaloputnil za seboj vrata. »Oh. ti Angleži!« je zavzdihnil, ko Je zapuščal poslopje. Tako se je končalo prvo srečanje med francoskim samotnim potnikom Michclom Hollard oni In britansko lajno službo in trko se je začelo tovarištvo med tem možem in zavezniki. »Cez mesec pridem spet,« je dejal Hollard, »francoski vohun«, ko je prvikrat odhajal z britanskega veleposlaništva v Bernu. Natanko čez mesec je res spet stal na švicarskih tleh. Toda tokrat je bil mejni stražnik, njegov znanec s prvega potovanja, vse prej kot prijazen. Hegalnega potnika prek meje jc takoj spoznal in mu kratko in malo zabičal, naj čimprej spet zgine v Francijo po isti poti, po kateri je prišel. Kazno je bilo, da Jo je zaradi prve uslužnosli dobil pod nos. Toda Michel se ni dal tako naglo odpraviti. Da bi bilo Skoda, če bi moral kar tako nazaj, je dejal, kajti tako bi Švicarskemu oficirju v obveščevalni službi ušlo marši kako vojaško poročilo. Imenoval je ime poročnika - obveščevalec iz Le Locle, ki ga je bil dve uri zasliševal. To je seveda sliko povsem obrnilo. Zabrnel je telefon in po kratkem razgovoru z Le Locle se Je zgodilo, da Mi obetu HoUa*du ni bilo treba na vrat na nos nazaj čez mejo, nasprotno — sprejet je bil skoro kot častni gost. Na državne stroške so ga poslali v La Chaux de Fonds, kjer je dolgo konferiral z višjim oficirjem obveščevalne službe. Potem je večerjal in bival v najboljšem hotelu v mestu In drugo Jutro v prvem razredu brzega vlaka potoval brezplačno v Bern. rv. USTANOVITEV »RESEAU AGIR« SPREMENJENI MAJOR Ko jc Michel kmalu po svojem prihodu v Bern spet stal v britanskem veleposlaništvu nasproti gospodu v sivi tweed obleki, se je zgodil mali čudež: revervirani namestnik vojaškega atašeja major B. mu je ponudil roko m dejal: »VeseM me, da vas spet vidim!« Potem ga Je peljal v drugo sobo, mu ponudil stol in ga začel obstreljevati s kopico vprašanj povsem zasebne nurave: rojstni datum, dekliško ime njegove matere, na kateri univerzi je študiral in promovira! njegov oče, koliko sester ima, s kom so poročene in še več podobnih reči. Primerjal je Miche-love odgovore s podatki, napisanimi na listu papirja, ki ga je končno potisnil pred Francoza prek mize. »Ce Je gospod, po katerem sprašujete,« je bral Michel, »neki Michel Louis Hollard... (sledili so ravnokar navedeni pod alki) ... je to res patriot, ki se je že leta 1916, star komaj 17 let, boril proti Nemcem.« »Vidite,« je dejal major B, »biti moramo previdni. Ko ste me obiskali prvič, nisem vedel o vas še prav ničesar in bi vaš obisk utegnil biti samo past. Zdaj, ko vem, da govorite resnico, bi bil srečen, če bi mogel sprejeti vašo ponudbo — sc»eda, če še vztrajate pri njej.« »Sicer bi ne bil tu,« Je bil Michelov odgovor. »Prav, pa se takoj lotiva dela! Predvsem — kolikokrat morete priti v Bero?« Michel je kratko premišljal. Potem pa je dejal na slepo: »Vsake tri tedne.« »Izvrstno!« je dejal major. »To bi bilo idealno! Naslednje vprašanje: ali mislite, da nam boste lahko dajali informacije, ki Jih potrebujemo?« Michel se je zasmejal: »Saj niti še ne vem, kaj potrebujete.« »Predvsem natančen opis krajev, kjer so razporejene sovražne enote in popis teh enot v vsem zasedenem ozemlju.« Francoz ga je presenečeno pogledal. Tako preprosto si zadeve ni zamišljal. »Ali jc to vse?« je vprašal. »Kaj pa je z letališči, s skladišči bencina in orožja ter municije? Pa s strelskimi jarki, pozicijami in Bunkerji, ki Jih grade Nemci? Ali vas to nič ne zanima? »To že,« je dejal major, »zanima nas vse. Toda glavna vaša naloga je. ugotoviti nemške edinlce, zlasti pa tankovske divizije.« »AU teh informacij še nimate?« Major se je nasmehnil. »Imamo sicer kopico raznih informacij, toda kontrola nič ne škodi.« VIL PROTINEMSKI VOHUN Michel je umolknil. Bil jc razočaran. Kaj, santo? Pričakoval je težjih nalog. V svojem zanosu bi bil storil rad kaj velikega. Toda bil je vojak. Ponudil je svoje usluge, ki so bile sprejete in zdaj jc bil tu, da bi sprejel povelja. »Dobro, razumem,« je dejal. »Potrudili se hočem, kolikor se bo dalo.« Pogovor jc bi! pri kraju. »Au revoir,« je dejal Anglež, »In mnoge sreče!* Michel je odšel radostnega srca. Dosr.^el je svoj cilj. Stisnil Je pesi, ko je pomislil na nemške okupatorje. »Eb, četudi naloga, ki so mi Jo dali, nI kdo ve kako težka, niti vznemirljiva,« je pomislil, »nekaj je pa vendarle. Škodoval bom »boehem«, kolikor se bo dalo! Treba bo imeti le odprte oči!« Tako malo je tedaj vedel, kaj je prcvzeL česa «e je lotil in kam ga bo zadeva pripeljala. 69 STRAN m j* grj* PONEDELJEK, 20. februarja 1961 GLAS m "T5 s i PRODAM Krojaški šivalni stroj »Singer« 2 dolgim čoiničkom, v dobrem stanju, prodam po ugodni ceni. Naslov oglasnem oddelku ali podružnici v Železnikih 597 Prodam komiiletno kopalno peč, kuhinjsko kredenco ter jedilni kot. Partizanska 33. Kranj 579 Prodam trttonskd navadno harmoniko. Orled vsak večer in ob nedeljah. Naslov v oglasnem oddelku podružnico Jesenice 607 DKV/ 250 ccm, tip 1955, prodam. Avtomehanična delavnica Čirče 603 Prodam prenosni radijski sprejemnik stremi akumulatorji. Potočnik Tomaž, Pozirno, Selca 609 Prodam plemenskega vola. Milje 14. Šenčur 610 Prodam kobilo 3 leta staro. Cerklje 97 611 Prodam železni štedilnik. Naslov v oglasnem oddelku 612 KUPIM Kupim cnostanovanjsko hišo v Kranju ali v Skofji Loki. Vseljivo takoj ali pa dogovoru. Naslov v oglasnem oddelku 496 Kupim plemensko svinjo nad 10 tednov brejo. Habjan Anton, Selca 84 613 I Kupim dobro ohranjen Diesel motor od 6 do 8 KM za žaganje drv. Naslov v oglasnem oddelku 614 OSTALO AMD Kranj, sekcija Zabnica razpisuje tečaj za šofoerje amaterje. Vpis vrši tov. Podreka Jože nasproti Krajevnega urada v Zab-nici. Vpis se vrši do vključno 26. februarja 1961 554 Pletiljam dam delo na dom. Ponudbe oddati pod »Strojno pletenje« 585 Opremljeno sobo oddam mirnemu solidnemu inteligentu. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Soliden« 593 Preklicujem izrečene besede o Pegam Tilki kot neresnične. Pet-rič Peter in T. 615 Dobrosrčnega gospodarja lepo prosiva za prazno sobico. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pol »Nujno« 616 Perico za strojno pran,:e perila sprejmemo. Ponudbe poslati Vajenskemu domu Kranj, Tomšičeva 44 617 Za pomoč v vrtnarstvu nudim stanovanje dvema ženskama. Mol-nar Vlado, C. na Klane 2, Krani 618 Zamenjam stanovanje v Kranju: sobo, kuhinjo, souporabo kopalni- Na temelju 46. člena Statuta zveze novinarjev Jugoslavije sklicuje upravni odbor Društva novinarjev Slovenije IZREDNI OBČNI ZBOR Društva novinarjev Slovenije Izredni občni zbor bo v soboto, 25. februarja ob 9. uri, V klubskih prostorih DNS, Ljubljana, Vošnjakova ulica 8. Podjetje »VINO KRANJ« v Kranju sprejme' 2 kletarja 2 skladiščnika 1 pisarniško moč In več rjetavk In delavcev Prošnjo poslati na pravo podjetja v Kranju, Mladinska 2, ali se na naslovu osebno zglasiti. PODJETJE ZA FTT PROMET V KRANJU SPREJME TAKOJ tajnico direktorja Plača po dogovoru. Potrebno znanje strojepisja. Kandidatke naj se javijo v sekretariatu podjetja za ptt promet v Kranju, Poštna ul. 4. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše ljubljene mamice, hčerke, sestre, tete in svakinje ANICE PRISTOV se na j topleje zahvaljujemo primariju dr. Hafnerju, dr. Tan-cerju in dr. Sajovicu ter ostalemu strežnemu osebju za nudeno pomoč v času njene bolezni. Hvala tudi zvezi socialističnih žena, Planinskemu društvu, godbi, dijakom 1. b letnika tolminskega učiteljišča, vaščanom, posebno Suzani Radčenko, in vsem, ki so ji darovali cvetje in po spremili na njeni zadnji poti. Podkočna, 17. februarja 1961 Žalujoče družine: Pristov, Beltram, Fafojan, Stepančič in ostalo sorodstvo ce ter predsobe in kleti. Zupanči čeva 15, MatokoviČ 619 Podpisana S. F., Luže 15 - izjavljam, da nisem nikdar obdolžil Ferjana Franca iz Luž zaradi denarja, ki mi je bil ukraden. Kdor bo širil te lažnive besede se bo zagovarjal pred sodiščem. S. F. 620 Želim spoznati moškega. Imam 4 ha zemlje in hišo. Ponudbe oddati v oglasni oddelek pod »Takoj« 621 Tovarišico, ki je našla v petek, 17. februarja, dopoldne na davkariji denarnico z nekaj gotovine, prosim, da jo vrne proti nagrad na upravo Glasa. Naslov v oglais nem oddelku 622 TELESNA KULTURA ili Med mladinci ni imel težkega dela Jeseničan Ludvik Zaje, ki je osvojil prvo mesto brc: posebnih težav. Za njim se je razvrstila cela raz_ a vrsta enakovrednih tekmecev. Največje zanimanje pa je bilo za sko- VPIS OTROK V I. RAZRED OSNOVNE SOLE »FREZIHOV VORANC« NA JESENICAH Ravnateljstvo Osnov, šole »Pre-žihov Voranc« na* Jesenicah obvešča vse starše, da bo vpisovanje otrok, učencev-novincev v red v dneh: v četrtek, dne 23. februarja od 10.Jke na 80-melrski skakalnici. Tu je do 12. ure in od 15. do 17. ure vpisa). i Vpisovanje bo v ravnateljevi pisarni. K vpisu obvezno prir.esito »Izpisek iz matične knjige« (brez »Izpiska« ne bo vpisan noben > otrok). Šolski okoliš je razviden C iz objave na šolski oglasni deski, r VLAGANJE PROŠENJ i ZA SEČNA DOVOLJENJA V OBČINI BLED Občinski ljudski odbor Bled —' sporoča zainteresiranim lastnikom — upraviteljem zasebnih gozdov, da je določen redni rok za vlaganje prošenj za izdajo sečnih dovo Ijenj za leto 1962 v času od 1K februarja do vključno 10. marr 1961. -leta. Prošnje se vlagajo v pisarnah KZ, kjer uradujejo tudi področnih gozdarji. Tam se dobijo tudi obraz-J Najboljši: GAŠPER KORDEZ ci in vsa ostala navodila. Državno prvenstvo v skokih Jemc in Zaje daleč Planica, 19. februarja — (Od našega posebnega dopisnika) Dolina pod Poncaml je bila danes spet prizorišče velikega tekmovanja. Na 80-metrski in 35-metrski skakalnici je bilo namreč letošnje državno prvenstvo v soio skokih. Tako lepega vremena in odličnih snežnih pogojev, kot so bili danes v Planici, so več kot idealni za tako veliko tekmovanje. Zato je bilo med nastopajočimi odlično razpoloženje. Tekmam je prisostvovalo veliko število gledalcev, ki so bili navdušeni nad lep izvedenimi skoki. Najbolj razveseljivo pa je to, da je nastopilo blizu 80 skakalcev, od tega več kot 50 mladincev, med katerimi smo opazili vrsto talentov, ki se bodo lahko pod skrbnim strokovnim vodstvom razvili v odlične skakalce dostojne naslednike Jemea, Pečarja in dragih. ^KOMPAS, Avtobusni izlet na velike mednarodne velesejme Štiridnevno potovanje na DUNAJ in v MILANO. Izlete organiziramo sporazumno z zbornicami in so namenjeni predstavnikom podjetij in gospodarskih organizacij. Prvomajski izleti: desetdnevno potovanje z vlakom v LONDON in PARIZ. Sedemdnevno potovanje z vlakom v CARIGRAD; daljši postanek v SOFIJI. Devetdnevno potovanje z vlakom v RIM, NEAPELJ in na SICILIJO. Petnajstdnevno majsko potovanje v ATENE z avtobusom skozi SRBIJO in MAKEDONIJO. Po-vratek z ladjo ob Jadranski obali. Prijave za vse navedene izlete kot za izlete po naročilu sprejema poslovalnica »KOMPASA*, Kranj, Koroška cesta 4, kjer dobite tudi programe in vso informacije. — Se priporočamo! letos osvojil naslov državnega prvaka. Pečarju danes ni šlo preveč od rok in je bil pri obeh skokih precej negotov in bi po vsej priložnosti zasedel šele tretje mesto, če ne bi Slibar v enem skoku padel. Na vidni mesti sta se plasirala tudi Jože LanguB in Lojze Gorjanc. Sploh pa moramo omeniti, da se je danes stara »garda« odlično izkazala, saj so bili skoraj vsi med deseterico najboljših. Kot zanimivost naj omenimo, da se je na startu 80-metrske skakalnice pojavil tudi 47-letni Franta Dvoržak iz Zagreba. Obe skakalnici sta bili odlično pripravljeni in so bili zato zelo redki padci. Rezultati — člani: 1. Jemc (JLA '.agreb) 221 (73,5, 83); 2. Pečar Mojstrana) 203,5 (71,5, 77,5); 3. r,angus (Jesenice) 201,5 (67, 76); 4. rorjanc (Triglav) 195,5 (69, 76); 5. liacomelli (Enotnost) 188 (68, 75); nladlnci: 1. Zaje (Jes.) 208,5 (34, 34); 2. Koprivšek (E) 106.8 (31, 32,5); \ Samar (Jes.) 189,9 (30, 32); 4. molej (Javornik) 189,8 (31, 30,5) \ 5. Bantam (Zagorje) 184 (29, 30). ZAKLJUČEK DRŽAVNEGA PRVENSTVA Mojstrana, 19. februarja Danes popoldne ob 16. uri je bilo s 6večano razglasitvijo rezultatov in podelitvijo pokalov ter nagrad pred hotelom Triglav v Mojstrani zaključeno letošnje državno smučarsko prvenstvo v klasičnih disciplinah, na katerem so imeli največ uspeha smučarji iz Mojstrane, Kranja in Ljubljane. Med posamezniki je bil nedvomno naj-4boljši naš dolgoletni reprezentant \ Kranjčan Gašper Kordež. Udeležba je bila številna, vremenski pogoji pa skoraj niso mogli biti boljši, kot so bili v teh štirih dneh. Marljivim organizatorjem v Mojstrani gre vse priznanje za odlično izvedeno tako veliko tekmovanje, kot je državno prvenstvo. Hkrati Jesenice »PLAVŽ«: 20. in 21. februarja nemški barvni film TI SI MOJA PESEM Koroška Bela: 20. febr. angleški film HAMET Radovljica: 21. februarja francoski kriminalni film TATOVI DRAGULJEV. Predstava bo ob 20. uri Kranj »STORZlC«: 20. in 21. februarja jugoslovanski barvni Mm LJUBEZEN IN MODA ob 15., 17., 19. in 21. uri, 20. in 21. februarja ameriški barvni film TRI URE DO ODLOČITVE, matineja ob 10. uri Primskovo »TRIGLAV«: 21. 'e-^pa" jebna to tudi velika proslava februarja italijanski barvni film04o-ietnice najstarejšega smučarske ga kluba v državi Hino Jesenice »RADIO«: 21. februarja ruski film SONCE SIJE VSEM 'mm 117. - Bila je Silverjeva zelena papiga, ki je vreščala: »Zlati piastri! Blati piastri! Zlati piastri!« Papiga je straži la bolj kot ljudje in sporočala, da sem prišel. Nič ve« nisem utegnil bežati. Presunljivo kričanje je prebudilo speče može; planili so pokonci in Silver je zaklical s krepko kletvico: »Kdo je?« 118. — Najhujše slutnje so se uresničile. Morski roparji so zavzeli utrdbo in si prilastili vse zaloge živeža. Ker nisem opazil nikjer ujetnikov, sem že objokoval svoje tovariše, ki so jih pobili tolovaji. Vsega skupaj sem videl v koči šest roparjev; od ostalih ni bil nobeden več živ. Pet jih je stalo na majavih nogah, a šesti je ležal z obvezano glavo na podu. Obrnil sem se, da bi zbežal. Butnil sem v človeško papiga je sedela Dolgemu Johnu na rami in si mar- postavo. Odskočil sem In priletel naravnost v roke ljdvo snažila perje. Dolgi John-Sllver se je zarezal: drugemu, ki me je zagrabil kot klešoe. Nekdo je »Lejte ga no! Pri moji bergli: Jim Hawkins nas je skočil iz koče in se vrnil z gorečim polenom obiskal!« barvni RIMLJANKA ob 18. in 20. uri Stražišče »SVOBODA«: 21. te-š Danes dopoldne je bil na spo-bruarja italijanski barvni film ODJ^u še jtafetni tek članov in čla ALJASKE DO MEHIKE ob 18.inic. _ Po ©noletnem presledku je in 20. uri F uspelo osvojiti prvo mesto med barvni film CARMEN JONES obf člani, ljubljanski Enotnosti. Le do Kamnik: 20. februarja ameriški fbri dve minuti za Ljubljančani so 20. uri, 21. februarja amer. barvni f bili Triglavani. Najboljši čas med film PESEK IWO JIME ob 20. uri r posamezniki je dosegel Roman Se- 8 8 8 1 Si I Pohitite z vplaiHom naročnine za ..Glas" V letu 1961 se je na »Glas« naročilo že nad 1000 novih bralcev. Pohitite in postanite tudi vi naročnik najbolj priljubljenega časopisa na Gorenjskem. Samo za 900 dinarjev (cena časopisu je bila tudi lani enaka) boste »Glas« prejemali trikrat na teden: vsak ponedeljek, sredo in soboto. Ce pa ste naročnik »Glasa«, se boste lahko udeležili tudi našega tradicionalnega nagradnega žrebanja, ki bo prve dni marca. Za srečne izžrebance smo že pripravili televizijski sprejemnik, hladilnik »Tobi«, dva radijska sprejemnika, razna priznana podjetja pa so že tudi dala naslednje dobitke: 2 kubična metra bukovih drv in eno tono premoga (velenjske kocke), Kurivo — Kranj; moško srajco, trgovsko podjetje »Pri Kranjcu« — Kranj; 3 zavitke blaga (ipo 5 m), Tiskani na — Kranj; 2 hladni ondtriacijl, Mestna brivnuca - Kranj; torto, Mestna slaščičarna to kavama — Kranj; 2 kg mlečne lesniko ve čokolade, Tovarna čokolade Lesce pri Bledu; 6 specialnih mizic, »Murka« iz Lesc; 10 steklenic vina In po eno steklenico likarja ter malinovca. Vino — Kranj; 1 steklenico likerja, Društvo upokojencev iz Kranja; omarico za radijski sprejemnik »Soča«, Sora — Medvode; aktovko in žensko torbico, trgovsko podjetje Go-renjka — Kranj; 1 par čevljev In 1 par copat, Peko iz Tržiča; prešito odejo, Odeja — Skofja Loka; električni likalnik, Zeleznina — Skofja Loka; 4 klobuke, »Sešir« Skofja Loka; 2 kg volne, Predilnica volne Begunje; petdnevni penzion v Grand hotel Toplice Bled; petdnevni ponzion izven sezone je dala tudi »Jelovica« Bled; električni Hkalnik z regulatorjem in dve svetilki za nočni omarici, Elektrotehnično podjetje Iz Kranja; tri vozovnice Kranj—Zagreb—Kranj, Avtopromet — Kranj; 2 vozovnici Kranj—Zagreb—Kranj, Transturist — Skofja Loka; 25 kg žičnikov, Železarna Jesenice; komplet posteljnih vzmeti, Železarna Jesenice; šunka, Mesarsko podjetje Jesenice; dobitek v vrednosti 1500 dinarjev, Klavnica — Kranj: 2 rex fotelja in rex mizica, Stol — Duplica pri Kamniku, dobitek v vrednosti 15.000 dinarjev, Obrtno podjetje »Sloga« Moste pri Komendi; 5 velo plaščev, Sava — Krani; namizni prt, Indunlati Jarše; kos usnja, Tovarna usnja Kamnik; majolika, Keramično kemična industrija Kamnik; 2 frotirki in 3 kravate, Svilanit — Kamnik; garnitura orodja, Tovarna kovanega orodja Kamnik; 5 steklenic olja. Oljarica — Bri-' tof prt Kranju; moška srajca. Spi k — Kranj; 12 moških robcev, Inteks - Kranj hi 50 kg žičnikov, Tovarna verig Lesce. Spisek nagrad s tem Se ni zaključen, ker so številna podjetja že obljubila nagrade, vendar pa jih v uredništvu Še nismo dobili. Vse bralce »Glasa« pa opozarjamo, da se bodo lahko udeležili nagradnega žrebanja le, če bodo vplačali naročnino najkasneje do 25. februarja. I »j ljak. Med članicami pa je Mojstrana osvojila še eno prvo mesto. Rezultati — člani (4 krat 10 km): 1. Enotnost 2:21,32; 2. Triglav 2 minuti 34,49; 3. Mojstrana 2:28,48; -članice (3 krat 5 km): 1. Mojstrana 1:01,12; 2. Enotnost 1:06,51; 3. Triglav 1:08,26. Jože Javornik na Včeraj, 19. februarja, je bilo na Jesenicah več športnih srečanj Domače hokejsko moštvo se je primerilo z reprezentanco Beograda in doseglo naslednji rezultat: 7:3 (2:1, 2:2, 3:0). V nedeljo in v eni rdg umi um V soboto in nedeljo je bilo na Jesenicah tudi zvezno namizno teniško tekmovanje zvezne lige. — Tekmovanja se je udeležilo iz Slovenije in Hrvatske po 5 ekip. Doseženi so bili naslednji rezultati: 1. Odred Ljubljana, 2. Maribor, 3. Opatija. Prav tako je bilo že v soboto in nedeljo tudi republiško tekmovanje v kegljanju. Na prvo mesto se je uvrstil Gradiš Ljubljana s 6462 kcglji, sledijo pa mu Konstruktor Maribor, Pionir Novo mesto in drugi. Včeraj so se v kegljanju na ledu pomerilo tudi 17 ekip iz Jugoslavije, Avstrije, Nemčije in Italije. — Doseženi so bili naslednji rezultati 1. Atus Weis (A), 2. Jesenice (J) in tako dalje. Blejska ekipa se je uvrstila šele na 16. mesto, italijanske ekipe pa na 11. mesto. MARJAN PECAR g©ie drugi Skakalne tekme v Naklem NAJVEČ PIONIRJEV Naklo, 19. februarja — Danes db poldne so bile na tukajšnji 20-me-trski skakalnici meddruštvene tekme. Razen domačinov so sodelovali tudi skakalci iz Kranja, Škofje Loke, Podbrezja, Kamne Gorice, Dupelj, Podnarta in Besnice. Skakalnica je bila nekoliko poledenela in zato precej nevarna. Bilo jc precej padcev, od tega trije težjL Najbolj so navdušili gledalce pionirji, ki so dosegali lepe daljave. Skupaj je nastopilo 35 skakalcev. Skoke si je ogledalo okrog 100 gledalcev. Rezultati — pionirji: Podlipnik (I.očan) 210,1 (15,5, 15); mlajši mladinci: Berglez (Triglav) 201 (15,5, 16,5); starejši mladinci: Vidic (Pod-nart) 190.2 (15,5, 15,5); člani: Pavlin (Podbrezje) 212,8 (18,5, 18). Državno prvenstvo v alpski'' disciplinah na Jahorini GORENJCI NAJBOLJŠI Jahorina, 19. februarja Ze v petek se je na Jahorini začelo letošnje državno prvenstvo V alpskih disciplinah. Nastopilo je 140 tekmovalcev iz 30 društev iz vse države. Rezultati — veleslalom: 1. Lakota (Jesenice) 2:15,9; 2. Sumi (Tr) 2:16,6; članice: 1. Fanodl (F) 1:56.8; mladinci: 1. Gaška (B) 2:33,9; mladinke: 1. Klofutar (KG): slalom -člani: l.Jamnik (Tr) 1:35,4; članice: Ankelc (Tr) 1:28,2; mladinci: Detiček (KG) 1:32.6; mladink«: Rautarjeva (KG) 1:56,6, itd. Republiško srednješolsko prvenstvo BORBE MED ŠOLARJI Kranjska gora, 19. februarja Včeraj je bilo v Kranjski g«rl republiško prvenstvo vseh šol. i?. Nastopili so najboljši iz l,?ubljaO' skega, celjskega, novomeškega i* kranjskega okraja. Tekme so bi'a v veleslalomu na Vitrancu, v teki'1 in skekih pa so se šolarji pome rili v Podkorenu. V skokih je pre' močno zmagal državni reprezeO' tant in nadarjeni mladinec Zajc* Med pionirji je bil najboljši Dolžan. Rezultati — skoki pionirji: Dolžan (Kranj) 130,5 točke; skoki mladinci: Zajc (Kranj) 210,0 točk; tek mladinke 3 km: Pucova (Kranj) 0:15,35; teki mladinci 6 km: Balo11 (Ljubljana) 0:15,20; veleslalom Pi0' nirji: Smitek (Kranj) 0:24,3; veleslalom pionirke: Žitnik (Ljublja#' na) 0:29.4: veleslalom mladinci: Dolžan (Kranj) 1:48,4; velesl^lI(M,,, mladinke: Senk (Kranj) 1:06,2. ' Skupni plasma okrajev: Kranj 1476, Ljubljana 1414, Celje 1238 itd-P. iMfc