Posamezna številka 10 vinarjev.
Slev. 132.
v imam, v soboto, n jnnllo ihm.
Leto XL11.
= Velja po pošti: s
Za celo leto naprej . , K 26'— za en meseo „ . . „ 2-20 za Nemčijo oeloletno . „ 29-— za ostalo Inozemstvo . „ 35'—
V	Ljubljani na dom:
Za celo leto naprej . . K 24'— za en meseo „ *. „ 2'—
V	upravi prejsman mesečno „ 1-70
s Sobotna izdaja: =
za celo leto..... • n * —
za Nemčijo oeloletno . „ 9-— za ostalo inozemstvo. „ 12-—
Inserati:
Enostolpna petitvrsta (72 mm): za enkrat .... po 18 ▼ za dvakrat .... „ 15 „
za trikrat...... 13 ,,
za večkrat primeren popnst.
Poročna oznanila, zativaio. osmrtnice ¡11:
enosiolpna potltTrsta po 2 J vin.
, Poslano: enostolpna petitvrsta po 40 vin.
Izhaja vsak dan, lzvzemšl nedelje In praznike, ob 5. ari pop.
Redna letna priloga Vozni red
0ar Uredništvo je v Kopitarjevi nllol štev. 6/UI. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se na = sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravnlštvo je v Kopitarjevi nllot št. 6. — Račnn poštne branllnloe avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, bosn.-hero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188.
Današnja številka obsega 18 strani.
Moskalolilska agitacija v Galiciji,
Ravnokar jc zaključena v Lvovu Velika »moskalofilska« pravda zoper Bendasiuka, ter pravoslavne duhovnike Hudimo, Sandoviča in tovariše. Pisalo se jc o nji v avstrijskih listih razmeroma malo in ni povzročala v naši državi velikega hrupa, dasiravno ni manj senzacionalnega značaja od drugih velcizdajniških pravd. Toda mi smo s temi pravdami že prenasičeni, javnost čuti, da imajo na sebi nekaj odijoznega, nekaj neprijaznega, a slednjič so. ker se v raznih oblikah in v raznih delih države često ponavljajo, tudi že znatno izgubile svoj senzacijonalni značaj.
Ne bom torej poročal o pravdi sami, ki ni drugega, kakor simptom, ampak o razmerah, ki so to pravdo povzročile in o podlagi, na kateri je nastala.
Galicija obsega ne veliko manj, kot eno tretjino naše države in skoraj ena tretjina prebivalcev cele monarhije spada na Galicijo. Galicija pa ni samo največja kronovina naše države, ampak tudi ena prirodno najbogatejših dežel Evrope sploh. Zahodnji konec Galicije, med Šlezijo, prusko in rusko mejo, krije v sebi bogata skladišča premoga, Vielička in Bohnja so velikanski rudniki soli neizmerne vrednosti, v srednji Galiciji vre na vseh koncih in krajih iz zemlje petrolej, cel velikanski južni rob Galicije — gore Karpati — ki obdajajo deželo v dolgo zategnjenem loku, je pokrit s prekrasnimi gozdi iu planinskimi pašniki, prostrane zemlje vzhod-nje Galicije, takozvano Poclolje, je naj-krasnejše in najrodovitnejše žitno polje.
Toda vkljub temu prirodnemu bogastvu je prebivalstvo Galicije zelo ¿siromašno, ter še v velikih množicah izseljuje iz dežele. V deželi morajo torej vladati zelo nezdrave socialne razmere, ki tvorijo ključ do razvozljanja marsikatere uganjke iz politiškega življenja Galicije.
Na približno devet milijonov prebivalcev Galicije je ne veliko manj, kot milijon Judov, ki se po narodnosti dele na poljske Jude in na judovsko narodne Jude ali sijoniste, nekaj stotisoč Nemcev (v mestu in okraju Biala pri Šleziji, v nekaterih nemških naselbinah po vzhodnji Galiciji, ustanovljenih od Jožefa II., ter posamezni po večjih mestih), čez 4 milijone Rusinov in nekaj manj Poljakov. Ker vlada ne priznava
židovske narodnosti in židovskega ob-čevalnega. jezika, takozvanega »žargona«, se morajo Židi vpisati h katerikoli drugi narodnosti. Vpisujejo se. deloma za Nemce, večinoma pa za Poljake (tudi oni, ki se ne priznavajo k Židov, narodnosti in imajo žargon za občevalni jezik, ker jim ne preostaja nič drugega). Po ljudskem štetju se priznava torej v Galiciji nekaj stotisoč prebivalcev za Nemce, okrog 41 i milijona za Poljake in do 4 milijonov za Rusine. Toda to štetje je iluzorično, ker so med Nemci in med Poljaki všteti tudi Židje sijonisti, ki se prištevajo k svoji narodnosti.
Istotako je pa tudi rusinsko Štetje iluzorično zato, ker so tam všteti oni prebivalci, ki stoje na stališču, da je njihova govorica samo narečje ruskega jezika, ter se priznavajo k ruski narodnosti. Teh bo med gališkimi Rusini, ako vzamemo za podlago razmerje glasov pri državno - zborskih volitvah, skoraj ena tretjina prebivalstva, torej čez milijon duš.
Dalje imamo v Galiciji še nek ne-popolnoma odločen element, namreč Poljake vzhodnjega obreda ter (dasiravno v malem številu) Rusine latinskega obreda. To so ljudje, ki so še obdržali verski obred svojih staršev, a narodnostno so se pridružili sosednjemu narodu. Toda ta asimilacija še ni v vsakem slučaju popolnoma trdna in se lahko povrnejo nazaj k ljudstvu, iz katerega so izšli.
Ako upoštevamo vse te razmere, moramo reči: V Galiciji prebiva: nekaj manj kot milijon Judov, par stotisoč Nemcev, čez 4 milijone Rusinov (dveh narodnosti), nekaj manj kot i milijone Poljakov, skupaj 9 milijonov prebivalcev. Z Judi skupaj tvorijo Poljaki večino nacl Rusini, brez Judov so pa v manjšini.
V deželnem zboru imajo Poljaki znatno večino, to pa samo s pomočjo kurijalnega volilnega sistema (s pomočjo mestne in veleposestniške kurije). Opirati se morajo torej na židovska mesta, in na veleposestva. Njihovo stališče je torej silno težko in prekemo. V svojem taboru imajo boj med kmetom in graščakom ter židovsko naprednja-štvo in radikalizem. Rusinsko stališče je veliko lažje, ker imajo socialno enotno prebivalstvo, brez Judov, brez gra-ščakov, slabi jih pa, ker so razdeljeni v narodnostnem oziru na dva tabora, na takozvane »Ukrajince« in na »Mo-skalofile«. Prvi trde, da njihov govor tvori samostojen jezik, drugi pa, da so samo narečje rusko.
Ta drugi tabor so takozvani Mo-skalofili, o katerih se v zadnjem času toliko govori.
Popolnoma neopravičeno bi bilo, kar se po avstrijskem časopisju (nemškem in poljskem) navadno godi: predstavljati Moskalofile samo kot najete ruske agitatorje ter zastopati stališče, da bi bilo dovolj, ako se najetim agitatorjem krepko stopi na prste, pa bo agitacija izginila. Gibanje ima socialno podlago in tudi neko idejno podlago, torej ga ne bo mogoče potlačiti s policijskimi sredstvi.
Po veri se prebivalstvo Galicije deli: na katoličane latinskega obreda (Poljaki, malo Nemcev), Jude ter katoličane grškega obreda (Rusini). Protestantov je zelo malo, pravoslavnih je samo čisto neznatno število.
Treba je še omeniti, da Galicija tudi v političnem oziru ni enotna dežela. Kar imenujemo sedaj Galicijo, je za poljskih časov tvorilo: vojvodstvo krakovsko, vojvodstvo rusko, del voj-vodstva podoljskega ter na šlezijski meji kneževini Osvecina in Zator. Stara ruska politična imena sedanje vzhodnje Galicije pa so: červenski gradi, kneževina Halič, kneževina Premisl. Ko je Avstrija dobila te dežele od nekdanje poljske države, je zvezala vse skupaj v eno kronovino, kateri je po nekdanji ruski kneževini Ilalič dala ima Galicija.
Velika in bogata Galicija je torej nek popolnoma umeten produkt avstrijske birokracije, ima zelo nezdrave socialne razmere, je silno mešane vere, mešane narodnosti, nima skupne preteklosti, vsled nezdravih razmer ima tudi nezdravo politiko. Največja avstrijska kronovina jc zelo bolan organizem, to bolezen občuti cela država in občutimo jo tudi na naši zunanji politiki.
Avstrija je dobila Galicijo za časov Marije Terezije in Jožefa II., torej takrat, ko je v Avstriji vladal birokratični centralizem in germanizacija. Razume se, da so avstrijski državniki onih časov hoteli germanizirati tudi Galicijo. Ustanavljali so v deželi nemške naselbine, uradovali vse v nemškem jeziku. To je trajalo do leta 1848.
Potem je vlada sprevidela, da ni mogoče vladati proti narodom in grof Stadion, namestnik gališki, se je hotel dvigniti in se opreti na Rusine. Med Rusini takrat še ni bilo nobene narodne zavesti; pač pa je bila zavest vere ali pravzaprav verskega obreda. Rusin-ski kmet. je vedel, da je nekaj drugega, od poljskega šlahčiča in od Juda radi
tega, ker ima drugačno bogoslužje. Edina rusinska inteligenca onih časov so bili duhovniki. Rusinski državno-zborski poslanci onih časov so bili večinoma nepismeni kmetje, ki so v drž. zboru sedeli kot lipov bog in vstali ali sedeli, glasovali za ali proti, kakor jim je dal znak njihov voditelj škof Sem-bratovič. Ker je edino le duhovščina in zlasti višja rusinska duhovščina, katere središče je stolna cerkev sv. Jurija v Levovu, vodila narod, se je cela rusinska politika zbirala okrog sv. Jurija in so radi tega to stranko imenovali tudi kar na kratko »Sveti Jurci«. To ime se je ohranilo in pomeni še dandanes ono staro, konservativno — »klerikalno« smer.
Ker je vlada takrat Rusinom v isti-ni mnogo obetala, je bilo celo rusinsko mišljenje vladi zelo naklonjeno in Rusini so od nje. z.elo mnogo pričakovali. »Sveti Jurci« so bili torej zelo avstrijsko »verno podani«.
Začela se je povdarjati ruska narodnost. Beseda ruski je pa po prejšnji rabi pbmenila predvsem diferenciranje na polju cerkvenega obreda (poljska cerkev — ruska cerkev, poljski duhovnik — ruski duhovnik), ne pa za diferenciranje govora ali narodne pripadnosti, za kar takrat še ni bilo pojmovanja (narod — »natio« je pomenilo takrat politično narodnost, »gens« je pomenilo to, kar sedaj imenujemo »Nationalität« — nepolitiška narodnost, za narodnost v jezikovnem pomenu pa ni bilo ne pojma, ne izraza), vsled tega je »rusko narodno gibanje pomenilo: boj za ruski cerkveni obred, rusko cerkev, rusko duhovščino proti poljskemu (latinskemu) obredu, poljski cerkvi in pojski duhovščini. Pripomniti jc pa treba, da sta oba obreda enako katoliška. Svetojurska politika je bila torej »klerikalna« v najtesnejšem pomenu besede.
Preostro povdarjanje ruskega obreda in ruske cerkve jc pa ja ko lahko približalo nekatere elemente iz svetö-jurskega tabora k pravoslavni ruski cerkvi, ki ima isti obred, isto bogoslužje z neznatnimi spremembami, ki so pri zedinjenih Rusinih v Galiciji se razvile pozneje pod vplivom latinske katoliške cerkve. Boj za obred je torej rodil geslo, da je treba očistiti obred, čiščenje obreda jc pa bližalo pravoslavnim Rusom.	,
Svetojurci so bili torej: 1. lojalno avstrijski, ki so v svoji politiki samo pisali »vernopodanske« spomenice, 2. »trdoruski« v pomenu ruskega obreda,
LISTEK.
Dvoboj.
Rusko spisal N. Telešov.
Bilo je zjutraj zarana. Vladimir Bo-risovič Kladunov, vitki, šele dvaindvajsetletni mladi mož, še popolnoma mla-deniške postave, krasnega lica, kodrastih svetlih las, opravljen v vojaško oficirsko uniformo, gologlav in brez plašča j c stal kraj gozda na zasneženih tleh in gledal svojega, nasprotnika, br-kastega oficirja z rdečim obličjem, ki je ravnokar meril nanj s samokresom v oddaljenosti trideset korakov.
Roke prekrižane na prsih, držeč svoj samokres v desnici je Kladunov docela mirno pričakoval strela; lahki nasmeh, izraz poguma, se je poigraval na njegovem nekoliko bledem licu. Nevarnost, ki mu je grozila, in neprimerna spretnost njegovega nasprotnika, napeta pozornost obeh sekundantov, ki sta molče stala ob strani, in možnost bližnje smrti je dajala temu trenutku značaj nečesa strašnega, skrivnostnega, obenem tudi slavnostnega.
Strel je počil. Vsi so se stresli. Kladunov je zakrilil z rokama, se zgrudil
na kolena in padel vznak. S prestreljeno glavo je ležal na snegu. Njegov obraz, lasje in sneg, kjer je ležal, so bili rdeči od krvi. Sekundanta sta ga prijela in vzdignila, zdravnik je konstatiral smrt in čast je bila rešena. Preostalo je samo še naznaniti to, kar se jc dogodilo, polkovniku in obvestiti kolikor mogoče obzirno mater, ki bo sedaj san na svetu, kajti ubili so ji edinega otroka, njen zaklad, njen cvet in njeno radost ---Prej ni nihče na to pomislil, zdaj pa so se vsi spomnili. Vsi so poznali in ljubili to ljubeznivo gospo in so se zavedali, da jo je treba počasi pripraviti na strašno novico. Izbrali so za to poročnika Golubenka.
Pelagija Petrovna jc bila. pravkar vstala in je kuhala čaj za zajutrek, ko je vstopil Golubenko, potrt in zmešan, v sobo.
»Ravno prav pridete za čaj, Ivan Ivanovič,« je zaklicala ljubeznivo in stopila proti gostu. »Prišli ste gotovo k Vladimiru?«
Golubenko ni vedel, kaj bi dejal.
»Ne, ne, samo tako--— sem se
tukaj ustavil.«
«Toda Vlado še spi. Mu morate pač odpustiti. Včeraj je skoro celo noč hodil po sobi in zato ga nisem vzbudila, saj jc tako in tako danes praznik? Mu imate morda kaj sporočiti ?«
»Ne, ne, jaz sem---«
»Saj ga lahko vzbudim.«
»Ne, ne, nikar se ne trudite.«
Pelagija Petrovna pa se ni dala vzdržati in je šla budit sina. Golubenko je hodil po sobi gori in doli, ves razburjen mahaje z rokami in nevede, kako bi začel. Odločilni trenutek je bil tu, toda on je bil ves zmešan in preklinjal jc usodo, ki ga je zapletla v to žalostno zadevo.
»Pa naj šc kdo kaj zaupa tej vrtoglavi mladosti!« je dejala Pelagija z uljudnim nasmehom, ko se jc vrnila k gostu. »Tu kuham Čaj in si na vse načine prizadevam, da sc ne bi kam zadela in da ga ne bi tako prebudila, a on, Bog vedi, kje je. No vseeno, vsedite se, prosim, Ivan Ivanovič, in izpijte čašo čaja. Saj vas že tako dolgo ni bilo pri nas. Mislila sem, da ste nas že popolnoma pozabili.«
In smehljaje je nadaljevala z glasom, ki se jc tresel od radosti: »In vi ne veste, koliko novic je zadnji čas pri nas. Saj vam je gotovo Vlado že vse povedal. Morda sta se žc vse domenila . . . Včeraj, ko je tako dolgo hodil po sobi, je brez dvoma zopet mislil na svoio Heleno. Zmirom je tako ž njim; kadar tako hodi po noči, vem, da odide zjutraj zarana k nji. Oh, Ivan Ivanovič, samo to nrosim Boga. da bi mi dal na stare
dni doživeti še to radost. Jaz sem stara ženska in ničesar ne potrebujem; edino hrepenenje moje je, da bi Vladimira in Heleno videla združena, drugega nimam, česar bi prosila dobrotnega Boga. Tako bi bila pomirjena, tako srečna! Moj Vlado jc vsa moja sreča in vse bi rada dala, samo da bi bil srečen!«
Stara gospa je bila ginjena in si je brisala solze, ki so ji pritekle iz oči.
»Morda sc spominjate,« je nadaljevala, »da se ta stvar dolgo ni hotela posrečiti ----kar naenkrat sta prišla
nekaj navskriž--pokazale so se denarne težkoče — ker vam, mladim oficirjem, ne puste, da bi se ženili brez kavcije1 — a sedaj je to vse v redu; pet tisoč sem zbrala, kolikor je potrebno, tako da zdaj ni njuni zvezi nič na poti. In Ilelenica mi je poslala pisemce, tako ljubo pisemce, da mi je srce razveselilo --«
Tu jc vzela Pelagija Petrovna pismo iz predalčka in ga pokazala Golu-benku, nato pa ga je zopet spravila.
»Tako ljubka, dobra deklica!«
Golubenko pa jc sedel kakor na žerjavici. Hotel ji jc seči v besedo, hotel ji ic povedati, da ic zdaj vsega tega konec, da je Vlado ubit, da so prazne njene nade, toda vendar je poslušal njeno
'Določena svoja denarja,
ruske cerkve, 3. imeli so v sebi kali, iz katerih se je v poznejših letih v enem delu privržencev razvil moskalofilizem.
Po letu 1866. jc začela avstrijska vlada polagoma uvidevati, da se ne more opirati na Rusine, ker so politično še premalo razviti ter je nastala nova sprememba sistema: v avstrijski polovici naj se vlada s pomočjo Nemcev, v ogrski s pomočjo Madjarov, a v Galiciji je naredila pakt s Poljaki, kjer je takrat izključno besedo imelo plemstvo. V Galiciji se je začela poljska vlada, a Rusini, katerim je prej vlada toliko obetala, so ostali na suhem. »Svetojur-ci« dolgo niso mogli verjeti, da so ostali na cedilu, mislili so, da je na Dunaju kakšno nesporazumljenje ter so neprenehoma pisarili »vernopodanskc spomenice«, tla bi pojasnili svoje stališče. Politika svetojurska je bila popolnoma brezplodna, Rusini so zgubili ves politični upliv, a socialne razmere, ki so takrat vsled prodirajočega gospodarskega liberalizma po celi Avstriji prišle v kritično stanje, so postajale v Galiciji med Rusini vedno bolj žalostne.
Med mladino, sinovi rusinskih duhovnikov, ki so si začeli izbirati svetne poklice, se je začela pojavljati reakcija zoper Svetojurce. Nove ideje med ru-sinsko mladino je skristalizoval in razširil prof. Dragomanov, ki je bil poprej profesor v Kijevu, ko je pa moral bežati radi svojih politiških nazorov, je prišel v Galicijo, a iz Galicije je šel pozneje za profesorja na vseučilišče v Sofijo. —
Tako je nastala ukrajinska stranka, ki je bila: 1. radikalna v socialnem oziru, proti poljskim šlahčičem; 2. popolnoma svobodomiselna v verskem oziru, proti Sveto Jurcem; 3. ukrajinsko narodna, to je povdarjala je načelo, da tvorijo «Ukrajinci« (prebivalci vzhodne Galicije, Rusini na Ogrskem, takozvani uradno rusko »Malorusi« na južno zahodnjem Ruskem) svojo posebno narodnost. Nastala je »kirilo-meto-dijska« ideja (Ševčenko), ki je glasila, naj bi vsi slovanski narodi tvorili neke vrste »zvezno državo«, h kateri bi spadale države: moskovska ali ruska, ukrajinska, poljska, češka itd.
Popolna pasiviteta Svetojurcev, neplodnost njihove preteklosti in poznejše omejevanje na brezplodna preiskova-nja slovanske etimologije in arheologije ter navduševanje za ruske cei'kve-ne obrede, je mladino tako disgustira-lo, da je vsa drla v ukrajinski tabor ter je začela boj z vsem, kar je bilo sveto starim: zavrgla je brezpogojno avstrijsko lojalnost, verska načela, »moskalo-filstvo« itd. Roj je krepil nisinske čete, toda vrste niso bile popolnoma enega duha in med teorijo in taktiko je moral nastati razdor. Treba se je bilo ozirati na nižjo duhovščino, ki je vedno bolj vstopala v ukrajinski tabor, torej stranka ni mogla biti brezpogojno protidu-hovniška, tudi v socialnem oziru je bilo treba zavzeti neko srednje stališče ter ni bilo mogoče programatično nagla-šati skupnosti zemlje in podobnih načel ruskih socialnih revolucijonarjev. Radi tega so ljudje, ki so hoteli ostati na čistem stališču Dragomanova, osnovali svojo »radikalno« stranko, ki hoče osnovati svojo svobodno ukrajinsko republiko »brez gospoda in brez popa«.
Polagoma se je pa začela pomla-jati tudi stara stranka »Svetojurcev«. Ukrajinci so veljali za »radikalce«, »socialiste«, »antiklerikalce«. »Svetojurci«
ali Starorusini so njim nasproti predstavljali element socialnega reda, konservativnega mišljenja, »cerkvenega naziranja« (dasiravno jc pri nekaterih pristaših to »cerkveno naziranje« zahajalo že zelo blizu k pravoslavju). Nekateri sinovi dekanov, kanonikov in drugih uglednejših rusinskih gospodov so se držali daleč od Ukrajincev, ker je bil to bolj plebejski element in je v svoji sredini imel izključno le kmečke sinove in nižjo duhovščino. Ena struja »mladih« Starorusinov je predstavljala torej, kakor bi mi rekli frakarijo v nasprotju z demokraškimi Ukrajinci. Toda njihove vrste so rastle in se zbirale od raznih strani. Ob enem z naraščanjem Ukrajinstva je naraščala tudi »ruska struja« in za to so bili mnogi vzroki.
Z Radenijem je nastopila v Galiciji »nova era«, porodila se je politiška misel vsaj iz enega, bolj konservativnega dela Ukrajincev ustvariti takorekoč neko rusinsko guvernamentalno stranko. Od strani Ukrajincev je stopil na čelo tej akciji prof. Barvinski, voditelj desnega krila Ukrajincev, mož veren, konservativen, avstrijskega, mišljenja. Ta era ni trajala dolgo in Barvinski je plačal poskus s svojo politiško smrtjo, kajti potem ni mogel več priti med rojaki do večjega vpliva in se mu ni posrečilo,- da bi ustanovil »krščansko-soci alno stranko«. »Nova era« se je obrnila proti »Moskalofilom«, toda jim je tudi pridobila ugleda, kajti odslej niso bili več brezpogojno vladni element, vlada jih je hotela uničiti, a to jih je rehabilitiralo v očeh mladine.
Ukrajinci so sc razvili s pomočjo idej, na katere so se opirali, a te ideje so bile: liberalizem in socializem zahod-njo-evropejski, ki je pa deloma došel k njim po poti čez Kijev v ruski obliki, agitacijo jim je olajševalo dejstvo, da so se posluževali govora, kot ga rabi seljak v vsakdanjem življenju, med tem, ko so si Starorusini ustvarili nek jezik, ki ni bil ne velikoruski, ne ukrajinski, ne cerkveno - slovanski, ampak često neka čudna mešanica, poleg tega so prišle Ukrajincem na pomoč tri zunanje sile: Poljaki, avstrijska vlada in Berlin.
Politična kombinacija Poljakov je bila, da bi s pomočjo »ukrajinske« narodne ideje pretrgali duševne vezi med avstrijskimi Rusini in Rusijo, ako mogoče to idejo prenesli še v južno Rusijo in tako razdelili celotni ruski narod na dva politična naroda: Veliko in Maloruski, Moskovski in Ukrajinski. Isto idejo je imela tudi avstrijska vlada in berlinski voditelji vsenemškega gibanja.
Ni dvoma, da je ta ideja koristna za Berlin, debatirati se da, če je koristna za Dunaj, nikakor pa ni koristna za Poljake.
Nemški »Drang nach Osten« ima v svojem načrtu ustvariti »samostojno Ukrajino«, ki bi zamogla eventuelno biti tudi sekundogenitura Hohenzoller-nov. Ako bi prišlo do ruske katastrofe, bi zavzela Nemčija takozvane baltijske dežele, kjer je plemstvo od davnih časov nemško, sedanja ruska Poljska bi postala neke vrste »Reichsland«, ne da bi se pritegnila k Nemčiji, ker bi to okrepila poljski živelj na Nemškem', a Ukrajina bi postala samostojna pod vlado nemškega princa. To so veliki načrti vsenemške ideje. Nemška vlada terej pazljivo zasleduje ukrajinsko gi-
banje in Vsenemci ga podpirajo z vsemi močmi.
Avstrijska vlada podpira ukrajinsko gibanje v Galiciji s stališča, da tako izpodmakne tla rusofilski agitaciji v naši državi ter vzbudi iredentistiško avstrofilsko gibanje na ruski Ukrajini, kar bi v slučaju vojne Avstrije z Rusijo zelo olajšalo naše stališče. Toda tukaj se bojim, da se bodo naši vodilni krogi nekoliko zaračunali in ni gotovo, če bodo aktiva tega podjetja presegla pasiva.
Ukrajinski kmet in delavec na Ruskem je ali konservativec ali revolucio-narno-socialističen. Prvi vidi v naši vladi oni činitelj, ki je pokvaril pravoslavno vero in obred ter preganja in zapira ljudi radi pravoslavne vere in ruske narodnosti, vidi v njej ono moč, ki podpira gospodovanje šlahte nad ruskim ukrajinskim seljakom v Galiciji. Prvi vidijo v nas verske in narodne nasprotnike, drugi socialne protiv-nike, a ti;etjega tabora — ukrajinsko-nacionalističnega — ni ali vsaj ni toliko močan, da bi nas mogel podpreti. Ukrajinsko gibanje v Galiciji povzroča silno napelje med nami in Rusijo ter daje povod, da se kot protiakcija širi moskalofilska agitacija, a koristi za celo državo ne vem, če bo od njega mnogo.
Še manj koristi imajo od njega Poljaki. Nasprotno: za Poljake bi bilo ugodnejše, ako bi se Rusini vzhodne Galicije smatrali za Ruse, govoreče samo nekoliko drugačno narečje od ve-likoruskega. Imeli bi od tega dvoje političnih ugodnosti: Prvič bi imeli proti sebi protivnika z jasnim programom in jasnimi cilji. Vedno je namreč lažje imeti protivnika, čegar politiko poznamo in lahko že naprej preudarimo, kakor pa protivnika, čegar načrti so mi neznani, ker še niso izkristalizirani ter se lahko menjajo. Dalje imajo sedaj odločujoči poljski krogi in poljske struje nekaj skupnih točk z »rusofili«, stoje si ž njimi bližje, ker so v socialnem in verskem oziru bolj konservativni, kakor pa Ukrajinci in radikalci.
Drugič bi bilo Poljakom pa tudi taktično lažje, ako bi imeli v Galiciji proti sebi protivnika, ki bi se priznaval k ruski narodnosti. V tem slučaju bi bila mogoča neke vrste pogajanja in kompromisi, bila bi mogoča koncesija, kompromisi, bila bi mogoča koncesija za koncesijo. Sedaj pa vse tisto, kar dovolijo Poljaki Ukrajincem v Galiciji, samo še bolj razkači ruske nacionaliste in ruske vladne kroge.
Tega mnenja je tudi mnogo Poljakov raznih struj.
Toda to premišljevanje je brezplodno, kajti po naravnem pravu ima vsak narod sam pravico odločiti o svojih narodnostnih razmerah in tudi Rusini imajo sami pravico odločiti to vprašanje in nikdo jim je ne sme kratiti. Neumestno je, ako oni zahtevajo od avstrijske vlade ali od Poljakov, da bi s silo zatrli rusofilsko gibanje v Galiciji, kakor je tudi obsojanja vredno, da ruska vlada zatira ukrajinsko narodnostno gibanje. Ako se hočejo razviti v samostojno nacijo, naj bodo nacija, ako se hočejo združiti z rusko nacijo, naj se združijo. Mi zamoremo samo vzeti na znanje, kar so ukrenili.
Ko sem tako predstavil, iz katerih notranjih razlogov in pod katerimi zunanjimi vplivi so se razvili Ukrajinci, hočem še predstaviti razvoj rusofilov.
Omenil sem že, da je eden izmed
pripovedovanje in kadar je pogledal njeno ljubo, staro obličje, je čutil, kako se mu stiska grlo.
»Toda kaj pa je danes z vami?« je vprašala končno starica. »Kako vendar izgledate?«
Golubenko je hotel odgovoriti: »Kako boste šele vi izgledali, ko vam povem, kar vam imam povedati!« Toda namesto da bi kaj rekel, sc je obrnil in začel vihati svoje brčicc.
Pelagija Petrovna tega ni zapazila in jc nadaljevala, potopljena v svoje lastne misli: »Imam vam od Helenice izporočiti pozdrav; piše, da pridite enkrat z Vladimirom---Toda že vidim, da ni drugače, kakor da vam moram pokazati to pisemce. Poglejte, kako ljubo pisemce!« In Pelagija Petrovna jc zopet odprla predal in vzela pismo venkaj; verno je vzela pismo iz | kuverte in ga položila preden j. Golubenko je postajal v obraz čezdalje bolj teman in je hotel list potisniti proč, toda Pelagija Petrovna jc bila začela že brati: »Draga Pelagija! O da bi kmalu prišel dan, ko mi Vas ne bo treba več tako imenovati, ampak ko Vas bom po pravici imenovala svojo drago, ljubljeno mater? S hrepenenjem čakam tistega dne in upam, da je vse to že tako blizo, tako silno blizu, da Vas že zdaj , ne morem imenovati drugače, kakor . svojo mater--—« I
Pelagija Petrovna je nehala čitati in je pogledala Golubenka s solznimi
očmi.
»Kaj pravite k temu, Ivan Ivano-vič?« ga je vprašala; toda ko je videla, da se mu ustne tresejo in da ima solzne oči, je vstala, položila mu tresočo roko na glavo, poljubila ga lahno na čelo in zašepetala: »Zahvaljujem se Vam, Ivan Ivanovič« — vsa ganjena — »vedno sem bila prepričana, da si vidva z Vladom nista samo prijatelja, ampak se ljubita
kakor brata---Odpustite mi--
toda jaz sem tako neizmerno srečna!«
Solze so ji kanile iz oči in Golubenko je bil tako ganjen, da je prijel njeno koščeno, mrzlo roko in jo poljubljal. Solze so ga dušile, tako da ni mogel izpregovoriti ne ene besede, toda v tem izlivu materinega srca jc čutil strašno očitanje, tako strašno, da bi rajši sam ležal s prestreljeno glavo na bojišču, kakor da bi moral poslušati to hvalo o svojem prijateljstvu in bratov-ski ljubezni. Kaj poreče pa Pelagija Petrovna čez pol ure, ko izve popolno resnico, kako ga bo pa takrat imenovala? Da je on, najboljši njegov prijatelj, molče gledal in mirno stal, ko je bilo smrtonosno orožje namerjeno na Vladimir-ja? Toda on je to storil — in sedaj sedi tu ta »prijatelj in brat«, molči in nima niti toliko poguma, da bi opravičil svojo krivdo.
Bil je ves zmešan; zaničeval je v tem trenutku samega sebe, toda besede ni mogel izpregovoriti. Njegova duša je bila kakor raztrgana na dvoje; tako neizrečeno bolne so bile njegove misli. A čas je hitel... Spoznal je to, toda čim jasnejše je to spoznal, tem manj moči je čutil v sebi, da bi Pelagiji Petrovni raz-drl poslednje lepe sanje. Kaj naj ji reče? Kako naj jo pripravi na žalostno novico? Golubenko si ni znal na to odgovoriti.
Tisočkrat je že v duhu proklel vse prepire, vse tisto namišljeno junaštvo in vso »čast«; končno je vstal, ne da bi si bil na jasnem, kaj hoče: ali vse povedati ali oditi brez besede. Molče je prijel Pelagijo Petrovno za desno roko, jo naglo dvignil k ustom in jo poljubil, nato pa je obrnil svoje ol^ičje, ki je bilo naenkrat vse mokro od solz, proč in hitel kolikor je mogel v predsobo, zgrabil svoj plašč s klina in bežal iz hiše, ne da bi se niti z besedo poslovil . . .
Pelagija Petrovna je gledala za njim začudeno in si je mislila: »Zares, tudi on mora biti zaljubljen, ubogi revež! To je še dobro, da tem ljudem po kratkem trpljenju naenkrat zašije sreča!« —
In zopet se je zatopila v sen o svoji bližnji sreči, ki jo je smaivjiia za neizogibliivo, popolno---
komponent novejšega moskalofilskega gibanja bila »frakarija«. Ukrajinci so bili revnejši, demokratičnejši, nasprotna družba se jc rekrutirala iz »boljših« sinov. Dalje »konservativni« moment. Svetojurci so bili v primeri z Ukrajinci konservativci, to je bližalo k njim razne konservativne elemente, bili so bolj klerikalni, torej so gotovi cerkveno misleči posamezniki iz tega razloga bližje stali njim, kot Ukrajincem. Po ruski revoluciji je tudi gališki rusofilizem dobil novega življenja. Na Ruskem se je obudil nacionalizem in obenem je nastala kon-stitucija. Poprej je simpatiziranje z Rusijo pomenilo simpatiziranje z absolutistično državno Rusijo, ki ni imela v sebi nobenega nacionalnega momenta, sedaj si postal lahko »moskalofil« in obenem konstitucionalec, ivobodomislec, celo revolucionarec ali socialni demokrat. Povsod si našel na Ruskem sorodno skupino. Slabe socialne razmere v Galiciji, vpliv poljskega plemstva in ži-dovstva je rusofilom olajševal agitacijo med ljudstvom. Seljak jc videl, da na oni strani živi njegov stanovski tovariš bolje, nima med sabo žida, Ukrajinci so razagitirali ljudstvo proti Poljakom in plemstvu, a za njimi so prišli Moskalofili in rekli: Poglejte, kako ruska vlada postopa zoper Poljake in plemstvo. — Dalje so imeli Moskalofili bolj razumljivo terminologijo. Govorili so ljudstvu: Vi ste ruski, vaš jezik je ruski, vaša cerkev ruska — in kmet je to razumel ter ni vprašal dalje, ali razumejo besedo ruski z dvema ali z enim »s«. (Velikorusi so »russki« z dvema »s«, Rusini so »ruski« z enim »s«.) Ukrajinski agitator jc pa prišel in rekel: Vi ste Ukrajinci, vaš jezik je ukrajinski itd., ter je pripovedoval o kozakih in njihovih hetmanih, o Siči in o Zapo-rožju, česar sc je seljak moral šele učiti.
K tem notranjim razlogom je prišla agitacija iz Rusije, ki deluje v zad-njih časih silno intenzivno. Toda bilo bi napačno vse pripisati samo zunanji agitaciji ali pa moskolofilsko gibanje bagatelizovati ter ga predstavljati samo kot plod gotovega števila najetih agitatorjev.
Vprašajmo se:
Zakaj ¿e ruska agitacija v naši dr« žavi tako uspešna, agitacija od naše strani na južno Rusijo pa popolnoma; brez uspeha? Naša državna meja se ravno tako dotika ruske meje, kakor ruska naše. Toda pod vplivom ruske meje so naši obmejni okraji zelo mos-kalofilski, ruski obmejni okraji so pa bolj protiavstrijski, kot drugi, bolj daleč v Rusiji ležeči! Sedaj je tudi na Ruskem (dasiravno s težavami) dovoljeno prestopiti h katoliški veri. Zakaj se v Galiciji cele vasi priglašajo k pravoslavju, a na ruski Ukrajini so sedaj prestopi silno redki? Po revoluciji so seveda v Holmščini prestopili stotisoči* toda to so bili ljudje, ki so bili katoliško misleči že od nekdaj, še od takrat, ko so v Galiciji bili na čelu Svetojurci. Katoliška cerkev na južnozaliodnem Ruskem ima še od poljskih časov urejeno organizacijo, ima duhovnike, cerkve, k. nji se prišteva plemstvo in višji sloji. Pravoslavna cerkev v Galiciji nima ne organizacije, ne vernikov. In vendar se širi pri nas pravoslavje, a na Ruskem se ne širi katoličanstvo (prestopili so samo oni, ki so bili katoličani že poprej)! Odgovoril.bi kdo: To pride od tega, ker ruska vlada ne dovoli kat. propagande. — Toda tudi naša vlada ne dovoli pravoslavne propagande.
Vzrokov na ta vprašanja bi bilo tre« ba iskati v gospodarskih, socialnih, politiških razmerah, ki vladajo v obeh naših državnih polovicah. Dokler se te razmere ne izpremene, se z nobenimi policijskimi sredstvi ne bo dala preprečiti tuja agitacija.
Moskalofilskega gibanja ne smemo bagatelizovati. Ima svoje idejne korenine, se sicer podpira od zunaj, toda korenine ima v notranjih razmerah, dalje je veliko silnejše, kot se navadno smatra, ter ima pogoje, da se bo širilo dalje. Vsako sodnijsko preganjanje mu pridobi slavo in privlačno silo mučeni-štva.	Dr. L e o p. L é n a r d.
Slovenski voloki v Oaniii.
Kakor znano, so prideljeni slovenski vojaki pešpolka št. 97 kot obrambni détachement mednarodni komisiji, ki določuje meje albanski kneževini. Vojaki dobivajo 5 K dnevno.
Slovenski fantje so pri mednarodni komisiji splošno priljubljeni vsled svojega veselega značaja in zaradi jezikovnega znanja. Nadarjenost naših vojakov pa priznava tudi neki italijanski stotnik, rodom iz Vidma. Obširno je orisal slovenske vojake v pismu na svojega očeta-trgovca, ki je potem njegovo pismo pokazal tudi tržaškemu slovenskemu trgovcu F. R. V pismu pravi o slovenskih vojakih»
»Čuditi se moram tem Slovencem-cojakom, ki vzbujajo v meni veliko občudovanje. Slovenci morajo biti zelo nadarjen narod. Ti ljudje govore vse jezike. Med seboj govore slovensko, s svojim poveljnikom nemško, z menoj govore italijansko bolj razumljivo kakor naši »popolani« (kmetje). Ko smo bivali v Skadru, so s prebivalstvom govorili albansko (najbrž srbsko! Op. ur.), in ko smo prišli v bližino Djakova, so tam govorili z ljudmi srbsko, peli črnogorsko himno »Onam onamo« in plesali z njimi srbski narodni ples kolo.«
Moč in vpliv časopisja v nalili.
Iz malenkostnega vzroka, ker je v Ja-kinu neki policijski civilni agent brez povelja streljal z revolverjem, je nastal velik požar nemirov po vsej Italiji. Anarhistično časopisje, zlasti jakinska »Volonta«, dalje »Lucifero« in »Folla«, je porabilo malenkostni strel za podžiganje ljudskih strasti. Proslavljali so ti listi princip nasilja za edino socialni princip, sramotili in v najgnusnejših izrazih so pisali proti dinastiji, državnim institucijam in proti militarizmu. Časopisju se je pridružila agitacija raznih anarhističnih in sindikalističnih govornikov, ki so na raznih shodih proslavljali »javno nasilje proti državnemu in družabnemu redu kot princip socialnega napredka«, pridigali so »revolucijonarni proces proti dinastiji in policiji«, poudarjali so, »da je pretepanje policije postulat višje kulture«, v svojih govorih so dalje zaslepljeno maso navduševali za »tretjo Italijo«, kjer bo vladala popolna svoboda. Anarhist Corridoni je dejal pobesneli množici: »Preskrbite temo po ulicah in pustite tatovom, ubogim revčkom, da store svoj posel«. — Vlada in javne oblasti so bile nasproti vandalskemu besnenju brez vse moči. Razni prefekti so vsega krivi, ki se sedaj pošiljajo v pokoj. Tako je jakinski viceprefekt Cossu že suspendiran od službe.
Anarhijo v nalili.
Oficielno je splošna stavka v Italiji, proglašena kot protest radi nastopa vojakov proti razgrajačem, končana, a o njej dohajajo še velezanimive podrobnosti. Lahko se mirno trdi, da je oborožena sila v mestnih krajih komej komej vzdržala red.
V Milanu, Genovi in Turinu
so dne 11. t. m. postale razmere zopet normalne. Tudi v Neaplju je postalo 12. t. m. mirno. V Milanu so zadnje tri dni aretirali nad 1000 razgrajačev. Vojakov je bilo do 20 ranjenih. V Milanu so med spopadi 11. t. m. razgrajači s kamni ranili 34 kava-Ieristov, med njimi tri častnike. 12. t. m. se je pričelo v Milanu zopet delati.
Bomba vržena v vlak.
Ponoči na 12. t. m. je bila vržena pri Beneventu bomba v vlak. Trije vozovi so bili razdejani, dva potnika sta bila ranjena.
Sodišča izgrednike strogo sodijo.
V	Aleksandriji so bile dne 12. t. m. že prve razprave proti aretiranim izgredni-kom. Več demonstrantov je sodišče obsodilo v večmesečni zapor, dasi je državni pravdnik predlagal le dva- do šestteden-sko ječo.
Anarhija v provincah Romagna in Bologna.
Zveze z Bologno so skoraj popolnoma prekinjene. Med Imollo in Castellom Bolognese so razrezane vse brzojavne žice in prevrženi brzojavni drogovi. V Ca-stellu Bolognese so izgredniki opustošili kolodvor in ga zažgali.
Demonstranti zažgo kolodvor.
11. t. m. se je vršil v Castellu Bolognese shod. Po shodu so zborovalci korakali proti kolodvoru. 5000 do 6000 oseb je navalilo na kolodvor, ki ga je branil po-stajenačelnik s 4 karabinieri. Demonstranti so vse demolirali, nato so se umaknili. Ob 11. dopoldne so napad obnovili; polomili so pohištvo, je vrgli na tir s po-pirji, registri in aparati ter vse skupaj zažgali. Ženske in otroci so jokali. Goreti je pričelo tudi poslopje; le z veliko težavo so nekateri uradniki preprečili, da niso pričela goreti tudi stanovanja. Popoldne se je s kolesi pripeljalo 40 bersaglierov, pozneje 150 vojakov, a bilo je žc prepozno, ker je požar že svoje storil. Celo več tovornih voz so zažgali, škode jc 24.000 lir.
¡V Forliju so demonstranti poizkušali katedralo zažgati.
V	Forliju so demonstranti zažgali več železniških čuvajnic. Demonstranti so navalili pred katedralo, polili vrata z bencinom in jih zažgali. Prihiteli so karabi-nierji, ki so tudi v zrak ustrelili. Ogenj so
ijogasili, a vrata, umetno delo iz 16. sto-etja, so uničena. Demonstranti so nato hiteli pred prefekturo, kjer so tudi vrata zažgali, Karabinierji in vojaki so opetova-no napadli demonstrante, jih več ranili in SaPiiii
Izgredi v Ravenni.
V	Ravenni so delavci 12. t. m. stavkali. Po shodu so napadli straže, ki so stražile magistrat. Demonstranti so bili v premoči. Neki neznanec je udaril policijskega komisarja Mignaccia s palico tako po glavi, da mu je lobanjo prebil in da so se možgani pokazali, nekega policijskega podnadzornika je zadel na glavo kamen in se je zgrudil na tla. Položaj je bil skrajno kritičen. Karabinierji so začetkoma z revolverji v zrak streljali, nato so revolverje proti množici namerili. En delavec je bil na roki ranjen. Demonstranti so v cerkvi Vernih Duš ukradli eno Madonino sliko, ki so jo zažgali. Sneli so vrata v hiši, kjer je nastanjeno društvo »Patria e progresso« in so jih zažgali.
V Massi Lombardi
so demonstranti postavili drevo svobode in razobesili na njem dve črni zastavi.
Vandalizem in boji v Imoli.
Med tem, ko so vojaki pazili na shod stavkujočih, je vdrlo 200 oseb na kolodvor, kjer so hitro na tirih barikade zgradili in so tračnice v daljavi 100 metrov razdrli. Postajenačelnik in uradniki so bili nasproti množici brez moči in so o napadu mogli le še ostale postaje obvestiti, da so še vlake pravočasno ustavili. Izgredniki so zažgali železniške vozove, naložene z lesom in tudi žitno skladišče. Proti večeru je došlo do 100 vojakov in policistov na kolodvor. Policija je izkušala izgrednike razkropiti in ustaviti množico, ki je dohajala s shoda, a množica je prodrla kor-don in je kolodvor popolnoma porušila. Demonstranti so se podali nato proti sodišču in so je zažgali. Požar so šele čez tri ure pogasili.
Boj v Neaplju.
Dne 10. t. m. so vojaki zajeli v neki zagatni ulici v Neaplju gručo že kaznovanih individuov, ki so plenili in metali na vojake kamenje. Z oken neke hiše so na vojake streljali. Ti so streljali nazaj. Ubita sta bila dva demonstranta, nakar je bilo mirno. Vojaki so bili 18 ur v službi. Tvor-niški delavci v Neaplju niso hoteli stavkati, pač pa ni vozila cestna železnica. Vseučiliščniki, 2000, so priredili manifestacijo na čast kralju, armadi, mornarici in Italiji. Na Piazza di Plebiscito so priredili velik protestni shod proti nasilstvom.
XXX
V	Italiji se proti demonstrantom premalo energično nastopa. Karabinijeri in vojaki so pravi reveži, ki smejo poseči šele vmes, ko je sodrga že napravila par zločinov. Ako bi oborožena oblast takoj izpo-četka ostreje nastopila, bi se demonstracije ne razvile tako na široko. Tako pa mora tolpa prej par policajev pobiti, preden jo s silo napadejo.
Primorske vesti.
p Pred ožjo volitvijo v Pulju. V
svedo zvečer so imeli italijanski liberalci, zbrani v »Unione nazionale«, shod, na katerem se je sklenilo vse mogoče storiti, da prodre pri ožji volitvi v nedeljo kandidat italijanske liberalne ka-more učitelj Corenich. Tudi socialni demokratje so imeli shod, na katerem se je zppet zatrjevalo, da se mora vse storiti, da prodre socialni demokrat Li-russi. Na hrvatski strani se dela s celo paro na to, da oddajo v nedeljo vsi slovanski volilci svoje glasove za socialnega demokrata Lirussija, ker je vsekakor v sedanjem položaju smatrati socialnega demokrata za manjše zlo, kakor italijanskega kamoraža Coreni-cha. Vsekakor bo bitka huda, ker se bo šlo za malo glasov, najsi bo že na eni ali drugi strani. Z vso gotovostjo se i'a-čuna, da bodo šli tudi pripadniki tako-zvane uradniške stranke na volišče za Lirussija. Ravno tako brezdvomno je pa tudi, da bodo Nemci podpirali italijanskega kamoroša Corenicha, da tako manifestirajo za nemško geslo »za Trstom in Gorico pride Pulj«. O izidu je težko prerokovati. Če bodo storili vsi, katerim je na tem, da sc stre italijanska liberalna kamora v Pulju, storili svojo dolžnost in volili izmed dveh zel manjše in to je v danem trenutku brezdvomno socialno-demokraški kandidat L i r u s s i, ni zmaga nad italijanskim kamorašem izključena. Z izvolitvijo socialnega demokrata Lirussija. bo dosežen namen puljsko-italijansko kamo-ro pristriči v prihodnjem istrskem deželnem zboru za en mandat. S tem bi bila tudi d e 1 o m o ž n o s t prihodnjega dež. zbora nekoliko verjetnejša.
p Sijajna zmaga Slovanov v Istri. »II Giornaletto«, glasilo puljske laško - liberalne kamorc si še danes ne upa svojim bralccm povedati uspeha istrskih Hrvatov in Slovencev pri nedeljskih deželnozbor-ski volitvi. Pri hrvatsko - slovenskih kandidatih konstatira le golo dejstvo, da so izvoljeni, ne upa si pa navesti, s kolikimi tisoči glasov, Iz celega glasila je razvidna
strašna poparjenost, ker so vsi štirje hrvatsko - slovenski kandidatje izvoljeni s tisoči in tisoči glasov večine, medtem ko je spravila italijansko - liberalna kamora komaj dva svoja skozi. Za dva se bodo morali italijanski liberalci še prihodnjo nedeljo boriti pri ožji volitvi. Če merodajni faktorji v soboto niso spregledali, kdo je faktični gospodar slovanske Istre, potem sploh ne vemo, kdaj da se bodo gotovim gospodom okoli zelene mize odprle oči.
p Volitve v Pomjanu v splošni kuriji 7. t. m. so pokazale, da je velika večina ljudstva v slovenskem taboru. Italijanaši so se skrivaj organizirali in nepričakovano z vso močjo naskočili sigurni zmage. Toda ves trud zastonj; bili so premagani s premočjo 98 slovenskih glasov. Raditega so povzročili velike izgrede v Pomjanu. Italijanaši so od volilnega komisarja dosegli, da je zaukazal po orožniku sneti slovensko trobojnico raz strehe gostilne; slovenske voliice so inzultirali in kričali: »Mazzemo porchi chroati« (ubijmo svinje Hrvate). Ni čuda, da so potem šmarski mladeniči re-argirali in da je prišlo do velikih izgredov in pobojev. Telefoničnim potom poklicanih je prišlo 8 mož ojačenega orožništva iz Kopra, da je napravilo zopet red. Zmagal je slovenski kandidat v Št. Petru, občine piranske z večino 105 glasov. Barto-nich (renegat) je dobil 105, Mandič 210 glasov.
p Prepovedane italijanske prireditve v Trstu. Policijsko ravnateljstvo je prepovedalo italijanskemu kolesarskemu društvu »Veloce« za nedeljo, dne 14. t, m., nameravani poulični sprevod s fanfarami in zastavami. »Veloce« se je nameraval svečano udeležiti slavnosti »Lege nazionale« v Skednju, vršeče se v nedeljo povodom otvoritve Leginega otroškega vrtca. Sprevod bi se pomikal mimo Sv. Jakoba, kjer se vrši slovenska slavnost. Sprevod je prepovedan iz javnovarnostnih motivov. — Obenem je prepovedan nedeljski obhod »Lege nazionale« po Skednju. Med ške-denjskimi Slovenci vlada veliko ogorčenje proti italijanskim provokacijam.
p Uspeh slov. cvetličnega dne v Trstu. Uspeh slovenskega cvetličnega dne za bo-žičnico slovenskim šolarjem, je sijajno uspel. Cvetlični dan je prinesel okoli 5000 kron, in sicer cvetlice 3700 kron in potom nabiralnih pol 1300 kron.
p Cvetlični dan »Lege nazionale« prepovedan. Namestništvo je včeraj prepovedalo nameravani cvetlični dan v korist italijanski šolski družbi »Lega nazionale«.
p Nemška gimnazija v Gorici je pravo torišče nemškega nacionalizma. Zato je dolžnost vseh Slovencev, da strogo pazi-zijo na to, da slovenskih dijakov na tem zavodu ne bo.
p Cvetlični dan za bolniške strežnice se vrši dne 13. t. m. v Gorici. Priredi ga Gospejno društvo Rdečega križa.
p Zgoreli sta v Ozeljanu dne 8. t. m. dve hiši z vsemi pritiklinami. Ogenj je baje povzročil neki dimnikar, ki je pobegnil, Pogorelcu Antonu Merviču je zgorelo poleg obleke tudi 1000 K denarja.
p Izprememba poštnih okrajev v Istri. Dne 1. m. m. se je otvorila v Šmarju (Monte) poštna nabiralnica, vsled česar so se vasi Šmarje, Kandeluca in Nigrinjan odcepile od poštnega okraja Pomjan in se priklopile k c. kr. poštnemu uradu Koper.
p Poštna nabiralnica na Učki se je otvorila 16. m. m. in ima od 1. aprila do 30. sept. vsak dan avtomobilno pošt. zvezo s c. kr. poštnim uradom v Opatiji, od 1. okt. do 13. marca pa na teden trikratno pošt. zvezo z rečenim poštnim uradom. Povodom nove nabiralnice se je Učka (Poklon) odcepila od pošt. okraja Lupoglava in se je priklopila k c. kr. poštnemu uradu v Opatiji.
p Samoumori. Ustrelil in zastrupil se je upokojeni mornarični sluga Marko Zanetich. Kot vzrok samoumora se navaja domače razprtje in neozdravljiva bolezen. — Pod cestno železnico se je vrgel c. i. kr. mornar Ferdinand Nadaj z namenom, da si na ta način konča svoje življenje. Nesi*ečnež ni dosegel svojega namena, ker so tramvajski voz pravočasno ustavili. — Neka natakarica tukajšnjega hotela Korošica Ilounig iz Celovca je izpila nekaj strupa. Prepeljali so jo v dež. bolnišnico, kjer so jo oteli nevarnosti.
p Rdeči križ. Na sv. Reš. Telesa dan je priredila ženska podružnica društva »Rdeči križ«, kateremu stoji na čelu soproga poveljnika vojne luke ga. p 1. C h m e 1 a f v cesarskem gozdu velikansko ljudsko veselico, kateri je prisostvovalo na tisoče občinstva vseh slojev. Brezdvomno bo dobilo zgoraj imenovano humanitarno društvo od one veselice visoke vsote.
p Eskadra v Pulju. V puljsko vojno luko je priplula eskadra pod poveljstvom kontreadmirala Frana Loflerja. Eskadra ostane v luki le kratek čas, nakar bo cd-plula zopet v dalmatinske vode k velikim programatičnim vajam, katerim bo prisostvoval tudi poveljnik vojne luke odmiral Anton Haus, kateri se bo vkrcal na svojo službeno jahto »Lacroma«.
p Izgubljeno življenje. Pred tržaško poroto se je včeraj zagovarjal zaradi hudodelstva tatvine že večkrat zaradi ravnoistega delikta predkazno-vani 331etni težak Anton Fernetič, rodom Tržačan. Ob belem dnevu opoldne je vlomil v neko zlatarno ter tam pobral raznih zlatih ur v skupni vrednosti za 2590 K. Fernetič je tatvino priznal, zagovarjal pa se je, da ni mogel kot težak nikjer dobiti zaslužka. Zaradi njegove preteklosti so ga povsod odklanjali. Obsojen jc bil na štiri leta težke ječe.
p Zaradi žaljenja Veličanstva je bil
včeraj na ukaz dežel, sodišča v Trstu aretiran renjikolo, brezposelni natakar Domenik Schiavon v hotelu »Monce-nisio«.
p Povožena je bila včeraj zjutraj 491ctna Marija Tominšek. Na rokah in nogah je zadobila več otisk. Prepeljali so jo v bolnišnico.
p Aretiran vlomilec. Včeraj dopoldne je bil aretiran v prosti luki 241etni Franc Kosič, ki je osumljen soudeležbe pri tatvini v barkovljanski tvrdki Baker & Co., kjer so pred enim tednom odnesli iz blagajne 1000 kron.
p Tržaški eksportni trg. (Sadje in zelenjava.) Včeraj je bil eksport, živahnejši. Vsled lepega vremena je bil trg številno obiskan. Sadje in zelenjava je beležila: Grah 32—36 K za 100 kg. — Češnje: a) črne 38—52 K za 100kg, b) hrustavke 40—50 K za 100 kg, c) višnje 36—44 K za 100 kg. Češnje so večjidel pokvarjene vsled neprestanega deževja. Eksport je povsem neznaten. — Krompir (novi istrski) 12—14 K za 100 kg. V obče je krompir dosedaj jako lep. — Jagode 1—1-20 K za 1 kg. So na koncu. Eksport pojenjuje. Prvič je včeraj na trg dospel nov istrski fižol, ki je beležil: a) zeleni v stročju 80—90h' za kg, b) pisani 70—80 h za kg. — Ribe-zelj 40—50 h za kg. — V kratkem pričakujejo na trgu istrske marelice.
p Na tuje stroške je hotel videti svet. Trgovski praktikant Josip Godhar, rojen 1899. v Zagrebu, je nanagloma zapustil svojo službo pri zagrebški tvrdki Kastner & Ohler. Zahotelo se mu je po svetu. Doma je vzel služkinji hranilno knjižico s 180 K. Dvignil je iz nje 160 K ter odpihal proti Trstu, kamor je dospel v nedeljo zvečer. Tu je včeraj zjutraj ogledoval krasote tržaškega mesta, a detektivom se je zdelo njegovo obnašanje čudno. Prijeli so ga na južnem kolodvoru. Mladenič je bil res zbegan. Na policiji jc priznal tatvino. Pri njem so našli 130 K in hranilno knjižico z 20 K. »Čemu ste utekli od doma?« — »Hotel sem videti svet.« Pridržali so ga v zaporih.
p Mongoli v Trstu. V gotovih časovnih presledkih se v Trstu v velikem številu pojavijo Japonci, Kitajci in zlasti mandžurski Mongoli. Slednji umejo in gladko govore rusko. Večinoma kroš-njarijo s kitajskimi izdelki, drugi pa se po javnih lokalih producirajo.
p Velika toča je padala dne 10. t. m. po Vipavskem. Najhuje so prizadete občine Batuje, černiče, Vrh in Dornberg.
p V goriško bolnišnico so pripeljali fanta Fr. Slamiča in Ernesta Pignatari iz Černič, ki sta se ponesrečila pri streljanju na sv. Rešnjega Telesa dan.
p Briški tabor prirede Šentferjanci 19. julija v proslavo 500letnega jubileja zadnjega vstoličenja koroških vojvod v slovenskem jeziku. S taborom je združena tombola. Na taboru bodo govorili gospodje: poslanca F o n, Roječ in kojščanski župan O b 1 j u b e k.
p Umrl je v Gorici dvorni svetnik Pavel S b i s a, bivši predsednik sodišča, vitez železne krone. Star je bil 88 let.
p Na izvozni trg v Gorici so bili dne 12. t. m. pripeljani naslednji sadeži: Hrušk 2 kvintala po 64 K; črešenj 240 kvintalov po 50 K; grozdičja sv. Iv. 90 kil po 56 v.; ribeza 120 kil po 1 K; jagod 20 kil po 1 K 40 vin.; fižola 2 kvintala po 150 K; graha 35 kvintalov po 26 K; špargljev 6 kvintalov po 76 K; krompirja (novega) 16 kvintalov po 14 K.
Orjaški letalni stroji.
Kot prvi je rešil vprašanje orjaških aeiopfanov mlad ruski študent na tehniki v Peterburgu, Igor Sikorski. Zgradil je ogromno letalo, ki mu je dal ime »VeliEi«. Letalo je dvokrovnik ter znaša njegova razpetina 27 m, skupna nosilna površina pa 130 ms; težak je 3000 kg. Razen vseh obratnih potrebščin za 20 ur nosi »Veliki« 10 potnikov in še 800 kg druge prtljage. Motorji so štirje po 100 konjskih sil. Spredaj je odprt balkon za opazovalca, za balkonom steklena kabina za oba voditelja; tu sta dve krmilni kolesi, drugo poleg drugega. Za to kabino je velika kabina za potnike, nato slede skladišča za obratno tvarino, potem majhen hodnik in končno udobna spalna kabina. Vse je tako urejeno, da se voditelji letala lahko prosto gibljejo in izmenjujejo; mehaniki lahko med
letom popravljajo motorje. Letalo lahko nadaljuje svojo pot samo s tremi ali dvema motorjema. Kljub svoji ogromnosti razvija »Veliki« hitrost 100 km na uro. Poiz-kusne vožnje so se izvrstno obnesle ter je Sikorski s tem letalom ustanovil več rekordov. Ti uspehi so nagnili rusko vlado, da je dala Sikorskemu na razpolago znatna sredstva za zgradbo novih velikih letal. Sikorski se je takoj lotil dela in zgradil nov še večji aeroplan, ki mu je dal ime ruskega pravljičnega orjaka Muromca. To letalo je skoro podobno dolgemu vlaku. Pri prvem poletu je Sikorski vzel s seboj 15 oseb in enega psa in dosegel nov svetovni rekord. — Uspehi Sikorskegu so opogumili tudi druge, da so začeli graditi aeioplane velikane. Tako je stotnik ameriške zvezne armade Batson v.Savannah po desetletnem trudu zgradil dvanajst-krovno zračno jahto, o kateri trdi, da bo nosila po 25 oseb in v enem dnevu napravila zračno pot iz New Yorka v San Francisco. Kakor je razvidno iz slik, ki so jih o tem zračnem nestvoru prinesli ameriški listi, je med dvanajstere, čudno oblikovane nosilne površine vdelana velika, udobna kabina, v kateri je prostora za šest mož posadke, nad 20 potnikov in obratov, tvarino za dva dni. Spredaj je nekak poveljniški most za službujočega častnika. Letalo ima tri motorje posebne konstrukcije, vsak po 125 konjskih sil in dosega baje hitrost po 160 km na uro. Vrhu tega ima aparat spodaj napravo, ki omogočuje, da se pri poletu čez morje lahko spusti del in drči dalje po vodi s hitrostjo 100 km na uro j v vodo se ugrezne pri tem le za 36 centimetrov. — Tudi Angleži so zgradili velike pomorske aeroplane, ki jih imajo braniti pred nemškimi Zeppelini. Tako je zgradila Sopwith - Aviation Co. v King-stonu na Temsi zračno vodni dvokrovnik, čegar nosilna površina znaša 110 m', raz-petina pa 27 m. Na letalu se nahaja med drugim platforma za brzostrelno puško in pa naprava za brezzično brzojavljanje. Letalo gonila dva Austro - Daimler motorja po 120 konjskih sil. Spodaj sta pritrjena dva po 7 m dolga čolna za vožnjo po morja. Tudi neka druga angleška tvrdka je zgradila velik dvokrovnik — takozvani »zračni omnibus«, čegar konstrukcija spominja na Farmanov gradbeni način. — Svoje vrste svetovni rekord je dosegel Pavel Schmitt v Chartresu na Francoskem z zgradbo velikega dvokrovnika, čegar pusebnost jc, da ima premakljive nosilne površine. Pilot lahko med letom poljubno ureja hitrost, ld jo lahko zniža od 115 km na 39 km na uro. Poizkusni poleti so se izvrstno obnesli.
Fred grške luif o vojsko?
Grški ministrski predsednik Veni-zelos je govoril 11. t. m. v zbornici oster govor proti Turčiji, kjer Grke preganjajo. Iz T racije je pobegnilo 10.000 Grkov, iz Male Azije 20.000, ob azijskih obalih pa čaka 30.000, morebiti tudi 50.000 preb., da na Grško pobegnejo. Vprašal je, je li mogoče, da traja tak položaj še dalje in če ga bo mogoče premi sati? Noče izpregovoriti besedi, ki bi se ne mogle več popraviti, a dolžnost in zvestoba mu velevata v zbornici izjaviti, da Je postal položaj resen, da je zelo resen. Vlada ve, da bo prisiljena, da ne bo nesrečnih beguncev samo obžalovala. — Grška vlada je izročila v Carigradu zelo energično noto, ki zahteva, da se mora preganjanje Grkov nehati in škoda poravnati. Grški poslanik je velikemu vezirju izjavil, da postane grškoturško razmerje zelo kritično, ako turški iregularni vojaki, ki ob-koljujejo Aivali, uderejo v mesto. (Razburjenje v Atenah narašča. Atenčani zahtevajo od Turčije zadoščenje. Razburjenje še netijo begunci, ki dohajajo iz Turčije. Na nujen poziv turške vlade, je turški poslanik v Atenah, Galib Ke-mal bej, svoje potovanje opustil in se v Solunu vkrcal. Grška vlada je obveščena, da so Turki razpostavili topove za griči nasproti Mitilen. Grška vlada je ukazala lastnikom grških trgovskih ladij, naj ladjam naroče zapustiti turška pristanišča. Grška vlada misli za obrambo Grkov v Turčiji uprizoriti demonstracijo vojnega brodovja in če bo potrebno, blokirati Dardanele. Resnost položaja dokazuje tudi okolnost, da je ukazala grška vlada zapreti borzo v Atenah, dokler se položaj ne razjasni. — Z Dunaja se poroča, da Grška Turčiji še sicer ultimata ni izročila, a da je položaj skrajno napet. V slučaju gr-ško-turške vojske bi ostala Bulgarija strogo nevtralna. Avstro-ogrski poslanik v Carigradu je dobil povelje, da naj radi preganjanja Grkov v Carigradu posreduje. Še preje pa je energično nastopil ruski poslanik. »Agence d'Athe-nes« poroča, da šest velikih parnikov neprestano prevaža begunce.
XXX
Grška more zdaj postaviti na bojišče operacijsko armado 300.000 mož,
ki se pa še lahko za 200.000 rezervnikov poveča. Tudi grško brodovje je močnejšo od turškega.
Albansko vstaja ni končana.
V Drač so došla poročila, da so se pričeli v bazarju Šijak shodi vstašev. Mu-tesarif iz Matija, Djelal bej in mutesarii iz Debre, Jusuf bej, sta došla 12. t. m. v Drač, da se posvetujeta, kako vstajo zlomiti. Kakor poroča »Albanska korespondenca« iz Drača, je sklenil albanski ministrski svet, da odpošlje vstašem ultima-tum, naj se v 24. urah vdajo in izroče prož-je. Če se to ne zgodi, bodo od vseh strani koncentrično v soboto (torej danes) napadeni. Dne 11. t. m. so knezu vdane čete osvojile Išmi, ki leži .32 km severno od Drača. Nizozemski stotnik de Jong je z dvema topovoma, municijo in z vojaki odrinil proti Valoni, da se združi z oddelki knezu zvestega Aziz paše, ki napadejo vstaše z juga. »Albanska korespondenca« poroča, da se Turkhan paša pri italijanskem poslaniku radi aretacije polkovnika Muricchia ni upravičil. Poročilo o preiskavi proti polkovniku se je v sredo knezu predložilo. Poročilo zahteva, da naj sodi Muricchia in. njegove tovariše vojno sodišče, če knez milostnim potom drugače ne odredi. Brezpogojno pa zahteva poročilo, da se mora Muricchio izgnati. Izmail Kemal je izjavil poročevalcu »Neue Freie Presse«, da naj se Albaniji da ustava. Essad paša biva v Nerpclju na stroške italijanske vlade, ki je zanj vilo kupila.
Nova ruska oboroževanja.
Od jeseni 1912, se bavi Rusija intenzivno z izpopolnitvijo svoje armade. Svojo baltijsko in črnomorsko obal je opremila s celo vrsto brezžičnih brzojavnih postaj in je v ta namen ustavila vnovič tudi v proračun za 1. 1915. skoro milijon rubljev. Veliko važnost polagajo Rusi tudi na zra-koplovstvo, za katerega izdajajo nenavadno velike vsote. L. 1911. so v ta namen votirali 5 milijonov rubljev, prostovoljna zbirka 1. 1912./13. je znašala 3 milijone rubljev in pred kratkim je dovolila državna duma za zrakoplovstvo okroglo 30 milijonov rubljev za daljšo vrsto let. Še pred nekaj mesecev je štela Rusija 30 zrakoplovov in 490 letalnih strojev raznih sistemov. Danes je to število že davno prekoračeno. Pred meseci so bili zrakoplovi in letalni stroji določeni samo za poizvedovalno službo v slučaju vojne, danes pa so določeni že za aktivno sodelovanje bodisi na kopnem, bodisi na morju. Neka inozemska družba je pred kratkim dobila v Rusiji koncesijo, da bo izdelovala. letalne stroje v velikem slogu. Vojaška uprava je nakupila tri nove tipe letalnih strojev od ruskih iznajditeljev, ki imajo znatne prednosti od dosedanjih letalnih strojev, Na baltijski obali, kakor tudi na obali Črnega morja in na zahodni meji države bodo osnovali zrakoplovne postaje, ki bodo med seboj v zvezi. Centralne postaje tega omrežja bodo velike trdnjave in bojne luke, v notranjosti države Peterburg in Moskva, kakor tudi središča ostalih vojaških distriktov. Vojaški letalni stroji bodo oboroženi s strojnimi puškami, ročnimi granatami in zračnimi torpedi. Uporabljali bodo zračne torpede s krili, od katerih vsakdo bo težak 50 kg in bo imel akcijski radij 10 km. Topove in cevi za spuščanje torpedov bodo imeli samo veliki zrakoplovi, ki morejo nositi najmanj 10.000 kg. Rusko zračno brodovje pa bo imelo tudi zrakoplove, ki bodo mogli nositi 50 ali več mož, ki se bodo lahko izkrcali poljubno kjerkoli. Glavna prednost najnovejših ruskih zrakoplovov obstoji menda v tem, da se dvignejo v zrak skoro brez zaleta. Proti vohunstvu se Rusi kljub strogim kazenskim določilom še vedno ne čutijo dovolj zavarovani, in kakor poročajo, se bavijo v Rusiji resno z vprašanjem, ali bi ne kazalo vse Nemce in Avstrijce, ki še niso postali ruski državljani, preseliti nasilno iz zahodnih provinc na vzhod ali pa jih celo even-tuelno izgnati, S kako tako odredbo bi bilo prizadetih 350.000 do 400.000 oseb.
Dnevne novice.
Politični cilji liberalne stranke na Kranjskem. Na postojnskem shodu je dr. Triller povedal, za čim gre boj in kakšne cilje zasleduje liberalna stranka. Izjavil je tole: »Razmere so sedaj take, da moramo gledati na to, da v deželnem zboru nobena stranka ne bo imela absolutne večine, marveč da bo morala vsaka slovenska stranka vedno paktirati z drugo. Težko je sicer dosezanje tega cilja, toda neizvedljivo ni. Če vzamemo klerikalni stranki, dva, tri mandate, nima več v deželnem zboru absolutne večine, in potem tudi ne več absolutne večine v deželnem odboru. Slika deželnega odbora bi bila potem ta, da bi imela klerikalna stranka 2, napredna stranka 2 in nemška stranka 1 odbornika. Deželni glavar naj bi bil v božjem imenu klerikalec. Noben sklep pa bi se potem ne mogel storiti brez sodelo-
vanja narodno-napredne stranke.« _Torej na ta način se misli prikopati liberalna stranka do moči in starega vpliva v deželi, Opozarjamo na to, da so bili že časi, ko ni imela nobena slovenskih strank v deželnem zboru zase večine, pač pa obe skupaj. Takrat pa niso liberalci niti sli-sati hoteli o kakem paktiranju katoliško-narodne stranke ž njimi in so rajši skozi 12 let hodili z nemškimi liberalci roko v roki. Dr. Tavčar sam je imenoval to politiko najbolj pametno, kar jo je storila liberalna stranka. Sicer pa prorokovanje dr. Trillerja o razbitju večine S. L. S. v deželnem zboru ni jemati tako tragično. Vo-lilci S. L. S. bodo že preskrbeli, da bode imel g, Triller še obilo dela s tem projektom. Posebno humoristično postane to prorokovanje, če pomislimo, da je izvoljen dr. Triller s 4 glasovi večine, dočim so poslanci S. L, S. izvoljeni s stotinami in tisoči večine. In dr. Triller, katerega odpihneta lahko dva glasova, govori o izgubi treh mandatov S. L. S., ki ima za seboj nad 50.000 volilcev.
■-(- Reineqke Fuchs na božji poti. Stari srednjeveški Vitezi so romali radi na božja pota, To božjepotno romarsko žilico je začutil tudi dr. Triller, ki je oblekel na posto; nekem shodu romarski plašč in romarsko palico in pove-'al zbranim postojnskim spokorjencem, da bo treba iti na božjo pot v Rim, če se hoče »klerikalizem« na Kranjskem premagati. Med pobožno pridigo, ki jo je napravil romarjem, beremo tudi te-le besede: »Nezaslišana laž je, da narodno-napredna stranka ubija krščanski čut. Slovenski narod je krščanskega kulturnega mišljenja, mi ne podiramo oltarjev, ne cerkvá!« V Ljubljani so stari liberalci kar drgetali samega veselja nad ženialno zvitostjo in pretkanostjo dr. Trillerja. Ta pa zna! Ni dolgo tega, kar jedr. Triller na shodu v Ljubljani dekla-miral: »Rim je kriv vse bede naše. Ne verujem, da bi me mogel duhoven odvezati grehov, ne verujem v nezmotljivost Rima.« (»Narod« 1. 1902., št. 153.) Danes je Triller na božji poti! Gre se namreč za tri mandate!
-[-. Kako narodno-napredna stranka krščanski čut ubija. Narodna napredna stranka hoče slovenski narod organizirati na temelju svobodomiselnosti. (»Narod« 1906, št. 48.) V programu te stranke beremo: »Narodna napredna stranka ne pri-poznava cerkvi nobene pravice do šole ter zahteva popolnoma svobodno šolo. Vero smatra za zgolj privatno zadevo.« (Program stranke, sprejet na shodu zaupnikov 15. novembra I. 1906. v Ljubljani.) Kaj se to pravi: vera je privatna zadeva? To se pravi, država, šola, sodnija, politika, sploh vsaka korporacija, vsa javnost nima z vero ničesar opraviti. V javnem življenju nima vera ničesar iskati, gre vse lahko preko nje in brez nje. Država naj uravna šolo brez vere, sodnijo brez vere, vojaštvo brez vere, zakon brez vere, politiko brez vere, javno življenje, vse državne posle in javno zakonodajo brez vere. To stoji pisano v programu slovenske liberalne stranke! To so se postojnski liberalci, izmed katerih marsikdo leta in leta ni prestopil praga cerkve, smejali, ko jih je Triller pohvalil, kakšni imenitni stebri cerkve so!
+ Osebne novice s pošte. Imenovanja. Za poštne adjunkte: stražmojster Ve-koslav Kalinšek za Litijo in Ivan Draščič za Pulj; poštar Jožef Lugnani za poštnega adjunkta v Tržiču na Goriškem. -— Mesto poštnega ekspedienta v Draguču je podeljeno Petru Gerziniču. — Premeščenja. Poštni oficiant Moric Flux je premeščen iz Št. Petra na Krasu k c. kr. poštnemu uradu Ljubljana 3, poštna -oficiantka Pavla Roth pa iz Kamnika k c. kr. poštnemu uradu Ljubljana 6. — Poštno službo je odpovedala poštna oficiantka Elza Kreuz-berger. — Umirovljena je poštna oficiantka Amalija Pavlin. — Reaktivirana je poštna oficiantka Iv. Bernardis. — Umrli sta poštna adjunktinja Marija Pečnik in pa poštna aspirantka Marjetica Bombig. — Odpuščen je poštni adjunkt Rihard Ma-corig.
+ Socialnodemokraško vzorno gospodarstvo. V nižjeavstrijskem socialnodemo-kraškem delavskem konsumnem društvu so prišle na dan razne nečedne manipulacije, ki dajejo socialnodemokraškim delavcem samim povod, da se oglašajo na shodih s tozadevnimi pritožbami. V omenjenem konsumu vlada namreč kamarila 12 oseb, ki preganja vsakogar, kdor ne odobrava njenih manipulacij. Trgovski uslužbenci v konsumu so naravnost sužnji in popolnoma nesamostojni. Gospodarstvo je bilo tako, da so popolnoma zapravili v zadnjih treh letih rezervni zaklad, ki je znašal tri četrt milijona kron. Lastni revizijski odbor je moral konštatirati v konsumnem društvu škandalozne razmere. Povsod so bili sami deficiti. V prekajalnici mesa znaša deficit 56.000 K, v mlekarnici 40.000 K, v pekarni so toliko eksperimentirali z novimi stroji, da so jih morali čez par tednov zavreči, vsled česar je bil denar izgubljen. Pri nakupu nekega mlina je prišla na dan tudi neka nečedna provizij-ska zgodba, pri kateri gre za 10.000 kron. Letna poročila so bila vsa ponarejena. V
prekajalnici so lani vrgli v kanal 15,000 kg pokvarjenega mesa in med uradno preiskavo se je vozilo 5000 kg mesa z dvigalom gor in dol, da bi ne bilo konfiscirano. Pozneje so seveda to pokvarjeno meso prodali. Zaradi teh razmer so poslanci Bielohlavek in tovariši interpelirali v nižjeavstrijskem deželnem zboru cesarskega namestnika.
+ Gorenjci pri Gospej Sveti. Gorjanci so sklenili prirediti skupni izlet h Gospej Sveti.
+ Nov časopis. »Društvo za zgodovino in narodopis koroških Slovencev«, ki se ravnokar snuje, bo izdajalo svoj list »Časopis za zgodovino in narodopisje«.
+ Na pomoč »Slovenski Straži«!
»Slovenski Straži« so darovali: Podruž-• mca Št. Ferjan pri Gor. iz nabiralnika 3 K 38 h. — Podružnica Št. Ferjan pri Gorici (članarina) 16 K 50 h, — Josip Vintar, župnik, Šmihel nad Pliberkom, 20 K. — Županstvo na Vrhniki 20 K. — Nabrano po slov. katol. akad. društvu »Zarja«, Gradec, 30 K. — Podružnica Sv. Jurij ob Taboru, nabrala g. Pavla Grabnerjeva, 8 K. — Mohdrjani Pulj po g. Antonu Polutnik 17 K.
+ Orlovski kongres se bo vršil od 4. do 5. julija 1915 v Kromerižu na Morav-skem. Časopis češki »Orel« piše o njem: »O Orlih ne ve le slovanstrvo na Avstrijskem, o nas ve tudi že mednarodna unija katoliških telovadnih društev, ki združuje Francoze, Italijane, Belgijce, Luksembur-žane, Holandce, Angleže i-, dr. in ki ravnokar začenja z nami stike. In če ne drugi, torej Francozi pridejo gotovo! In naši bratje z juga? Ti pridejo k nam v velikem številu, da nam vrnejo naš lanski izlet v Ljubljano. Slovenski Orel, ki se mu pridružuje katoliški hrvatski Sokol, dela že priprave, ustanovivši v ta namen posebno komisijo visokošolskih dijakov na Dunaju. Povabimo tudi poljskega Sokola, ki vztraja principielno na katoliški podlagi in se čim dalje tem bolj odtujuje od. češkega na-prednjaškega Sokola. Poljski Sokol nam je po krvi, veri in mišljenju najbližji brat. Tudi daljna Amerika, nova domovina naših izseljencev bo takrat številneje zastopana. Pridejo ne le delegati katoliških čeških Sokolov iz Zedinjenih držav, ampak tudi starejših močnejših organizacij slovaškega kat. Sokola. V domovini teptani katol. Slovaki so si zgradili pod zvezdnatim praporom ameriške svobode veliko sokol-sko organizacijo, ki si želi stikov z nami in se že sedaj pripravlja.aa veldio udeležbo pri našem izletu. Na naši orlovski mani-festacijzi leta 1915. v Kromerižu bode torej cela velika rodbina katoliških telovadnih organizacij. O nas zve svet, mora zvedeti! Mora zvedeti, da češkega naroda na telovadnem polju ne representira le v liberalnem toku pluioči Sokol, ampak da smo tudi mi tukaj!« Sl°venslri Orli! Na dan! Delajte že sedaj priprave v vsakem oziru, da se bratje na severu ne zmotijo o nas, da jim dostojno vrnemo njihov mili obisk v Ljubljani! Naj izve svet slovanski in neslovanski, da tudi! slovenskega naroda na polju telovadbe ne zastopa le libe-ral ni Sokol, ampak da smo tudi mi tu!
—	Smrtna kosa. V Šnjariji pri Ljubljani je dne 9. t. m. umrl Matevž Š k e r-j a n c , posestnik in bivši večleten župan šmarske občine. Pokojnik je bil vzoren gospodar in v občini obče priljubljen. Dolga bolezen ga je po mučnem vdano pre-našanem trpljenju položila na mrtvaški oder.— v še krepki starosti 56 let. Dolga vrsta prijateljev in znancev, ki je sledila dne 11. t. m. njegovi krsti, je pričala o priljubljenosti blagega pokojnika. Pogreba se je udeležila tudi domača požarria bramba in pevski zboi'. Naj v miru počiva! — Iz Bohinja poročajo: Dne 11. t. m. zjutraj je umrl posetnik Jožef Rozman, vulgo Lenčk iz Nemškega rovta.
—	Gasilska vest. Vsa ona gasilna društva, ki za občni zbor deželne gasilne zveze doposlanih jim priglasnic še dosedaj niso vrnila, tem potom ponovno in zelo nujno prosimo, da te priglasnice t a-k o j i z p o 1 n i j o in jih na označeni naslov nemudoma dopošljejo. Društva se opozarjajo na to, da, ako priglasnic ne bodo takoj odposlala, se ne bo moglo na njihove želje glede kosila in drugih ugodnosti ozirati, ker se vse te stvari morajo poprej naročili in pripraviti, ne šele zadnji dan,
—	Pa pravijo, da je S. L. S. maščevalna. Preteklo nedeljo sem bil v Kamniku, Na poti na kolodvor vidim v predmestju Šulna, kako se skozi okno neke hiše, kjer je trafika, usiljuje mimogredočim »Dan«. Pridružim se nekemu možu, ki je ravno spravljal v žep oni list. Vprašam ga: -Kdo pa je v tej hiši in čegava je ta hiša, v kateri ste dobili »Dan«? Odgovori: »V tej hiši stanuje občinski tajnik, hiša je njegova.« — »No, to mora biti pač zagrizen li-liberalec,« pripomnim jaz. Mož mi odvrne: »Pravijo, da je pobožen in vsak dan v cerkvi«. Jaz nato; »Kdor trpi take liste v svo. ji hiši in jih celo prodaja, ne vem, če se more imeti za pobožnega«. — Med pogovorom mi je ponudil »Dan«, V katerem zapazim notico iz Kamnika. V nji se ne«
sramno napada kamniški občinski odbor, posebno kamniški kanonik - dekan kot veliki škodljivci občanov. Čujte in strmite, ljudje božji, zakaj? Zato, ker je občinski odbor napravil javno mestno tehtnico, ki bo, kot po drugih mestih, gotovo tudi mestu Kamniku vir novih dohodkov. In tak list, ki napada za korist mesta vneti občinski odbor, se vsiljuje v hiši občinskega tajnika. Pač malo preveč!
—	Narodna noša se oživlja. Na Mirni, Dolenjsko, so sc udeležile dekleta Marijine družbe procesije sv. Rešnjega Telesa letos prvikrat v narodni noši. 45 jih jc bilo, pa bi jih bilo še več, ko bi ne bil zjutraj dež. Med procesijo je bilo lepo, precej potem pa zopet dež. Vse je bilo očarano o lepoti narodnih noš. Prvi nastop jc podrl vso boječnost nekaterih, ki so se bale zasmehovanja. Sedaj jih vse hvali. Stara ženica se je po procesiji zjokala, rekoč: »Tok sem vesela, da sem spet videla staro nošo, da ne morem povedati«.
—	Nov društveni dom. Katoliško slov. izobr. društvo v Hrušici pri Ljubljani priredi dne 12. julija 1914 celodnevno slavnost ob priliki blagoslovljen ja »Našega doma«. Bratska društva se prosijo, da se kolikor mogoče ozirajo na ta dan in ne prirejajo veselic. Natančen spored se še objavi.
—	K 601etnici preč. 0. dekana Ant, Koblarja v Kranju. Sinoči ob tri četrt na
9.	uro zvečer je močan pevski moški zbor, pomnožen z nekaterimi pevkami, zapel o priliki 601etnice in današnjega imendana prav lepo podoknico ob mno-gobrojni udeležbi najštevilnejšega občinstva. Udani župljani so g. jubilantu napravili na vrhu stolpa župne cerkve krasen transparent z letnicama 1854— 1914. Na mnogaja leta!
—	Izpred upravnega sodišča. Ljubljanski občinski svet je naročil tovarni za lep na ljubljanskem polju, naj izpelje kanal. Tovarna se jc pritožila na dež. odbor, ki je pa pritožbo odbil. Upravno sodišče je ugodilo pritožb' tovarne za lep, češ, da bi bila v zgorajšnji zadevi kompetentna le obrtna oblast in bi bil moral dež. odbor sklep obč. zastopa razveljaviti. Nekaj časa bo okolu tovarne za lep torej še smrdelo, upadamo pa, da se bodo kmalu našla sredstva, da se ščiti zdravje prebivalstva. — Pritožbo nekaterih občanov iz Studenca na Notranjskem proti odloku dež. odbora radi prispevkov za zidavo nekega mostu jc upravno sodišče zavrnilo.
—	»Narodove« priče! Kadar sc Narod« o kom prav debelo zlaže, navadno pristavi: »priče na razpolago!« Preteklo soboto je Narod« v uredniškem delu priobčil tako notico o župniku Riharju z Mekinj. Poštenjak »Narodov« kliče državno pravdništvo zoper Riharja, češ, »da sc Ri-har vsak dan v Gradcu sprehaja, v Steier-hofu« pivo pije in prebira časopise, kjer se ga vsak dan lahko vidi. za kar ima priče na razpolago! To navaja kot dokaz, da ni Ribar prav nič bolan, da ni res, da bi šel v sanatorij, ampak živi v Gradcu kot zasebnik! Sodna oblast, če kaj verjame »Narodu«, je že gotovo poslala ponj v Gradec! Toda čujte! Župnik Rihar prebiva že nad mesec dni pri svojem bratu dekanu v Šm a rt ne m pri Litiji. Litijski in šmartin-ski liberalci ga lahko vsak dan vidijo v dekanovi družbi. Poprej sc je zdravil v Gradcu pri usmiljenih bratih, ni pa tisti čas hodil nikamor piva pit, ker je bil težko bolan; v Gradcu ni videl nobene gostilne od znotraj, sploh je pa že nad eno leto abstinent! V Šmartnem se pred nikomur ne skriva; kolikor mu zdravje dopušča, je vsak dan na razpolago »Narodovim« pričam. Eno naj si zapomni lažnjivi »Narod«: kakor on s satansko hudobijo zasleduje naše pristaše in mu je v posebno slast celo bolne ljudi ovajati in sodišče terorizirati, tako se bo tako podlo početje maščevalo nad liberalnimi pristaši samimi.
—	K nesreči v Vremskem Britofu. Iz Vrem nam pišejo: Danes so našli od ponesrečenih rudarjev dva. Zvečer ob
10.	uri jih pripeljejo v dvojnih rakvah v mrtvašnico, zjutraj ob 5. uri (torej že ko to prejmete) jih pokopljejo. Upajo, da tekom dne (13. t. m.) dobe še ostale, če ne bo voda nagajala. Kdo sta najdena, ne vem, in najbrž nihče, saj je šest mesecev.
—	Toča uničevalka. Iz Štange pri Li-¿iji: Velika nesreča jc zadela v sredo, dne 10. junija, v prvi popoldanski uri znano božjepotno faro sv. Anton v Štangi pri Litiji. Ravno, ko se je vse pripravljalo na praznik sv. Rešnjega Telesa in farno žeg-nanje sv, Antona, so se po soparnem predpoldnevu pridrvili pogubonosni < bla-ki od jugovzhoda, se zbrali nad Štango ter vsuli ledenega zrna na letos posebne bogate poljske in vrtne pridelke s tako vc-hementno silo, da jc bilo tekom slabe četrt ure vse pobeljeno kakor pozimi, in pod kapom cele vozove toče. — Letos sc jc nas revni kmet po več zaporednih slabih letinah nadejal zopet enkrat kaj boijšega pridelka, tako na polju kakor zlasti bogate sadne letine, na, v teku ene četrt ure mu je zopet uničena njegova nada. — Hvala Bogu, da nesreča menda ni preveč na ši-
roko posegla; tem hujše pa je zadela Šlan-go, ki se obrača tem potom na vse mero-dajne faktorje za nujno pomoč!
—	Iz Tržiča. Preteklo nedeljo sc je prevrnil voz, na katerem je sedelo več do-brovoljnih oseb, ki so se vračale od izleta. Konj se je zaletel v zid blizu glavnega trga. Nekaj oseb je bilo lahko poškodovanih, nevarno ranjen je bil nek čevljarski mojster tovarne Kozina, rodom Čeh. — V Bcrnovih gozdovih je pri premikanju hlodov nekega delavca hlod nevarno poškodoval, da so ga morali prepeljati v liub-liansko bolnišnico. — Med procesijo Sv. Rešnjega Telesa, ki se jc izvršila z veliko svečanostjo ob ogromni udeležbi ljudstva, se je vžgal zastor na oknu hiše trgovca Škofica. Ogenj so hitro pogasili. — Prihodnjo sredo gre avtomobilska dirka čez Tržič, ki bo primerno okrašen z zastavami. Šele imajo ta dan prosto,
—	Izprememba poštnih okrajev. Dne 1. t. m. se je otvorila v Telčah poštna na-biralnica, vsled katere so se vasi: Telče, Male Drušče, Velike Drušče, Jeperisk, Slančji Vrh, Čenisne, Ostresek, Rogačica, Otavnik, Gradec (Bojnik) odcepile od poštnega okraja Škocijan pri Mokronogu ter se priklopile k poštnemu uradu Tržišče. — Vas Bojanci, ki so doslej spadali k c. kr. poštnemu uradu Črnomelj, spadajo od-sihmal v dostavljalni okraj c. kr, poštnega urada ^'inica.
—	Iz Radovljice. 12, maja 1914. Resnici na ljubo sporočamo, da je vest iz Tržiča, priobčena v sobotnem »Slovencu« z dne 6. junija, bila prenaglena. Organist g. Niko Loboda se z julijem ne preseli v Tržič, ampak ostane še vedno v Radovljici.
—	Uniforme za srednješolce v Dalmaciji. V svrho lažjega nadziranja srednješolske mladine v Dalmaciji, o kateri se domneva, da je posebno dostopna in izpostavljena gotovim izvendržavnim vplivom, je dalmatinski deželni šolski svet. naučuemu ministrstvu predložil predlog, da se za srednješolce v Dalmaciji obvezno uvede uniforma. Temu predlogu je sedaj ministrstvo pritrdilo.
—	Umrla je v ženski bolnici v Novem mestu občespoštovana gosoa Josipa Dularja, posestnika in mlinarja v Vavti-vasi! Truplo rajnke so preoeljali iz Novega mesta na domače pokopališče v Vavtivasi. N. v m. p.!
—	Dr. Robert Meyer f. Dne 10. t. m. zvečer je umrl na Dunaju predsednik statistične centralne komisije in bivši finančni minister dr. Robert Meyer.
—	V nedeljo v »Ljudski dom« v Kranju! Društvo Kranj« priredi v nedeljo, dne 14. t. m. veselico v spomin 500letnice ustoličenja zadnjega koroškega vojvode. Na sporedu je slavnostni govor dr. Val. Rožiča iz Celovca, deklamacije, več god-benih in pevskih točk. Pri veselici sodeluje slavna, jeseniška Društvena godba« in mešani zbor društva Kranj«. Veselica se vrši pri pogrnjenih mizah, in sicer ob ugodnem vremenu na terasi - Ljudskega doma«, ob neugodnem pa v dvorani »Ljudskega doma«. Začetek ob 5. uri popoldne. — Vstopnina: Za udeležence z družinami 50 vin., za posameznike 20 vin. Čisti dobiček je namenjen v korist obmejnim Slovencem.
—	Zagrebško dijaštvo in proslava Zrinskega in Frankopana, Ravnateljstva zagrebških učnih zavodov so onim dijakom, ki so se udeležili slavnosti v spomin Zrinskega in Frankopana v smislu disciplinarnega reda podelili ukor in jim dotične ure vpisali kot neopravičene.
—	Rešetka oproščen. V porotni razpravi proti bivšemu poštnemu kontrolorju Rešetki v Splitu i-adi poneverjenja 86.000 K je bilo zaslišanih 38 prič. Rešetka je svojo krivdo v polnem obsegu priznal. Med razpravo je državni pravd-nik razširil tožbo na poneverjenje uradno zaupanega, denarja. Porotuiki so prvo vprašanje o poneverjenju uradno zaupanega denarja soglasno zanikali, na drugo vprašanje o poneverjenju je pet porotnikov odgovorilo z »ne«, sedem pa z »da«. Ker za obsodbo treba najmanj 8 glasov, je sodišče proglasilo oprostilno razsodbo. Državni pravdnik je vložil ničnostno pritožbo.
—	Dvoboj v Zagrebu, Minolo sredo sta se v Zagrebu dvobojevala uradnik L. B. iz province in poročnik O. K. iz Zagreba, ker je B. nekaj r&zžalil K-a. Uradnik je dobil težak udarec s sabljo preko čeia do polovice nosa in vrhu tega plosk udarec po očesu, poročnik pa je bil samo enkrat močno ploskoma udarjen. Zdravnik je uradniku rano za-šil, nakar se je slednji vrnil na svoj dom.
—	Prihodnji semenj v Kandiji se
vrši dne 18. junija t. 1. za živino in prašiče, kakor tudi za živila.
—	šišensko prosvetno društvo priredi dne 28. junija društveni izlet k Sv. Joitu Izlet se vrši pri vsakem vremenu. Zbirališče Ljubljana državni kolodvor, odkoder se odpeljemo ob 6, uri zjutraj. Povratek v Ljubljano ob 8. uri zvečer. K udeležbi vabi cenjene člane in prijatelje, vljudno odbor,
—	Vič. Procesija sv. Rešnjega Telesa se je vršila v četrtek pri kaj ugodnem vremenu in v lepem redu. Cerkveni pevci in vrla društvena godba so kakor po navadi tudi zdaj prav pohvalno rešili svojo nalogo. Častilci sv. R. T. po Glincah in Rožni dolini, koder je šla letos procesija, so pokazali tudi pri tej priliki svojo versko zavest, s tem, da so kaj ukusno ozaljšali kapelice za evangelije, razsvetlili okna in razobesili v pozdrav Najsvetejšemu s svojih hiš zastave. Med radovedneži, ki si ne upajo v vrsto med častilce sv. R. T., so sc seveda po svoji stari navadi odlikovali nekateri sokoli s tem, da so navzočim pokazali svojo »oliko«, boječ se gotovo kakega prehlajenja, ako bi se pred Najsvetejšim odkrili in vsaj pri tej priliki se cigaret zdržali.
—	Karlovska hranilnica napove naj-brže konkurz. Pri hrvatski deželni vladi sc vrše o sanaciji karlovške hranilnice vsak dan konference. Za pokritje primanjkljaja 6,500.000 kron razpolagajo le s 3,950.000 K, nepokrit je še ostanek 2 milijona 500 tisoč kron, od katere vsote naj bi vlagatelji od svojih vlog primerne vsote popustili. Ker pa vlagatelji dozdaj niso voljni popustiti, marveč zahteva večina vlagateljev cele vloge, dalje, ker nočeta baron Vraniczany kakor tudi Tiirkova zapuščina k sanaciji več prispevati in ker tudi od drugod pomoči ne pričakujejo, sc najbrže mora že te dni priglasiti konkurz. Poizkusiti hočejo še vlagatelje pregovoriti, da popuste 50 odstotkov od vlog, a če se ta poizkus izjalovi, je konkurz gotov. Za upravitelja konkurzne mase nameravajo imenovati kakega bančnega strokovnjaka, ki bi mora! izvesti prisilno poravnavo. Pri konkurzu bi bilo prizadetih več hrvaških denarnih zavodov, ki imajo v hranilnici velike vloge in več večjih tvrdk v Kar-lovcu. — Minole dni so zaslišali na policiji v Karlovcu Vekoslava Ducmana, pro-kurista karlovške hranilnice in Antona Gliickstal, šefa njene menjalnice. Po zaslišanju so oba oddali v preiskovalni zapor.
—	Napad na vojaško stražo. Pred-minolo noč je neki Ljudevit Štimac navalil na vojaka, ki je stal na straži pri vojašnici v Ilici v Zagrebu. Vojak se je branil z bodalom, nakar so prihiteli drugi vojaki in Štimca odvedli na stražnico. Štimac je bil že neštetokrat kaznovan in iz Zagreba izgnan.
—	Avto - vožnja Kranj—Jezersko— Železna Kapla. Dne 18. t. m. je poskuš-nja avto-vožnje na progi Kranj — Jezersko—Železna Kapla. Začetek vožnje je ob 8. uri zjutraj iz Kranja. Iščejo sc torej interesenti in družabniki za to progo. Kdor želi pristopiti, naj se obrne na veletržca Antona Kolenc v Celju. Lahko se oglasi za. pristop k tej družbi že pri poskušnji vožnji, ker le tedaj, ako bo dovolj družabnikov, se proga odpre.
—	Preskušnja kosilnih strojev na Grmu se ponovi ob ugodnem vremenu v ponedeljek, 15, junija, ob 3. uri popoldne.
—	V Črnomlju se naseli v kratkem velik lesni trgovec Benedik blizu kolodvora. Novo podjetje bo baje lahko dalo zaslužka okoli 100 delavcem.
—	Č. g. P. Albert Pire ni gvardiian v Kamniku, kakor se jc zadnjič ob smrti njegovega, očeta g. Janeza Pirca v Mekinjah pomotoma poročalo, ampak v Brežicah.
—	Otrok utonil. Mesarja Skubeca otroci so se igrali 10. t. m. blizo Kulpe. iletni fantek je hotel za škafom v vodo. Voda ga je izpodnesla. To videvša tega oletna sestrica skoči za bratcem in tudi njo voda. odnese in ju nese nekaj 100 m daleč. Fant je ležal na trebuhu, zato je utonil. Dekletce pa je voda nesla na hrbtu naprej in so jo o pravem času rešili. Mati otrok se je nahajala v Novem mestu. Prišedši domov je nesrečo zvedela. in si je hotela tudi ona prerezati nit življenja.
—	Nesreča. Mesarju Pavlu Hajderju v Novem mestu je zdrobila v njegovem kamnolomu skala desno nogo pri stopalih. Odrezali so mu palec in tudi druge prste pri prvem členku.
—	O Mirku Pauliniču, o katerem sc je poročalo, da sedi v ječi v Idriji, se nam piše, da je izvabljal denar na način, za katerega bi bilo prav, da sc preišče. Imel je cenike od tvrdke Batjel iz Gorice, kakor tudi tiskovine, ki jih imajo agenti. Ko je — seveda je dala 20 K are — Marija Mikuž iz Zadloga po imenovanem agentu naročila šivalni stroj, je prejela od Batjelove tvrdke vprašanje kdaj želi, da se ji stroj odpošlje. Ko pa so prišli Pauliničcvi posli na dan, izjavi tvrdka, da ni bil to njen zastopnik. — Tvrdka naj to reč na vsak način pojasni.
—	Preiskava proti zagrebškemu arhitektu Grossu se je zopet podaljšalo, ker so se dognale nove važne stvari. Preiskava proti Grossovim sokrivkam-dovajalkam, ki so jih izsledili pet, je končana.
—	Novo kopališče na Hrvatskem.
Zagrebški zdravstveni svet ic sklenil,
da se kopališče Breznica proglasi za javno zdravilišče in kopališče.
—	Umrl je v Osjeku 781etni vpoko-jeni učitelj Anton Streitenberger, rojen Osječan in dober Hrvat.
—	Gospodinjsko društvo na Vrhniki. Ustanovitev tega društva na jutrišnjo nedeljo odpade in se odloži za nedoločen čas. To v informacijo glede zadnjega naznanila v »Domoljubu«.
Zadnje vesli.
KDO JE KONFIDENT »WIENER«? — SVIHA NEDOLŽEN?
Praga. Socialnodemokraško glasilo obrtnikov objavlja danes senzacionalno vest, da, je policijski konfident »Wiener« svetnik trgovske in obrtne zbornice Sebastjan Träger, ki je po obrazu, postavi in govorici zelo podoben dr. Svi-hi. Ga. Woldan ga je vsled tega zamenjala vsled podobnosti z dr. Sviho, ki pa tudi ni osebno poznala. Na ta način je došlo do obdolžitve dr. Svihe.
C. KR. MORNARIŠKI URADNIKI ZA LIRUSSIJA.
Pulj. Za jutrišnjo ožjo volitev med kandidatom kamore Corenichem in socialnim demokratom Lirussijem je izdalo glasilo krogov c. kr. mornarice »Polaer Tag-blatt« parolo oddati glas za socialnega demokrata. Isto store seveda Hrvati.
IZ ALBANIJE.
Drač. 50 družin malisorskega rodu Klementi je prosilo črnogorsko viado, naj ji dovoli prehod preko ozemlja plemenov Hoti in Grudi, ki je zaseden od Črnogorcev. Črnogorska vlada pa jc prošnjo odbila. Nato je poslal rod Klementi deputa-cijo k poveljniku mednarodnih čet v Ska-dru, naj posreduje pri črnogorski vladi, da se dovoli prehod. A tudi na posredovanje skadrskega poveljnika je črnogorska vlada odgovorila negativno. Vsled tega namerava mednarodna komisija predlagati vele-vlastim, naj ukrenejo v Črnigori potrebne korake, da se dovoli malisorskim rodovom prehod preko ozemlja, zasedenega od Črnogorcev in tako omogoči združenje z ostalimi knezu Wiedu zvestimi Albanci.
ZA ZBOLJŠANJE ODNOŠAJEV MED AVSTRIJO IN RUSIJO.
Dunaj. Med avstrijsko in rusko vlado se vrše sedaj pogajanja, da se v Galiciji ustavi preganjanje ruskega elementa ir vzpostavijo boljši odnošaji med obemc državama.
KAZENSKA PREISKAVA PROTI GE. WOLDAN.
Praga. Praško državno pravdništvo je vsled ovadbe policijskega komisarja Slavicka uvedlo preiskavo zaradi ponarejanja menic proti ge. Woldan, ki jc bila pred preiskovalnim sodnikom vnovič zaslišana.
VOLILNI KOMPROMIS MED MLADO« ČEHI IN SOCIALNIMI DEMOKRATI.
Praga. »Narodni Listy« kakor tudi socialnodemokraški »Pravo Lidu« izjavljata, da je vest »Samostatnosti« o kompromisu med mladočehi in socialnimi demokrati glede kompromisa za državnozborske volitve, ki bi se naj vršile februarja leta 1913., popolnoma neresnična.
VELIKA PONEVERJENJA V DELAVSKI ORGANIZACIJI.
Praga, Socialno - demokraški Pravo Lidu« poroča, da je v centralni zvezi avstrogrskih sladkornih delavcev, ki ima 3000 članov in 162.000 K premoženja, izvršil njen tajnik Franc Bušek velika poneverjenja v znesku 40.700 K. Bušek, ki je menda narodni socialec, je poneverjenja že priznal in izjavil, da je denar zaigral nE borzi.
OGRSKI MINISTRSKI PREDSEDNIK PRI CESARJU.
Dunaj. Danes dopoldne je bil spre-fot od cesarja v avdijenci ogrski ministrski predsednik Tisza.
ČRNOGORSKI KRALJ.
Pulj, Črnogorski kralj Nikita je včeraj popoldne dospel na Brioni, kjer ic prenočil. Danes je odpotoval naprej v Be-netke
NEMIRI V ITALIJI.
Rim. V včerajšnji seji poslanske zbornice je odgovoril ministrski predsednik na interpelacije glede splošnih izgredov v Italiji, da imajo ti izgredi značaj zarote,
Ravena. V mestu sc koncentrujejo ve« like čete vojaštva. V Raveni kakor tudi v drugih mestih vlada sedaj mir, vendar pa sc izgredi vrše še po deželi. Nad mestom je proglašeno vojno stanje. Smrtno nevarno je ranjen policijski šef, v Parmi pa je bilo zopet več oseb ranjenih.
MINISTRSKA KRIZA NA FRANCOSKEM.
Pariz, Sestava kabineta je poverjena Vivianiju, ki upa, da se bo posrečilo dobiti primerne osebe za novi kabinet do jutri zvečer. Vsekakor pa bo moral Vivian vpo«
števati razpoloženje, ki se je pokazalo v včerajšnji seji zbornice.
Pariz, Na nekem boulevardu je došlo do spopadov med pristaši in nasprotniki Ribota. Došlo je do pretepa, a je policija demonstrante razgnala, nc da bi izvršila kake aretacije.
LONDONSKA POLICIJA PROTI SU-FRAGETKAM.
London. Policija je v severnem Londonu izsledila zbirališče in pisarno sufragetk ter zaplenila večje število raznih listin.
NESREČA V IKI.
Opatija. V Iki pri Opatiji jc včeraj zvečer skočil električni voz s tira. Deset oseb je deloma težko deloma lahko ranjenih.
ČASTNIK — DEZERTER.
Krakov. Od 15. pijonirskoga bataljona v Pfemyslu je pobegnil poročnik Friredik Rauch. Izsledili so ga v Kra-kovu pri njegovi ljubimki neki gdčni. Okaw. Oba so aretirali.
VELIKA NESREČA NA LETALIŠČU.
Graudenz. Na tukajšnjem letališču sc je včeraj dogodila eksplozija, ki je zahtevala 4 smrtne žrtve, medtem ko je bilo sedem vojakov smrtno ranjenih. Smrtne žrtve sta dva podčastnika in dva poddesetnika. Nesreča se je zgodila vsled eksplozije nekaj bencinovih sodov. Nesreča je nastala bržkone vsled premalo previdnega prenašanja bencina iz sodov v letalne stroje.
Dne 5. julija dohod koroških slovenskih pevskih zborov v Ljub= Ijano!
Slovenci, Slovenke iz Ljubljane, okolice in bližnjih krajev, pridite jih pozdravit v narodnih nošah!
NADOMESTNE VOLITVE V BOSNI.
V kmečkih občinah katoliških volilnih okrajev Stolac in Ljubuški za izpraznjen mandat deželnega podšefa dr. Mandiča je bil izvoljen samostalni kandidat dr. Petrovič. Ob ožji volitvi v volilnem okraju Brčko—-Gradačac. jo bil s 3532 glasovi izvoljen Stojčevič. Petrovič je premagal kandidata »Udrugc« in kandidata »Zajednice«, ki so si slala nasproti v srditi volilni borbi.
ENODNEVNO RIBOTOVO MINISTRSTVO ODSTOPILO.
Ribotovo ministrstvo se ni moglo držati. Že v prvi seji mu je večina francoske zbornice izrekla s 306 proti 262 glasovom nezaupnico. Ministri so nato takoj zbornico zapustili, da izroče predsedniku republike Poincareju demisijo.
Romanje h Gospej Sveti z izletom Vrusko Jezero
na
in v Celovec se vrši prihodnjo nedeljo, 21. t. m. Odhod posebnega vlaka iz Ljubljane ob 3. uri 3 min. zjutraj z državnega kolodvora v Šiški. Kdor se želi udeležiti, naj to nujno naznani vsaj do četrtka, 18. t. m., in pošlje denar pisarni S. K. S. Z. v Ljubljano, Ljudski dom, I. nadstropje, in sicer za III. razred za tja in nazaj vštevši vožnjo s parobro-dom 6 K 50 h, za II. razred vštevši vožnjo s parobrodom 10 K. Zunanji udeleženci naj denar ta k o j po nakaznici pošljejo na »Slovensko kršč. - soc. zvezo;< v Ljubljani, nakar takoj po pošti dobe legitimacije. Udeleženci naj naznanijo, če se udeleže skupnega kosila v Celovcu in zajtrka pri Gospej Sveti. Skupno kosilo (juha, meso, prikuha, kruh) bo stalo 80 vin.
Ljubljonske novice.
lj Revizija mestnega gospodarstva v Ljubljani. Gotovi gospodje, med njimi tudi g. dr. Ivan Tavčar so v grozni zmoti, če mislijo, da bodo s frazami odvrnili pozornost od razkritih razmer na magistratu in navedli tok eventualne polemike na politično polje. Naš boj proti slabemu mestnemu gospodarstvu traja že nad 25 let. Nešteti članki v »Slovencu« o tem gospodarstvu so priča. Toda zanesljivih podatkov nismo mogli dobiti v roke in zaradi tega je zmagal prej Grasselli, pozneje pa Hribar s svojimi trditvami o »vzornem mestnem gospodarstvu« in o tistih »blagaj-ničnih prebitkih«, ki so vedno preostajali. Mi smo bili obrekovalci in lažnjivci, in občinstvo je verjelo frazerjem. Ali se še spominjajo gospodje na magistratu na naše članke o mestnem gospodarstvu, ki smo jih priobčevali pred nekaterimi leti? Danes so vsete trditve s številkami revizijske komisije podprte in nihče jih nemore ovreči. V interesu ugleda Ljubljane bi se to gospodarstvo Hribarjevo in njegovih ki-movcev že zdavnej moralo odpraviti. Na sedanjega župana pa bo prišla sedaj naloga obtožiti svoje prednike in pa tudi sa-
mega sebe, ker je z drugimi občinskimi svetniki vred - kimal Hribarju in so se pod njegovim — dr. Tavčerjevim — županova-njem nerednosti nadaljevale, kar je komisija izrecno konstatirala. Nervoznost dr. Tavčarjeva jc zelo značilna, Naj pa g. župan ne misli, da se bo tok stvari ustavil, če njegovo glasilo osebno napada uradnike, ki so vršili le svojo revizijsko dolžnost. Izrecno smo poudarjali v »Slovencu«, da je naše poročilo šele glavni posnetek poročila revizorjev, ki celotno šc pride na dan, Takrat bo g. župan še bolj nervozen. G. župan je mislil, da bo z našimi zastopniki na magistratu tako postopal, kakor je pometal Hribar s svoiimi obč. svetovalci. V ta namen je izdal tudi svoj znani ferman, ki je onemogočil našim zastopnikom vsak vpogled. Ta ferman je bil prvi povod, da se je vzbudilo skrajno nezaupanje tudi do žuoanovanja dr. Ivana Tavčarja. Dokler naši zastopniki v obč. svetu niso prišli z odkritji o ubožnem zakladu in o zakladu meščanske imovine, toliko časa se dr. Tavčarju še sanjalo ni, podajati kaka poiasnila. Z vstopom opozicije v obč. svet se je sistem gospodarstva pričel podirati in je sedaj jasno, da so bile vse dolgoletne proslave liberalnega časopisja o mestnem gospodarstvu pesek v oči Ljubljančanom. Številke • evizijske komisije so sigurne, in gre se le za vprašanje, kdo je kriv, kdo naj povzročeno škodo popravi, kako sanirati to zavoženo gospodarstvo, da se bo zopet na magistratu gospodarilo, kakor to zahteva občinski red. To je naloga deželnega odbora kot nadzorovalne oblasti, in nobene stranke, da naredi red v tako veliki občini kakor je Ljubljana in to v interesu vsega prebivalstva, naj potem že pripada tej ali oni stranki. Torej le počasi naprej g. dr. Ivan Tavčar. Na polje prazne časnikarske polemike nas g. dr. Ivan Tavčar ne bo speljal. Stvar se bo dosledno razvijala naorej in dr. Tavčar bo tudi poučen, da so bile napačne tiste sanje, da more občinski svet kot prizadeti pravomočno sklepati, kako bo pustil odprto brezno nad porabljenimi denarji in da ne potrebuje za to prav nič mnenja nadzorovalne oblasti. To so popolnoma nazori Iv. Hribarja in če jih ponavlja dr. Ivan Tavčar, le kaže, da njegov gospodarski talent ni dosti boljši. Mi pa odločno konstatiramo, da bo šlamparijc konec, naj župan napiše še toliko člankov v svojem žurnalu!
lj Odgovor ljubljanskega župana »Slovencu« je kaj slaboten. Trpi sicer na nezdravi razsežnosti praznega govoričenja, a v bistvu potrjuje vse, kar je »»Slovenec« pisal. Zavrniti pa moramo župana dr. Tavčarja in njegovo glasilo radi načina, kako daje duška svoji jezi nad uradništvom, ki jc izvršilo revizijo. Deželni odbor je deset izmed svojih najboljših uradnikov postavil na magistrat, in ti so skozi pol leta s težkim trudom proučevali labirinte ljubljanskega mestnega gospodarstva. Največja dobrota, ki jo je mogla dežela storiti ljubljanskemu mestu, je ravno ta revizija. Nobena občina v deželi ni tako draga za deželni odbor, kakor Ljubljana, V zahvalo za to pa zmerjajo sedaj tc uradnike. Uradnika napadati, ki izvršuje v težkih razmerah svojo dolžnost, je pa zelo neokusno delo. Če ljubljanski župan v tem tonu nadaljuje, bo le pokazal, da on ni mož za to, ki bi mogel načelovati uradniškemu aparatu, kateri ima v rokah javno upravo.
lj Ljubljana, kaj te čaka? Čemu pa piše ljubljanski župan dolgovezne članke o deželni reviziji? Zato, da pripravlja Ljubljančane na nova bremena, ki jih bo mesto naložil. Tako piše doslovno ljubljanski župan: »Samo politični in finančni šoštar more trditi, da se da tako obsežna, tako različna in tako obširna mestna uprava, kot je ljubljanska, vzdrževati s 35% doklado! Napaka, da mesto o pravem času ni poskrbelo za povišanje do-klad, je potem rodila tiste letne primanjkljaje, ki so se za hrbtom mestnega sveta mašili, kakor se jc to pač moglo.« V teh besedah je na eni strani izrečeno priznanje gospodarstva za hrbtom mestnega sveta, na drugi strani pa napoved velikih novih davščin. Dr. Tavčar pozna svoje liberalne Ljubljančane. On jih kar ozmerja, da so š o -š t a r j i, če mu ne pritrde vsega. Zdaj bomo pa videli, kaj bodo »šoštarji« naredili, ko pride dr. Tavčar pred nje s svojim finančnim načrtom, če ima sploh katerega!
lj Liberalni vodilni krogi in procesija sv, Rešnjega Telesa, Ljubljanske cerkve niso prazne. Iz tega sledi, da se oni Ljubljančani, ki hodijo še v cerkev, ne morejo strinjati z načinom, kako liberalni vodilni krogi, ki se ob času volitev, če treba, predstavljajo tudi kot pobožni kristjani, nastopajo ob priliki raznih cerkvenih obredov. Mi puščamo najstrožje liberalne priredbe popolnoma pri miru in opuščamo vsako demonstrativno vedenje. Tako mi razumemo svobodo. Liberalni vodilni krogi, pa ne le cla vsako našo društveno prireditev v svojem časopisju napadajo in jo smešijo, napadajo dosledno in smešijo tudi cerkvene prireditve, ona društva, ki se jih
udeležujejo in posamezne udeležnike. To je treba dobro zapomniti onim, pred katere liberalni vodilni krogi stopajo pred volitvami ali takrat, kadar kaj potrebujejo, v najrazjličnejših oblikah. Zadovoljili sc pa letos liberalni vodilni krogi niso samo L napadi po časopisju, demonstrirali so proti procesiji tudi na drug način. Pisarna tajništva narodno - napredne stranke in »kmečke pisarne«, združene s Simon Gregorčičevo knjižnico v Wolfovi ulici, je imela nerazsvetljena okna. Tako so ljubljanski »neodvisni kmetje« počastiti procesijo! Celo »Ljubljansko kreditno banko« so spravili v demonstracijo. Vsi bančni prostori v I. nadstropju so imeli spuščene zavese. Gg. Iv. Hribarju, dr. Tavčarju, dr. Trillerju se ne čudimo, čudimo sc pa nekaterim drugim upravnim svetnikom, ki bi proti taki demonstraciji morali nastopiti. Več bomo govorili, ako se ta demonstracija ponovi. Takt take vrste je tudi neudeležba župana dr. Iv. Tavčarja pri ofi-ciielni procesiji v stolnici. Liberalni vodilni krogi so se pač tudi topot pokazali taki, kakršni so v resnici — to je pač po-učljivo za marsikoga, ki sice- slepo stopa za niimi.
lj Trgovska in obrtniška zbornica za Kranjsko v Ljubljani ima v torek, dne 16. ¡unija t. 1., ob 5. uri popoldne v dvorani mestnega magistrata v Ljubljani redno javno sejo s sledečim dnevnim redom: 1. Predložitev zapisnika zadnje seje, 2. Naznanila predsedstva. 3. Naznanila tajništva. 4. Zbornični računski zaključek leta 1913. 5. Določitev zborničnih članov, ki jim je letos izstopiti iz zbornice, ter predlog za imenovanje zborničnih zastopnikov in zapisnikarja v volilni komisiji za zbornične volitve. 6. Predlog za imenovanje enega člana in namestnika v državnem železniškem svetu. 7. Prošnje za podpore: a) za razstavo vajenskih del v Postojni; b) za razstavo vajenških del v Kočevju; c) za obrtno razstavo v Radovljici; dl Deželne zveze gostilničarskih zadrug; e) Kranjskega odseka zveze avstrijskih faktorjev za obisk tiskarske razstave v Lipskem. 8. Informacijski tečaj za zadružne funkcionarje. 9. Začasna odprava, oziroma znižanje carine na žito. 10. Samostojni predlog zborničnega člana g. Josipa Perdana radi brzovlakov na južni železnici. 11. Tajna seja.
lj Katoliško društvo za delavke je imelo preteklo nedeljo, 7. junija redni občni zbor. Imelo je 1227 K dohodkov, 1200 K izdatkov. Podpiranih je bilo 31 bolnih članic. Vseh članic skupaj je 156. V društvu se goji: petje, tamburanje, predavanja, igre, šivanje. Knjižnica šteje 1050 knjig. Prebralo se jih je lansko leto 405, Bolne članice dobivajo podporo. Letos obhaja društvo 20 letnico svojega obstanka. Je eno najstarejših katoliških organizacij, zasnovano že 1. 1894., ko je bila vsa izobraževalna organizacija še v povojih. Za pravo vzgojo in omiko, krščansko vzajemnost in solidarnost, čut skupnosti in organizacijskega dela je dalo društvo veliko impulzov in inicijative. Dasi pred 20 leti zasnovano, je društvo po svojem delokrogu in programu čisto primerno in kos današnjim zahtevam ženske organizacije. Naj bi našla 20 letnica, katero bo s primerno slovesnostjo obhajalo, mnogo odmeva v vrstah katoliških uslužbenk v Ljubljani.
lj Umrl je danes ponoči znani starino-slovec Jernej Pečnik v visoki starosti. Najbolj je bil poznan kot izkopo-valec posebno prazgodovinskih in rimskih starin. Sodeloval je 1, 1881. naprej pri vseh izkopavanjih na Kranjskem, posebno na Magdalenski gori (prazgodovinska grobišča), v Zatičini (prazgodovinsko), v Novem mestu (rimski grobovi), v Boštanju (rimska grobišča), v Gribljah (prazgodovinsko), v Brezju pri Mirni peči (prazgodovinsko), na kapiteljskem marofu pri Novem mestu (prazgodovinsko) in drugod. Kopal je deloma na svojo roko, največ pa s podporo c. kr. centralne komisije in c. in kr. dvornega muzeja pod vodstvom Dežmana, S. Rutarja, prof. Antona pl. Premersteina, vladnega svetnika Josipa Szombathyja in dr. Hornesa. V tistih časih, ko so se pri nas za znanstveno metodo še manj brigali, izvzemši par učenjakov, je bil Pečnik nekak nositelj arheološkega stremljenja. Nedvomno je imel Pečnik dar, izslediti prazgodovinska grobišča, Odtehtni del starin ljubljanskega muzeja je izkopal on, bodisi pod vodstvom omenjenih učenjakov, bodisi na svojo roko. Študij žalibog ni imel, sicer bi bil on gotovo eden prvih in mero-dajnih izkopovalcev, ki imajo tudi na znanstveno arheološko smer svoj vpliv. Zadnja leta mož vsled starostne oslabelosti ni več izkopaval, vendar pa je dobival po muni-ficenci deželnega odbora in centralne komisije podpore. Vse točke, ki jih je prekopal, je zabilježil v svojem 29 strani bro-ječem spisu »Vojvodina Kranjska v pred-zgodovinski dobi. — Ljubljana 1912.« Za kulturno delo, ki ga je pokojnik vršil v dobi arheološke stagnacije praktičnim potom, mu je v naši domači zgodovini zasi-guran trajen spomin. Naj v miru počiva v zemlji, katero je tako rad prekopaval.
lj Umrl jc včeraj pomožni uradnik deželne bolnice, g. Franc Završnik,
star 20 let, vnet, delaven član naših društev. Šentpeterski Orel v Ljubljani vabi vse člane k udeležbi pogreba prerano umrlega člana in vaditelja br. Franca Završnik, ki bo jutri popoldne iz mrtvašnice deželne bolnice na pokopališče pri Sv, Križu. Zbirališče ob tričetrt na 3. uro popoldne v društvenih prostorih Šentpeterskega prosvetnega društva. — Šentpetersko prosvetno društvo v Ljubljani se udeleži jutri popoldne pogreba svojega večletnega člana Franceta Završnik. Zbirališče ob 3. uri popoldne pred mrtvašnico deželne bolnice.
lj Ljubljanske volilne sleparije. Obravnava proti deželnemu poslancu Josipu Turku, njegovemu sinu Rajkotu in dvema hlapcema radi fabriciranja liberalnih volilcev se bo vršila pred deželnim sodiščem 19. t. m.
lj Vojaška vest. V domobranstvu se bodo jeseni iz raznih operativnih vzrokov izvršile spremembe v garnizijah. Domobranski pešpolk št. 27 bo prestavljen iz Ljubljane v Gorico, v Ljubljano Pa pride domobranski topničarski polk št. 22 iz Gradca, in sicer z začetkom oktobra tretja in četrta baterija.
— Avstrijska alpska tekma. Razumljivo je, da postavijo avtomobilske tvrdke najboljše in najtrpežnejše vozove, kajti proga vozi po napetih strminah in gorskih prelazih ter hočemo navesti le glavne prelaze in višine, ki jih pasirajo tekmovalci v tej 8 dni trajajoči tekmi: Jezerski vrh 1218 metrov, Ljubelj 1370 m, Kriška gora 1396 metrov, Falcarego sedlo na Tirolskem 2117 m, Pordoj 2250 m. Rolle 1984 m, Broc-cone 1617 m, Jaufen 2095 m, Hochfinster-miinz 1390 m, Turn 1273 m, Ture 1738 m, Kač 1641 m, Turaher 1763 m. Da je torej treba za take višine in strmine posebno močnih vozov in posebno močnih motorjev, je umljivo in so posebno avstrijske avtomobilske marke konstruirale nalašč za to. tekmo posebne vozove, ki se zovejo alpski vozovi. Avtomobilska tvrdka avstrijski Daimler postavi 8 vozov, Fiat 7 vozov, Puch 6 vozov, Laurin <fc Klement 3 vozove, Graf & Stift 2 vozova, Praga 2 vozova, in so torej avstrijski izdelki zelo častno zastopani. Kakor smo že omenili, se prične ta tekma v nedeljo, dne 14. t. m., in pridejo vozači drugi dan v ponedeljek zjutraj med 8.—12 uro dopoldne v Ljubljano, V ožijo po Marije Terezije cesti, Bleiweisovi in Tržaški cesti.
lj Opozarjamo na današnji inserat tvrdke Čamernik & Komp. v Ljubljani. Važno zlasti za one, ki se zanimajo za automobilne zveze,
lj Kavarnarjem, gostilničarjem i. dr. v ravnanje. Kavarnarji in gostilničarji dosedaj običajno niso pošiljali svojih vajencev v obrtno - nadaljevalne šole, kar bi v smislu g 99. o. v. morali storiti. Da se le popolnoma nezakonite razmere odpravijo, opozarja mestni magistrat, kot obrtna oblast vse gostilničarje, kavarnarje, žganjetočo in sploh vse one ljubljanske obrtnike, ki so v posesti kake koncesije v smislu § 16. obrt. reda in imajo že ali pa nameravajo v bodoče sprejemati vajence, na dolžnosti, katere jim kot učnim gospodarjem nalaga § 100. o. r. Zajedno je odrejeno, da morajo vsi vajenci, ki dosedaj še niso dokončali z uspehom ali obrtno-nadalje-valne šole ali pa kakega drugega, vsaj enakovrednega učnega tečaja, počenši od učnega leta 1914/15 obiskovati splošno obrtno nadaljevalnico v Ljubljani. Učni gospodarji imajo v to svrho svoje vajence prijaviti pravočasno šolskemu vodstvu in sc s tem potem izkazati pri mestnem magistratu. Cas in kraj vpisovanja bode mestni magistrat začetkom meseca septembra, kakor vsako leto, pravočasno javno razglasil. Ti vajenci so pa oproščeni celoletnega pouka v risanju, v geometriji in projekcijski vedi. Pregreške zanemarjanja te dolžnosti bode kaznoval mestni magistrat kot obrtna oblast..
lj Velik cirkus Kludsky je danes zju» traj došel v Ljubljano, kjer je takoj začela velika kolonija delavcev s potrebnim izvažanjem iz železniških voz. Štirje sloni so pri tem delu pridno pomagali. Ni dolgo trajalo, in cel park vozov je bil odpravlien na določeni prostor pred sodnijo na Miklošičevi cesti. — K prihodu cirkusa je došla velika množica občinstva. — Zanimivi sloni, kakor tudi velika množina najrazno-vrstnejših eksotičnih živali je bila internirana v velikem cirkuškem šotoru z več stranskimi šotori z neverjetno naglico, kakor da bi iz tal izrasli. Že popoldan so bili šotori in lastna električna naprava skoro popolnoma gotovi in ob 8. uri zvečer se že vrši otvoritvena predstava- — Naznanilo prihoda tega svetovnega podjetja je vzbudilo pri našem občinstvu splošno zanimanje, tako da je naval k blagajni velikanski. Množina najboljših krasnih konj cirkusa Kludsky in sijajne točke in zmožnosti posameznih umetnikov jamčijo za mnogo-brojen raznoličen program, ki je vreden obiska. V nedeljo, dne i4., in v sredo, dne 16. junija se vrše po dve slavnostni predstavi popoldne ob 4. in zvečer ob 8. uri. Pri popoldanskih predstavah plačajo otroc«
in vojaki od narednika doli samo polovične cene. Razstava zveri in coologični oddelek odprta je dnevno od 10. urte dopoldne do 2. ure popoldne. — Predprodaja vstopnic se nahaja v trafiki gospe Češar-kove, Šelenburgova ulica in pri cirkuški blagajni.
lj Pridobninski vpisniki, obsegajoči pripadnike davčnih družb I., II., III. in IV. razreda je c. kr, davčna administracija do-gotovila in so počenši z dne 12. junija 1914 skozi 14 dni v uradnih urah v pisarni mestnega ekspedita, Mestni trg 27, III. nadstropje vsakemu pridobninskemu zaveden-cu na vpogled.
lj Knjigovodski tečaj, ki ga priredi zavod za pospeševanje obrti v Ljubljani se bo pričel v ponedeljek, dne 22. t. m. v prostorih, slovenske trgovske šole. Natančni čas začetka se bo objavil pozneje, učne ure pa se bodo sporazumno z udeleženci na dan otvoritve porazdelile na tri ali štiri dni v tednu. Nekaj mest je še prostih in naj se priglasijo nadaljne prijave v pisarni zavoda za pospeševanje obrti. V tečaju se bo oziralo predvsem na kovinske obrti ter naj bi se priglasili posebno še ključavničarji in kleparji.
lj Promoviran je bil danes na dunajskem vseučilišču za doktorja prava Robert Kastreuz.
lj Nogometna tekma. Iz športnih krogov se nam poroča: Nogometna tekma na Telovo je športnike naravnost iznenadila radi nešportnega vedenja gostov in želeti bi bilo, da »Ilirija« ne vabi nikdar več športmanov te kakovosti. Drugače namreč lahko mnogo trpi ta šport in klub »Gradjanski« je že lansko leto nastopal precej ostro. Kakor je pa letos, to presega že vse meje. To ni bila tekma, ampak splošno mrc-varjenje. Žoga jim je bila prav malo mar; glavno važnost so polagali na moža; torej da nasprotne igralce napravijo nesposobne. Mučno je bilo tudi poslušati njih večni refrain: »Remplaj, remplaj!« Morda bi bilo mogoče brzdati goste, da bi bil vodnik že z vsega počet-ka nastopil proti njim kar najodločnej-še in par igralcev, ki niso hoteli upoštevati njegovega svarila, takoj odstranil z igrišča. In končno še ona neopravičena zapustitev igrišča. Po našem mnenju ima o igri odločevati sodnik in ne posamezen igralec. Sodnik je priznal »Iliriji« goal, ker jc bila poslana žoga že vsa prekoračila nasprotna vrata in jo je — kar lahko potrdi tudi nešteto drugih gledalcev — vratar gostov vjel šele v mreži ter tako zopet oprostil, gostji trdijo, da to ni res, zahtevajo, da se goal razveljavi in ker se to ne zgodi, zapuste igrišče, ko se je v drugi polovici igralo šele 17 minut. Seveda se je »Ilirija« potem sklicevala, da ne more izpolniti napram njim pogodbe in gostje so po njih lastnem zatrdilu potem iskali udejstit-ve te pogodbe na policiji. Tudi ni športno. Res prav škoda, da so ravno hrvatski gostje se pokazali tako malo športne. S to tekmo smo torej doživeli v Ljubljani zopet nekaj novega. Upamo samo, da sc naši šport mani, koder igrajo v tujini, nc bodo dali nikdar zapeljati do takih mučnih in obsojanja vrednih nastopov.
lj Na I. državni gimnaziji, Toma-nova ulica (poleg »Narodnega doma«), se bodo vpisovali učenci za prvi razred prihodnjega šolskega leta že v nedeljo, dne 28. j u n i j a. Vse natančnejše se čita v veži šolskega poslopja ali pa izve pri ravnateljstvu.
lj Umrl j c včeraj popoldne po dolgi in mučni bolezni občeznani in priljubljeni gostilničar »Pri belem Kranjcu«, gospod Josip P o držaj, v najlepši moški dobi še ne prav 35 let star. Prejšnji mesec mu je umrla žena in sedaj je tudi njemu napravila smrt tragičen konec. Pogreb bo jutri ob petih popoldne, iz Sv. Florijana ulice L Bodi mu žemljica lahka!
lj Nesreča. Ko jc danes zjutraj F r, Krašnja peljal v Ljubljano vipavsko sadje, sc mu jc med Vrhniko in Brezovico pri železniškem prelazu splašil konj. Krašnja je voz, ki se jc hotel prevrniti, podpiral, med tem pa so zdrčale škatulje z voza, podsule Krašnjo in ga na glavi tako poškodovale, da je do-spevši v Ljubljano moral iskati zdravniške pomoči.
lj Umrli so v Ljubljani: Josip Po-držaj, gostilničar, 35 let. — Mih. Cvim, delavec, 55 let. — Aleš Krumpestar, posestnik, 58 let.
lj Vpisovanje za I.letnik tukajšnjega c. kr. ženskega učiteljišča je v nedeljo, dne 28. junija, ob 9. uri, v I. letnik moškega učiteljišča pa v sredo, dne 8. julija, ob 2. uri. (Glej inserat.)
lj Izgubil se je iz Poljanske ceste 20 do Glavnega trga zlat poročni prstan. Najditelj naj ga odda proti nagradi v upravništvo »Slovenca«.
lj Ura z verižico sc jc našla na Res-Ijevi cesti. Dobi se na Elizabetni cesti 7.
lj Kresnice so jelc ponoči frčati že prejšnji teden — ki jih jc bilo vslccl sla-
bega vremena le malo videti — ter s tem naznanjale, da se bliža praznik sv. Janeza.
Merske novice.
š Stavka meščanskega kluba v gra-škem občinskem svetu. Seje graškega občinskega sveta dne 12. t. m. se člani nemškega svobodomiselnega kluba niso udeležili, Hitro so poskrbeli, da so došli k seji vsi člani uradniške stranke in socialističnega kluba, da je bila seja sklepčna. Devet točk v seji niso mogli rešiti, ker niso bili navzoči poročevalci, člani meščanskega kluba, ki referatov tudi niso izročili predsednikom odsekov ali drugim tovarišem odsekov.
š Iz ljudskošolske službe na Sp. Štajerskem. Imenovani so: usposobljena učiteljica ročnih del Ana Smolnikar za učiteljico ročnih del v Zavodnah; provizo-rična učiteljica v Sv. Jerneju Leopoldina Novak za definitivno učiteljico istotam; provizorična učiteljica v Vurberku Štefanija Spindler za definitivno učiteljico istotam; definitivni učitelj pri Sv. Marku Ludvik Ivanjšič za učitelja pri Sv. Juriju na Ščavnici; provizorični učitelj v Velki Aleksander Koprive za definitivnega učitelja v Ščavnici; definitivni učitelj pri Sv. Duhu Avgust Lah za nadučitelja istotam; provizorična učiteljica v Sevnici Pavla Starki za učiteljico ročnih del istotam; provizorična učiteljica v Novi Cerkvi Hedvika Smolnikar za definitivno učiteljico istotam. Začasno je vpokojena defi-nitivna učiteljica v Hrastniku Alice Ko-schell, stalno pa začasno vpokojena učiteljica Ivana Škerjanc.
š Preobila žetev bele žene. Velika Nedelja: Mesec majnik je bil usodepolen za našo faro. Priklatila se je od nekod škrlatica in neusmiljeno morila mlado življenje. Otrok je umrlo v pretečenem mesecu 12 in 4 odrasli; narodilo se jih je 10. V šoli ni pouka; smrt je pobrala tudi štiri šolarje ter jih presadila kot mlade cvetke v rajski vrt. Po fari leži vse polno malih bolnikov, mrtvaški zvonovi skoro neprestano pojejo.
š Teharje. 7. junij — nedelja — je bil pri nas »protialkoholni dan«. Štiri predavanja, oziroma govore o tem prevažnem vprašanju je imel pri nas preč. g. profesor dr. Fr. Kovačič, in sicer zjutraj v cerkvi in nato v čitalnici in ravno tako popoldne za mladino v cerkvi in za tem v čitalnici. Uspeh njegovega velezanimivega in temeljitega predavanja: 14 popolnih abstinentov se je vpisalo v Sveto vojsko«. Č. gosp. profesorju Bog plačaj njegov trud!
š Iz štajerske odvetniške zbornice. Dr. Matevž Senčar, dosedaj koncipist pri dr. Benkoviču in kazenski zagovornik v Celju je otvoril s 1. junijem svojo lastno odvetniško pisarno v Laškem trgu. — Iz liste štajerskih odvetnikov se je dal zbrisati dr. Friderik Gotscher, odvetnik v Radgoni. Posle njegove pisarne bo vodil odvetnik dr. Sirk. Dr. Gotscher se poda v privatno življenje in bo stanoval na svojem vele-posestvu.
š Zopet nova skupina Jugoslovanske Strokovne Zveze. V Slovenski Bistrici se je v nedeljo, dne 7. junija ustanovila skupina J. S. Z. Govoril je okrožni tajnik Vekoslav Zaje. Pristopilo je čez 20 članov. Organizacija je za naš kraj velikega pomena. Rešiti moramo naše delavstvo pred socialno - demokraškimi in nemčurskimi kremplji.
š Častiti gospodje duhovniki proiesor-ji in kateheti se vabijo v počitnicah na letovišče v Planinko pri Ruški Koči na Pohorju, 1250 metrov visoko, kjer dobe prosto stanovanje in hrano po znižani ceni proti obveznosti v poleg stoječi cerkvi sv. Areha maševati. Oglasila se naj pošljejo na naslov: »Podravska podružnica slovenskega planinskega društva«, Ruše, Štajersko.
š Medjumurje. Dne 7. junija je v bolnišnici v Radgoni umrl Ivan Ivko, župnik štrigovski. Dne 9. junija ob 5. uri popoldne je bil pokopan v Štrigovi. Bilo je na sprevodu deset duhovnikov, med njimi 3 Slovenci, kot soseda dekan iz Ljutomera M. Jurkovič in Ivan Zadravec, župnik pri Sv. Bolfenku, in en frančiškan iz Čakovca, rojen Slovenec. Nekoliko druge inteligence in veliko vernega ljudstva iz domače župnije. Sicer pa bi bilo lahko več vernega ljudstva iz tako velike župnije kakor jc Štrigova, kjer jc duš okoli 8000. In to ljudstvo, ki v cerkvi poje slovensko, ker je na slovenski meji, oskrbujeta samo dva duhovnika. Medjumurje spada v zagrebško nadškofijo. V tej škofiji jc veliko pomanjkanje duhovnikov. Slišal sem, da neko župnijo opravlja samo 1 duhovnik z 18.000 dušami. Redno delovati tam ni mogoče, četudi imajo dandanes pridne in marljive duhovnike. Štrigova leži kraj meje Štajerske in meji na Ljutomer, Sv. Bolfenk in celo na Središče, torej od Mure do blizu Drave, to je blizu 4 ure dolga črta v širini. Koliko ur sega proti izhodu, ne vem, menda okoli 2 uri daleč .Nagrobni nekro-log je bil — madjarski. Tukaj madjarija spioh strašno pritiska, kar je znano splošno, in že po napisih na »groblju« se oo-
zna. Mesto Anton je Antal, mesto Kiš je Kiss. Tudi sem videl — nemške napise na ktižih itd. O ti, ubogo Medjumurje! Pokojni je bil rojen v Črevšovcih (Črešnjevci) med ogrskimi Slovenci, imenovani Prek-murci. Bil je priden duhovnik in zaveden Slovan. Dosegel je starost blizu 70 let. N. p. v m.!
š Pevski venček priredi ob priliki izleta orgljarska šola iz Celja, in sicer v Šmartno pri Velenju v nedeljo, dne 14. junija 1914, točno ob 3. uri popoldne v društvenem domu, kar jc tamošnji preč. gosp. župnik Cizelj iz prijaznosti dovolil. — Na sporedu so najlepše slovanske pesmi. — Vstopnina 50 vin. — Prostovoljni doneski se hvaležno sprejmejo. Po dokončanem sporedu odhod v prijazno cerkev sv. Martina, kjer se zapoje pesmica v proslavo Marije. — Prijatelji slovenskih pesmi ste vljudno vabljeni v obilnem številu. Opomba: V slučaju slabega vremena se izlet preloži na negotov čas. — Izletniki.
Vzrok zlati žili ni samo poklic ali po-dedovanje, ampak največkrat zanemarje-nje zaprtja. Vladni zdravstveni svetnik dr. Clemens v Rudolfstadtu piše v svojih zapiskih, da je naravna »Franc Jožefova« grenčica, večkrat na dan v manjših množinah zaužita, proti zlati žili in bolečinam v križu izvrstno sredstvo. Večkrat zadostuje že samo pol kozarca Franc Jožcfovc vode, da je uspeh zanesljiv. — Dobi se v lekarnah, drogerijah in v prodajalnah rudninskih voda.
Svojega denarja je vsakdo sam gospodar, more ga makari zaigrati v loteriji, komur pa je njegov denar drag, ta naj čita današnji oglas »Slovenske Straže«, glasom katerega z nakupom dobrih vrednostnih srečk more oboga-teti, na vsak način pa mu jc zajamčen za vsako srečko po najmanj en dobitek, trajna vrednost srečk, in s tem tedaj varnost za srečko izdanega denarja. Ker so za naročnike srečk določene tudi nagrade in premije, je marsikomu dana prilika, dobiti poleg izbornih vrednostnih srečk tudi še velik ali pa ves del zanje izdane kupnine nazaj. Ponudba je vseskozi poštena in se te daj sama od sebe priporoča. Ker se prihodnjo žrebanje vrši že v prihodnjih dneh, pišite še danes po pojasnilo, ki Vam ga takoj brezplačno pošlje: Valentin Urbančič, Ljubljana.
Življenje majhnega deteta visi na niti,
ako ni prebava v redu. Zato ne zamudite pravočasno dati svojemu otroku Nestle-jeve moke za otroke; s tem si prihranite težko očitanje v prihodnjosti. Poskušnjo in poučno brošuro o otrokovem negovanju pošilja popolnoma zastonj: Henri Nestle, Dunaj I, Biberstrasse 5 k.
Tržne ccne.
Cene veljajo za 50 kg.
Budimpešta, 13. junija 1914.
Pšenica za oktober 1914 . . .	12-95
Rž za oktober........9-32
Oves za oktober.......7'90
Koruza za julij 1914.....7'64
Koruza za avgust 1914 ....	7'79
Koruza za maj 1914.....7 40
Za masaže, operacije kurjih očes, zdrav, telovadbo, manikuro, zdravljenje z vodo (mrzlo) se priporoča
Jos. Hasenohrl
1901 zdravniško izprašan kopališki mojster, hotel „PRI SLONU",
Rj_
N«	1987
t
NPrežalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je vsemogočni Bog v svoji previdnosti k Sebi poklical gospoda
i Jožefa Podržaj
N	gostilničarja,
ki je včeraj ob 5. uri popoldne po kratki bolezni previden s svetimi zakramenti v 35 letu starosti mirno
H v Gospodu zaspal.
Truplo predragega pokojnika se prepelje v nedeljo 14. t. m. ob 5 uri popoldne iz hiše žalosti, Florijan-ska ul. št. 4 na pokopališče k Sv. Križu.
Sv. maše po nepozabnem rajniku se bodo brale v župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani.
Priporočamo ga v molitev in blag spomin.
V Ljubljani 13. junija 1913.
Marija Podržaj,
mati.
Franc, Ivan, Alojzij, Martin,
bratje.
Marija, Frančiška, Jožefa, Terezija,
sestre.
Zahvala.
1988
Rodbina Peternelova izreka tem potom najtoplejšo zahvalo za so-žalje, izkazano ob smrti svojega nepozabnega rednika, gospoda
Jurija Peternela
trgovca
dalje za darovano prekrasne vence in za častno udeležbo pri pogrebu nepozabljenega rajnkega, izrekamo tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najpri-srčnejšo zahvalo. V upanju, da se bode tudi na nas prenesla naklonjenost, katero je vžival pokojnik od vseh strani, priporočamo ga v trajen spomin.
Velike Lašče, 12. junija 1914.
Rodbina Peternelova.
2001
Žalostnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni sin in brat, gospod
Franc Završnik
pomožni uradnik deželnih delnih zavodov
dobro-
danes ob 121/2 uri zjutraj previden s svetotajstvi, v starosti 20 let mirno, vdan v voljo božjo, v Gospodu zaspal.
Pogreb bo vnedeljo dne 14. junija ob pol štirih popoldne iz deželne bolnice na pokopališče k Sv. Križu.
Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv. Petra.
Rajnika priporočamo v molitev in blag spomin.
V Ljubljani, dne 13. junija 1914.
Franc in Marija Završnik
starši.
Jože, Karel,
Maks, Alojzij, Nikolai
bratje.
3f
Naprodaj je na Dolenjskem ob državni cesti ležeče, arondirano
posestvo
okoli 30 oralov zemlje. Približno polovica jc gozda, drugo njive in travniki. Zraven spada hiša z gosp. poslopji. Ogleda in izve so ravnotain. Griže, St 1, p. Št. Vid na Dolenjskem. Naslov pove upravništvo „SLOVENCA" pod: 2000. (Znamka za odgovor.)
2000
(štlkarlco), ki zna dobro na stroj veziti, sprejmem takoj v službo, proti primerni plači. Morebitne re-flektantinje naj mi takoj pismeno naznanijo. Lovro Rebolj, zaloga šivalnih strojev v Kranju. 1922
V prijetnem kraju na Dolenjskem se vsled starosti
1872
proda posestvo
obstoječe iz njiv, travnikov, gozda, vinograda in veliko sadnega drevja, po jako nizki ceni. Hiša in gospodarsko poslopje so v dobrem stanju.
Natančna pojasnila daje g. Frellh, gostilničar v št. Runcrlu. Dolenjsko.
Višjega štab. zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito
OLJE ZA SLUH
od strani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečonje iz ušes, šumenje po ušesih in nagluhost, tudi ako jt> že zastarano. Steklenica stane 4 K z navodilom o uporabi. — Dobiva se samo v lekarni ua Novem trgu v Celovcu.	1470
Postranski
zaslužek
Proda se iz proste roke v Rožni dolini h. št. 218, pri Ljubljani visoko-pritlična
hiša*
s trgovino z vinom na drobno in debelo s primerno kletjo, zraven jo tudi lep vrt. Hiša je še 6 let davka prosta.	1990
za žono in dekleta brez razliko stanu, s stalnim zajamčeno domačini delom. - Mesečni zaslužek najmanj SO K. Popolno nova stvar. Vprašanja z znamkami do 00 vin. na: Institut HEISSER, Dunaj VI., Magdalenenstr. 8.
F« K* KHISER
puškar
Ljubljana, Šelenburgova ulica št. 6.
Puške, samokresi, autoiuatične pištole, lovske priprave, popravila.
Topič „SALUT".
pravo za ribištvo! Umetalni ogenj! C. k prodaja smodnika!
Pišite po novi cenik!
i Proda se■
1 • V	\ • V •
lična hišica
v Št. Vidu nad Ljubljano, 2 minuti oddaljena od farne cerkve in 5 minut od kolodvora, za 4400 K. Natančnejša pojasnila da FR. ALEŠ v Ljubljani, Ulica na Grad št. 2, II. nadstropje.	198'J
Ilronor 14 iet sta1, p°štenii1
ULCIICL starišev' 86 sprejme
"** za stavbno in pohištveno mizarstvo v pouk. — Obenem rabim izkušenega „	.
1972
zagarja
pri
na samico s krožno žago, oboje je napravljeno na jermena. Dobro akordno plačilo. Oglasiti se je do 30. junija 1914
Ign. Ažman v Kropi.
t
2—3 sobe s pritiklinami, za ceno 600—800 K, za takojšnjo uporabo, tudi na periferiji mesta, išče uradnik. — Cenjene ponudbe naj se blagovolijo poslati pismeno najpozneje do torka ob 2. uri pop. direktno na upravništvo „Slovenca" pod št. 2002.	2002
Dunajska tovarna
išče za Ljubljano in Kranjsko gospode poljubnega poklica za samoprodajo predmetu brez konkurence, ki se lahko proda in pri katerem je možno zaslužiti mesečno 5—600 kron. Oglase naj se le solventni ponudniki, ki razpolagajo z malim kapitalom, in sicer v nedeljo ali ponedeljek od 9. do 11. ure dopoldne v hotelu ,Union1 soba štev. 36.	2005
9
samostojen delavec, ki se posebno dobro razume pri popravi konjske oprave in strojnih jermenov, se takoj sprejme v pivovarni „Union" v Spodnji Šiški.	1994
ftreten
«raw
Zahvala.
Za vse dokaze odkritega in blagega sočutja povodom bridke izgube našega nepozabnega očeta, gospoda
Matije Krajc-a
trgovca in posestnika
izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo.
Zlasti se zahvaljujemo preblagorodnemu gospodu vladnemu svetniku dr. E. Šlajmerju, gospodu dr. J. Avra-moviču in častitim usmiljenim sestram v Leonišču za požrtvovalni trud med boleznijo, nadalje pričastiti duhovščini v Cerknici in Grahovem, slavnemu šolskemu vodstvu grahovskemu ter slavni požarni brambi žirov-niški za častno spremstvo na zadnji poti, slednjič vsem darovalcem krasnih vencev in vsem onim, ki so spremili nepozabnega k večnemu počitku.
Grahovo pri Cerknici, 11. junija 1914.
1993	Žalujoča rodbina Kraje.
f	zdravijo	(Hrvatsko)
1 /i	proíin	Pojasnila In
_ ji:	revmatSzem	prosi>ek«c
\ y	Ischias
daje direkcija zastonj.
za slovenski, hrvatski, nemški in laški jezik, obenem spreten
knjigovodja
30 let star, z dolgoletno prakso, izurjen Stenograf in strojepisec želi stalne službe. Sprejel bi tudi mesto tajnika kake večje občine ali hranilničnega uradnika, oz. solicitatorja. Cenj. ponudbe pod „Statun 1995" na upravo „Slovenca". .	1995
Razglas.
Služba deželnega eestarja
za boeno-čušperk
je razpisana dO 30. jlltlija 1914. Ob tej cesti bivajoči prosilci imajo prednost.
Prošnje sprejema:	1990
Cestni okrajni odbop Št. Vid nad Ljubljano.
Kompletni nov automobil s 5 sedeži 4700 kron.
Kupi se v ljubljanski okolici mala
Posredovalci izključeni. — Dopisi na upravništvo „SLOVENCA" pod : A. Z. 26 - 1934.
Mesto kot
tesarski polir
želi spremeniti absolvent c.k. drž. obrtne šole z večletno prakso v tesarstvu, sposoben kot delovodja za vsa v to stroko spadajoča dela, obenem spreten risar. Cenj. dopisi na upravo tega lista pod: 1936
TRGOVMfl
m se
a ¡a o n a ta
pripravna za žensko. Prijazne ponudbe z naveden jem stroke in potrebnega kapitala se prosi pod: Zd. Z., Ljubljana, poštno-
ležeče glavna pošta.	1997
Zastopniki
za Kranjsko se iščejo proti visoki proviziji. Po kratkem službovanju na poskušnjo, zagotovljeno mesto s pokojnino. Ponudbe naj se vpo-šljejo na „Dunajsko mestno zavarovalnico, Gradec, Her-rengasse 11."
1958
1998
Razpisuje se služba
organista
v Škocijanu pri Mokrongu. Letni dohodki 600 K in prosto stanovanje. Prošnje jé vložiti pri župnijskem uradu do l.jul. 1914.
Razglas.
Dne 23. junija 1914 ob 10. uri dopoldne se vrši
javna
dražba
restavracije v Tržiču
tik kolodvora, t. j. hiša z vrtom.
Krasna lega. Pogoji zelo ugodni. Poizve se pri sodišču v Tržiču, Gorenjsko.	1962
Senzacija!
&
u tf u a
z <
Ž
Podpisana tvrdka razstavi v nedeljo dne 14. junija 1914 skozi celi dan sledeča moderna vozila p. t. interesentom na ogled:
Najnovejša kolesa znamka „KINT A". Cena 120 do 150 kron. Slovita motorna kolesa „WANDERER". Cena od 1300 do 1800 kron. Najmanjši automobil sedanjosti „ WANDERERCena 5500 kron. Najcenejši automobil sveta, amerikanski „FORD". Cena 4700 kron. Luksus automobil/ in elegantni, najnovejši autobusi priznano najboljše svetovne znamke „AUSTRO-DAIMLER".
Interesentom stojimo s strokovnimi pojasnili brezplačno na razpolago.
Karel Čamernik d- Komp.
trgovina s kolesi, motorji, automobili, mehanična delavnica /. vrste in garaža
Ljubljana, Dunajska cesta 9-12.
3
o ß* o
3
O
Senzacija!
20 HP amerikanski „FORD" automobil s 5 sedeži 4700 kron.
Senzacija!
182. Mtev,
SLOVENEC, 'ö'nc 13. junija 131«.
Stran ai »
mrliške novice.
i Napreden program. Na liberalnem zaupnem shodu je glavni govornik lovil posebno obrtnike, da bi šli za napredno stranko v boj. Ako bo narodno-napredni stranki sreča mila ter zmaga, je obljubil, da bo skrbela, da ne pride noben krošnjar ne sejmar več v Idrijo. To je ves program! Ostane pa pri starem, da bodo napredni trgovci še naprej prodajali čevlje, klobuke in podobno šaro. Kdor je za podraženje živil in življenjskih potrebščin, bo pa res moral voliti z naprednjaki.
i Mesto župana razpisuje napredna stranka. S Štravsom niso prav zadovoljni, dasi jim hudo po dlaki vleče. Glavni pogoj sposobnosti je, da ne sme biti domačin. Precej dobro stoji za Primožiča, nekateri pa gledajo malo celo po Ganglnu.
i Občinsko pisarniško osobje se je zopet pomnožilo, kakor poročajo, za eno novo nepotrebno moč. Ker ie bilo že do-sedaj za toliko oseb premalo dela, so skrajšali uradni čas od nekdanjih osem uradnih ur na šest. Kaj bo sedaj ukrenili, ko ne manjka za toliko oseb samo dela, ampak tudi prostora, še ne vemo. Kaj poreko previdni davkoplačevalci, pa vemo.
i Volilni imeniki so bili razpoloženi do vštetega 6. junija. Reklamacij sta vložili napredna in socialno-demokraška stranka skupaj kakih 9, naša pa čez 80, pa še ni vse v redu. Tako delajo, ker jih je preveč zraven. Reklamacijsko delo je dalo dosti truda, notar je rekel, da se ne bi tega lotil za 500 kron. Sestava dobrega in zanesljivega imenika je pa pri nas prav lahka stvar. Že meseca marca so občinski uslužbenci popisovali po hišah volilne opravičenec III. razreda. Dognati opravičene vo-lilce I. in II. razreda je še lažje. Čemu neki imamo davkarijo in javno zemljiško knjigo — in pa toliko pošteno plačanih občinskih uslužbencev? Pol pole papirja je tudi še dobiti v občinski pisarni, da se lahko poizve pri glavarstvu, kdo in koliko plačujejo osebne dohodnine. Ampak redu se težko privadimo, malo narobe mora iti povsod.
i S parom dela županstvo, da bi bile kmalu volitve. Imenike so imeli dovršene že pred mnogo tedni, tako da bi bili lahko razpoloženi še pred 1. majnikom. A županstvu se ni nikamor mudilo ter je šele dne 16, majnika prišlo z njimi na dan. Sedaj pa je prava gonja. Dne 6. junija so bile vložene reklamacije naše stranke — čez 80, kakor omenjeno — ob tri četrt na 2. uro popoldne, tik pred sklepom uradnega, časa. Županstvo se mora seveda poučiti, na čem temelje reklamacije, da tudi s>vojc podatke predloži reklamacijski komisiji. Zato ima po § 17. a občinskega volilnega reda celih osem dni časa. Pri nas je županstvo sklicalo reklamacijsko komisijo že na dan 7. junija zjutraj ob 8. uri, ne da bi bilo preskrbelo najmanjšo informacijo, kar je sam notar grajal. Zato so bile pa tudi razsodbe tej pripravi primerne. Župna cerkev plačuje nad 80 K davka za hišo, katere lastnica je. A je komaj našla milost, da so jo vpisali. Nasprotno pa so vpisali ali pa ne pustili črtati osebe, katerim še ni predpisan eno leto davek, ker niso še toliko časa posestniki. Dolgo vrsto imamo v imenikih oseb, ki dobivajo iz občine redno podporo ter so v tiskanem računskem zaključku našteti kot mestni ubogi, a reklamacijska komisija jih ne pusti črtati, tistih par naših podpirancev pa še vpisali niso. To so »razsodbe«. Treba bo iti naprej. Radovedni smo, ali bo tudi glavarstvo podpiralo to naglico županstva, ki se mu pa prej skozi tedne pi mudilo, kakor pred tremi leti, ko je dalo pb pol 9. zvečer ekspresno dostaviti fadnji odlok.
i Besede in delo sta pri naprednjakih posebnega pomena, prvih je mnogo, dela pa malo. V seji, ko so določali člane re-klamacijske komisije, je naš odbornik predlagal, naj bi se volila v komisijo dva naša moža. A n^preejnjaki so bili takoj pokon-cu, češ da njim pristojita dva zastopnika, ker imajo več odbornikov. Dobili so ju. Ko se je pa sešla reklamacijska komisija k razsojevanju, enega naprednjaka sploh blizu ni bilo, drugi je pa nekaj časa pri oknu gledal, malo pomešal razsojevanje, pa jo odkuril. Naprednjaki bodo za občinski odbor takrat, ko bodo prav visoke do-klade, pa malo dela, kvečjemu, če se bo kaj zidalo.
i Javni računi — pa taki! Računarji PU idrijski občini nekaj časa sem hudo slove. Da jo bodo pa še tik pred volitvami tako polomili, niti mi nismo pričakovali, ki jih prečej poznamo. Pred seboj imamo javni račun, ki ga je izdala naša mestna občina in je podpisan od Ivana Štravsa in Julija Novaka. Primerjamo ta račun z javnim računom naše mestne hranilnice, ki je
Eodpisan od Ivana Štravsa in Julija Nova-a. Mestna občina in mestna hranilnica sta že od ustanovitve poslednje nekoliko »v žlahti«, ker je občina posodila hranilnici, da se je mogla ustanoviti. Sedaj pa ne moremo dognati, koliko šc ima dobiti občina cd hranilnice, ker se računi ne vjemajo, dasi izhajajo iz istih rok. Leta 1911 je v bilanci mestne občine pod aktivi IV. po-
stavka: Ustanovni stroški »Mestne hranilnice« 4872 K 84 h. Leta 1912 je poročalo županstvo med »prehajalnimi dohodki«, da ]e dobilo od »Mestne harnilnice- povrnjenih 400 K za ustanovne stroške. V bilanci res izkazuje na račun -Mestne hranilnice« še dolga 4472 K 84 vin. Leta 1913 je izkazalo županstvo med prehajalnimi dohodki« zopet 600 K, ki jih je plačala »Mestna hranilnica«. V bilanci je temu primerno res tudi izkazan aktiven zaostanek ustanovni stroški Mestne hranilnice« le še 3872 K 84 v. Temu nasproti pa izkazujejo računi »Mestne hranilnice sledeče: Leta 1911 najdeš v bilanci med pasivi pod tekočo številko 2 »Račun ustanovnih stroškov mestni občini Idrija« 2855 K 46 v. L. 1912 nikjer ne najdeš v r. ru navedeno, da bi bila hranilnica kaj vr ^a občini. Zato zopet v bilanci med pasivi ista postavka v znesku 2855 K 46 vin. Tudi v računu leta 1913 ne najdeš nikjer navedno, da bi bila hranilnica kaj vrnila na račun ustanovnih stroškov, ampak nasprotno stoji v bilanci med pasivi zopet 2855 K 46 vin. kot dolg mestni občini na ustanovnih stroških. V občinskem računu pravita Štravs in Novak, da sta prejela zadnji dve leti od »Mestne hranilnice« 1000 K, v računih »Mestne hranilnice pa je ravno tako visok dolg še izkazan kakor v letu 1911. Vladnemu komisarju bi pač moralo biti znano, kateri računi so napačni, ker smo že lani opozorili na to neumljivo metodo proraču-navanja. Tudi gostobesedni »Narodov« dopisnik je molčal tedaj. Kaj je torej s temi računi? Zanimivo pri vsem je pa še najbolj, da se ravno osebe, ki izdajajo take račune, najhuje trudijo, da bi pač nc prišel niti eden naših mož v občinski odbor. Vo-lilci, sedaj pride čas, da postavite na čelo občini može, ki kaj razumejo in hočejo delati za njene koristi. Proč torej z naprednjaki in njihovimi tesnimi prikritimi in očitnimi zavezniki!
Naravna
najbogatejši alkalifni (natron litijev) kislec na Češkemu. — Izborna dietetična namizna pijača. O vrednosti ..Bilinske" izvolite vprašati hišnega zdravnika.	624
Sanatorij Gutenbrunn in mestno zdravilišče. ^ i
BADEK PEI DUNAJU. Solnčno in ziaiue kopeli,:- fj I močno solni'o, kardiograiija, zdravljenju z radijem. * M [CDr. Erik Kubnolt ) Zdravnik vodja: Dr. Oto pl. J, Aufsohoalter In c«b. »vet. dr. D. Podzaliradsky.
Pojasnila zaetonj.
i ir.n i g
od Bergmann & Co., Tešin ob Labi je in ostane slejkoprej nedosežen v presenefienem barvanju las in brade. Dobi se v svetli, rujavi in Črni barvi steklenica po kron 2-50 v lekarnah, dro-gerijah in parfumerijab.	744
■
m
KOLESA PRIZNANO NAJ: BOLJŠA SEDANJOSTI X
LJUBLJANA MARIJE TERE: ZIJE CESTA sr« NOVI SVET f NASPROTI KOLIZEJA Z AH TEVAJTE PRVI 5L0V.CENIK BREZPLAČNO
.SČSZSeSESESaSHSHSHSEE!
261etni mladenič išče znanja v svrho ženitve z gospodično 20 do 30 let staro, ki bi iuiela veselje do trgovine na Gorenjskem, ter od 8 do 16.000 K premoženja v gotovini.
Ozira se Ie na resne 1932 ponudbe s sliko pod
Trgovina 200, poštno ležeče Kranj. ieSlS12SHSHSHSH5H5a52S?ja5?SaS3Sli
a
m
H

VOJSKA"
na Balkanu 1.1912-13.

Zdravilna
M H
n n
n
H
N N
N
m
a «
H
m m h m
%K
Prirejeno po nemški knjižici župnika Jan. KUnzle-ja. Cena 60 vin. po po pošti 70 vin. Poleg knjige „Naša zdravila" in pa brošure s tabelami rastlin „Zelišča v podobah" je izšla tretja knjižica te vrste pod naslovom „Zdravilna zelišča". Ta knjižica je skromna, pa bo zadovoljila vsakega, ki jo bo rabil; kar si morda zastonj iskal v obširnejših zdravilskih knjigah, boš našel v tem kratkem, pa jedrnatem spisu. Čudil se boš, da je moderna veda pozabila na najboljša zdravilna sredstva, katera je sam stvarnik podaril naravi, da so nam vsaki čas na razpolago. Naši stari so jih poznali in z vspehoin rabili, moda pa jih je črtala iz programa ; so pač prevsakdanja in si jih lahko sani zastonj preskrbiš, zato kljub svojim neprecenljivim vrlinam nimajo veljave. Knjižica, katero smemo imenovati zbirko receptov za bolezni, ki najbolj in najpogosteje mučijo ljudi, je dosegla prav izvanredne vspehe. V Švici, kjer je izšla, v nemškem jeziku, so se ljudje kar trgali za njo; v par mesecih se je prodalo do 250.000 izvodov.
Naša zdravila
in njih uporaba v domačem zdravilstvu.
Cena K 1*20, vez. K l-80. Tudi ta knjiga zasleduje smoter, povzdigniti veljavo starih, preizkušenih domačih zdravilnih sredstev. V kratkem času odkar je izšla, se je že precej razširila in je splošno znana in priljubljena. — Za vse, ki nabirajo zelišča, je važna knjižica:
v podobi.
Cena 60 vin., ki prinaša slike zdravilnih zelišč v naravnih barvah, tako da bo vsakdo, ki kake rastline ne pozna, isto s pomočjo te knjižice lahko spoznal in našel. Vse tri knjige tvorijo lepo celoto in bi jih ne smelo manjkati v nobeni hiši, ker nudijo prvo pomoč v slučaju nujno potrebe.
Zemljevid Balkana.
1 : 250.000. Cena 2 K. Ta zemljevid, katerega dobe naročniki celoletnega dela „Vojska na Ralkanu" brezplačno, je edini slovenski, najnovejši in najnatančnejši "zemljevid balkanskih dežel. Ker so v tem zemljevidu poleg novih začrtane tudi stare meje balkanskih držav, je iz istega najhitreje in najbolj jasno razviden uspeli balkanske vojske za združeno krščansko orožje. Ta zemljevid je neobhodno potreben za vtnevanje poteka balkanske vojske in bo tudi pri bodočih dogodkih na Balkanu izvrstno služil, kajti na Balkanu še vedno vre in balkanske države se z mrzlično naglostjo vnovič oborožujejo.

1
xt: v. x " v ~ T' xa9 v
N K
Sestavila profesorja Anton Sušnik in dr. Vinko Šarabon. Cena: elegantno broširano s krasno, večbarvno naslovno sliko K 650, elegantno vezano K 850. — Obsega popis balkanskih razmer neposredno pred vojsko in vse vojne dogodke do sklepa končnega miru v Bukareštu. V knjigi je podana torej tudi zgodovina druge nesrečne balkanske vojne, katero so neprevidno začeli Bolgarji proti bratski Srbiji in zaveznici Grčiji. Poleg zemljevida, ki je izšel v prvem delu knjige, je zaključku priložen tudi obširni najnovejši slovenski zemljevid balkanskih držav s starimi in novimi mejami. Iz njega so razvidni kraji, kjer so se vršile krvave bitke, krajevne pridobitve posameznih držav ter velikanski poraz Turčije, ki je izgubila do malega svoje celo evropsko ozemlje. Ta zemljevid, katerega dobe naročniki celega dela brezplačno, stane za nenaroč-nike 2 1\. „Vojska na Balkanu1' je najzanimivejši in najzanesljivoši popis vojßke, ki je divjala ob naših mejah in v svojih posledicah še sedaj vznemirja Evropo. Pisatelja sta se ravnala le po povsem zanesljivih virih generalnih štabov ter uinela vplesti med krvave dogodke toliko mičnih do-gorlbic, da se knjiga čita kot» zanimiva in privlačna povest. Tudi v svoji zunanji opremi je ta knjiga najbogatejše slovensko zgodovinsko-leposlovno delo. Ima namreč dva zemljevida, večbarvno naslovno sliko, več umetniških prilog in nebroj pojasnjevalnih slik med tekstom. Knjiga je torej važen zgodovinski dokument, poleg tega pa tudi velikega zemljepisnega in narodopisnega pomena, ter bo kot taka posebno mnogo koristila naši mladini. Raditega bi Jo ne smelo manjkati v nobeni šolski in društveni knjižnici; odlično mesto bo pa zavzemala tudi v knjižnici vsakega posameznika.
Higijena na kmetih.
Po dr. Feltzena knjigi „Landhygiene" priredil M. C. Cena K 1'20. Uav-najmo se po predpisih higijene, in obranili se bodeuio bolezni ter živeli srečni in čvrsti do pozne starosti. To je novo geslo, katero nam zabičuje zdravniška veda. Ce se bodemo varovali razmer in pogojev, ki provzro-čajo bolezni, potem se nam tudi bolezni same ni bati, ker sploh ne bo našla pristopa do nas. Navedena knjiga je natančen in poljuden katehi-zem teh navodil ter razumljivo obravnava vsa posamezna poglavja higijene. Knjiga bo mnogo koristila vsem slojem, posebno se pa ozira na naše podeželske razmere. Pridejan ji je pouk o prvi pomoči pri nezgodah. Posebno porabna je ista za ljudske predavatelje in voditelje društev, ki bodo v njej našli mnogo zlatega zrna za naše ljudstvo. Istotako je pa knjiga za vsakega posameznika vredna vsega priporočila.
Knjiga uradnih vlog.
Zbral Janko Do!Ž?n. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebo. Cena K 3-—, vezana K 41—. — To je praktična knjiga prve vrste in zato vsakemu potrebna. Že naslov sam pove, kako bogata zbirka najrazličnejših vlog, potrebnih vsak dan, jo v nji podana. Obrtne vloge, vloge za uveljavljenje vojaških ugodnosti, davčne napovedi in druge finančne vloge, tožbe, pravde, oporoke, kupne pogodbe, izbrisne pobotnice, vlogo na deželni odbor, prošnjo itd., vse je v knjigi natančno obrazloženo in pojasnjeno z različnimi, za razne slučaje prikrojenimi in takoj porabnimi vzorci. S pomočjo te knjige bo vsak lahko sam napravil pravilno vlogo ter jo, ker je pri vsaki vlogi vlogi označen predpisani kolek, tudi po predpisu kolkoval. V primer s koristmi, ki jih nudi ta knjiga vsakemu, je nabavna cena nizka. F.nkratni izdatek za njo se bo v kratkem času bogato izplačal.
N
E
H ►J
»i
N N N K K M K N N N N K N K N fc N
m
K
m te m te te m m te te te te te te te te te te te te te N te N te N U te te
N
v», v nč r >éë

MARIJA SATTNER
LJubljana. Dunajska cesta 17, II. stop., II. nadstr. (Medljatova hlsa).
se priporoča prečastiti duhovščini za
Izdeluje cele ornate, kazule v vseh liturgičnih barvali pluvijale, obhajilne burze, štole in vse za službo božjo potrebne stvari, pri-prosto in najfineje, kakor se glasi naročilo, v svilnatem in zlatem vezenju. — Izdeluje tudi
| C. kr. priv. tovarna za cement!
Trboveljske premogokopne družbe v Trbovljah
priporoča svoj priznano izvrsten Portland - cement v vedno enakomerni, vse od avstrij-skega društva inženirjev in arhitektov določene predpise glede tlakovane in podorne trdote daleč nadkriljujočl dobroti kakor tudi svoje priznano izvrstno apno.
Priporočila in izpričevala
raznih uradov in najslovitejših tvrdk so na razpolago.
Centralni urad: Dunaj I., Falckestrasse 1.
Vi	i 'jfj^LJJli.! Tr^tSXLLTrM.T^ (
bandera
m
er izvršuje vsakovrstno cerkveno perilo iz pristnega platna. — Vporablja samo dobro blago, cene po mogočnosti nizke, zagotavlja trpežno, vestno delo in hitro postrežbo. — Prenovljenje starih paramentov tudi radovoljno prevzame.
13
Kneza Auersperga adioaktivno kopališče
A. Hauptmann-* nasledniki
jl.ZANKL sinovi
LJubljana.
Toplice na Kranjskem
Tvornica kemičnih hm. lakov in firnežev
Postaja dolenjske železuice Straža-Toplice. Akratov vrelec 38<>C, ki daje nad 30.000 hI radioaktvne vode na dan. Velika kopališča, posebne in močv rne kopeli. Elektroterapija, masaža, s komiortoiu opremljene sobe, izvrstne restavracije. — Indikacije: revmatizem, protln, ne vr algi j a (ishias), nevrastenlja, hlsterla, ženske bolezni itd. Prospekte daje kopališko ravnateljstvo Sezona od 1. maja do 1. oktobra.	2188
umni	i
UUUQUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUUI
Najhitrejša in najsigurnejša
vožnja v
Hmeriko
je z ekspresnimi
cesarskimi brzoparnikl: »Kaiser Wilhelm d. II.«, »Kaiser Wilhelm d. Gr.«, »Kronprinz Wilhelm«, »Kronprinzessin Cäcilie« in z največjimi brzoparniki: »Prinz Friedrich Wilhelm«, »George Washington«, »Columbus« itd. Vožnja 5—6 dni.
Posebno opozarjam na novo vpeljane kajute (kabine) III. razreda. V teh je prostora za 2, 4 do 6 oseb; opremljene so čim najudobneje. Potniki dobivajo v posebnih jedilnih dvoranah ob pogrnjenih mizah izborno hrano. Na razpolago imajo poleg družabnih in kadllnih salonov tudi posebni šetalnl krov, kopelji itd. Na krovu jim igra vsak drugi dan godba. ■■	Odhod potnikov iz Ljubljane vsak torek in četrtek. ...
Potnik, ki kapi pri meni vozni list, <lobi v pristanišča brezplačno brano iu stanovanje! — Kdino veljavne vozne listke za te parnike, kakor tndi za vso progo amer. železnic pri
Ed. Tavčar-ju v Ljubljani S^^ÜCSS-Ä
listov tadi za proge : Baltimore, FlladelOJa, Galveston, Kanada. Avstralija. Zabavna potovanja v Italijo «	Egipt, na severni teSaJita.
la^uuauuuuuuuuuuuuuuuunuuuuuuuuun
__ priporoča: __
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiimimiiimm
Oljnate bat*Ve
umuMiiumtaMrandmmmsaiasi
Suhe barve
miiniimiiiiiiiimiiiimiiiiiiimiiiiHii
Emajlne barn/e
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiii
Fasadne bat*ve
UIIIIIIIIIIIMIIIUIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIMHI
priporoča:
IIIIIIIIIIIIIIIIUIIIUIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII
vse vrste: firnežev, čopičev, lakov
lltllllllllllll I1I1IIIS1 Itllf 111 lVlllllllMlltIV
Mavec
(Gips)
IHIIMIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIUII
Olje za pode in stroje
iiiiiiiiiiruiiuiHiiiiiHiHmmiiiuumH
Karbolinej
I1II1IIIIIIIIIIIIIIII1II1IIIIIIIIIIIIIIIIIHIMI
Haslov zadostuje:
ift. Eankl sinovi v J^iubljam.
Ceniki zastonj!

Zunanja naročila 1127 obratno


k

r/'B1
p ^ YM
Priporočamo domačo solidno tvrdko

m
© t'Ifl žtftffrt» ih i
V- W Zalnl klobuki vedno v zalogi
c ene brez konkurence Velika zaloga damskih in otroških slamnikov v najnovejših oblikah vseh vrst ter športnih čepic Popravila se sprejemajo
DOBRO BLAGO SE SAMO HVALI!
G. F. Jurásek
oglaševalec glasooir-jeo In trgooec glasbil
Ljubljana, Poljanska cesta št. 13
Zaloga prvovrstnih glasovlrjev, pianin, harmonijev, gosli, Kitar, tamburic, cltsr, harmonik itd. Najboljše strune „VVelchold" In druge, ter vse potrebščine glasbil, jamčim pismeno 10 let. Zavod za vglaševanje ter popravile glasovlrjev In vsega glasbenega orodja.
Najcenejša posojevalnica.
Vglašujem v „Glasbeni Matici», „Mladiki" in drugim slovenskim zavodom. — Svarim pred samouki in neizkazanimi baje-strokov-njaki, kateri inštrumente samo pokvarijo. Edini samostojni strokovnjak za vglašenje ter popravila vseh glasbenih instrumentov je na Kranjskem koncesionirana tvrdka G. F. Jurasek.
Hranilo, kmečkih občin v Ljubljani
ima svoje prostore v hiši „Zadružne Zveze", Dunajska cesta 38 nasproti ..Bavarskemu dvoru" v bližini mitnice sprejema in obrestuje hranilne
vloge po
4
i! »i
2 0
Kentni davek plačuje iz svojega. Vložne knjižice drugih denarnih zavodov sprejema kot gotov denar ter se obrestovanjo ne prekine.
Oskrbi sama devinkulacije in vinkulacije. Zunanjim vlagateljem so za pošiljanje denarja na razpolago brezplačno položnice poštne hranilnice. Za varnost naloženega denarja jamči 21 kmečkih občin z vsem svojim premoženjem in z vso davčno močjo. Hranilnica kmečkih občin v Ljubljani je pupilarno varen zavod, v katerega nalagajo tudi c. kr. sodišča denar mladoletnih.
Hranilnica kmečkih občin je regulativna hranilnica in je nje poslovanje pod nadzorstvom cesarskega komisarja kot zastopnika c. kr. deželne vlade v Ljubljani.
Dajo posojila na zemljišča, občinam in korporaoijam na amortizacijo na vsak poljuben način, dalje na menice in vrednostne papirje.	471
„Slovenski Straži" prinese pomoč, Vara morda bogastvo, čitajte! ■■iiiiiiiiiiihi ii iiiiiii ii Himni iiMinrmrmriiiii mi hibi 11 iiii«mnnwiiTiminnni^^
47S.OOO
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki velike
skupine
5 originalnih vrednostnih srečk Q
kojih	13 vsakoletnih žrebanj	se vrši dne
2. in 15. januarja,	1. in U. majnika.	1. septembra (dve),
1. februarja,	1. julija,	14. septembra ter
1.	marca (dve),	1. avgusta,	2. novembra.
375.000
kron, oziroma frankov in lir znašajo vsakoletni glavni dobitki manjše
skupine	__
3 originalnih wed9io$lnih srečk 3
kojih 9 vsakoletnih žrebanj se vrši dne
2.	in 15. januarja,	1. in 14. majnika,	14. septembra ter 1. februarja, 1. julija, 2. novembra.
1. avgusta,
- 1 • 1 " i Kupnina za veliko skupino vseh 5 srečk se plača v 60 mesecih po 6 K za manjšo skupino vseh treh srečk pa v 60 mesecih po 4 K.
Vsaka srečka mora najmanj enkrat zadeti! Vsi dobitki se izplačajo
v gotovem denarju 1
Vse srečke imajo trajno vrednost denarja in igrajo po izplačilu kupnine še dolgo vrsto let brez vsakega nadaljnjega vplačevanja,
torej zastonj.
Vsak cenjeni naročnik zamore dobiti nagrade in premije ter ua ta način kupnino zase naročenih srečk poljubno znižati ali Bploh dobiti jih
uar
fcr
L
1875
Pojasnila daje in naročila sprejema za „Slovensko Stražo"
Valentin UrbančIE, Ljubljana 1.
]. S. Z.
Dva shoda Jugoslovanske Stro-kovne Zveze. J. S. Z. je priredila minulo nedeljo, dne 7. t, m. dva shoda za železničarje: dopoldne oh 11. uri v P od-h r d u , popoldne ob 4. uri pa v Bohinjski Bistrici. Na obeh shodih je govoril profesor Anton S u š n i k. — V Podbrdu se je zbralo precejšnje število samih zavednih mož-želez-ničarjev, ki so pristopili J.\S. Z. — Zanimiv je bil shod v Boh. Bistrici. Na shod so prišli poleg mnogih drugih železničarjev tudi zastopniki plačilnic, oziroma skupin J. S. Z. iz G o r i j, P r -načine, P o d m c 1 c a in P o d h r -d a. Voditelj plačilnicc v Boh. Bistrici, A. M a r k c 1 j, je otvoril shod, pozdravil navzoče in dal besedo prof. Antonu S u š n i k u , kot delegatu centralnega odbora iz Ljubljane. Ta je opisal najprej zunanji in notranji politični položaj in omenjal žalostne razmere, v katerih živimo Slovenci in Jugoslovani pod vlado nesrečnega dualizma in čudne protiavstrijske zunanje politike. Pov-darjal je pomen 5001ctnice ustoličenja koroških vojvod in pokazal potrebo, da se združimo vsi Slovenci v boju za svoje pravice, za svojo staro pravdo. Nato je prešel na slovenske železničarje in njihovo organizacijo. Pokazal jo v pravi luči socialne demokrate in liberalce in povdarjal zlasti protidelavsko postopanje socialnih demokratov v zadnjem času glede delavske in železničarske nezgodne zavarovalnice, o kateri se je obravnavalo v socialnem odseku. Med poslušalci je vzbudilo to velikansko ogorčenje. Nato je dokazal govornik, da je dobra stanovska organizacija slov. železničarjev v J. S. Z., ki sloni na krščanskem, narodnem in patriotičnem temelju. Govornik je žel za svoja izvajanja burno odobravanje. — Po govoru se jc vršila živahna debata. Najprej sc jc oglasil k besedi železniški uslužbenec in obč. svetovalec Slamnik iz Gorij in sporočil pozdrave g. posl. P i b r a , ki bi se bil silno rad udeležil današnjega shoda, pa jc bil zadržan. Opisal je, kako je nastala J. S. Z. v Gorjah in kako so pristopili tudi železničarji, še pred-no se je ustanovil pri J. S. Z. posebni železničarski odsek. Nato so se oglašali kar po vrsti načelniki naših, oziroma bivših liberalnih plačilnic in pripovedovali lastne izkušnje, kako so druge organizacije postopale proti železničarjem. ^Nseljc jc bilo poslušati možc-že-lczničarjc, kako so povdarjali in dokazovali, da imajo liberalci ravnotako malo ljubezni do navadnega železniškega uslužbenca kakor socialni demo-kratje, da so ravno taki brezverci, ali pa še hujši. Zlasti sta se odlikovala v tem oziru zastopnika iz Gorij in Prvači-ne; zadnji jc precej hudo prijemal tudi »Zvezo jugoslov. železničarjev«. Vsi pa so navdušeno govorili za J. S. Z. in prigovarjali svojim tovarišem, da, stopijo vanjo. Nato jc predsednik zaključil shod, ki je trajal več ko dve uri. — Navdušenje za J. S. Z. jc bilo splošno in veliko. Upamo, da bo obrodilo obilo sadu. Bog daj!
Ločena žena nadvojvode Liudcvita Bavarskega gospa pl. Bartol, rojena Barth, zdaj stara 43 let, je poročila bivšega nad-poročnika sedem let mlajšega Maksa Ma-yerja.
Vojska na Balkanu. Sestavila profesorja Anton Susnik in dr. Vinko Šarabon. Cena broš. 6 K 50 vin., eleg. vez 8 K 50 v. — Ta knjiga, ki pomenja najzanesljivejšo zgodovino balkanske vojske, je sedaj popolna ter obsega vse dogodke in bojo od začetka vojske do sklepa končnega miru v Bukarešti. Dodatku jc pridejan tudi najnovejši zemljevid balkanskih držav s starimi in novimi mejami in so torej iz njega najbolj razvidne vojne pridobitve posameznih držav. Ta obširni zemljevid, ki stane sam zase 2 K, dobe naročniki brezplačno. »Vojska na Balkanu« jc najbogatejše opremljena slovenska knjiga. Poleg silno velikega števila ilustracij, pokrajinskih slik in bojnih skic obsega knjiga dva zemljevida, veliko umetniških prilog in krasno večbarvno sliko. Knjiga se bere kot mična povest in bo imela kot prvovrstno zgodovinsko delo trajno vrednost. Dobi se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Zemljevid balkanskega polotoka
1 : 250.000. Cena v ovitku 2 K. Ta najnovejši slovenski zemljevid balkanskega polotoka ima začrtane nove in stare meje balkanskih držav, torej najjasneje pvedočuje, koliko prejšnjega turškega ozemlja si jc prisvojila vsaka država. V njem bo našel vsak naročnik označene kraje, kjer so prelivali v zadnji vojski naši bratje svojo kri za krščanstvo in svobodo zlato ter na Balkanu dvignili zopet križ visoko nad turškim polmesecem, la krasni zemljevid dobi vsak naročnik celotnega dela »Vojska na Balkanu« brezplačno. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
Dolžan, Knjiga uradnih vlog. Obrazci političnih, vojaških, finančnih, davčnih, sodnih in vseh drugih vlog za vsakdanje potrebe. Cena 3 K, eleg. vez. 4 K. — Ta izredno praktična knjiga, ki si jc v par mesecih, odkar je izšla, pridobila že velik sloves med slovenskim ljudstvom, je za vsakega posameznika ncprcccnljivc vrednosti. Z njeno pomočjo bo vsak sam lahko pravilno pismeno občeval z uradi in — če sploh možno — tudi dosegel, kar prosi ali zahteva. Dobiva se v Katoliški Bukvami v Ljubljani.
fino, sočno šunko (gnjat), kranjske klobase, prekajeno meso, slanino s papriko, najboljši pristni emendolski sir ter sladko čajno surovo maslo priporoča
tvrdka J. BUZZOLINI, Ljubljana,
Stritarjeva ulica.
Vsakdanje pošiijatve od najmanjše do največje množine po najnižji ceni.	2587
najnovejši model 1914. — Najboljši materijal in konstrukcija. — Zaloga pneumatike, svetilk itd. 037
Najnovejši
Pfaff šivalni stroji
so neprekosljivi, pripravni za vsako obrt, z 10 letno garancijo.
špecijalna trgovina s šivalnimi stroji in kolesi
Ljubljana, Sodna ulica štev. 7.--€
IGN. V0K,
I
Specialiteta K 20-—
V
F. L. Popper čevlji %
za gospode in gospe so nogam najbolj priležni, lični in najboljše kakovosti
Naprodaj samo pri
JULIJI ŠTOR, Ljubljana
Prešernova ulica štev. 5.
\
Goiser8ki čevlji za turiste, higijenični čevlji za otroke
V
Cena: 12-50

2938 (52)
Cena; 16-50
_ SJ3Z151
¡gpJira
Največja izbira švicarske vezenine!
Dobro platno in tkanino
za perilo, posteljne garniture, nevestine opreme, zanesljivo dobre kvalitete se kupi pri: v
JI. Sarcla
lastnica Jadviga Šare,
/
Ljubljana. Selenburgova ulica 5. Ljubljana.
Kompletne nevestine opreme od K 380-— dalje.
(D
n ?
su
-a
o
Co ?
N< Ö* to
i ÍI
3Ë
m il
«ivttVS '
M
vi

3URGK._ •PORODNIŠNICA.
1 LtJUBLTJANA • KOMENBKEGA-UUCA-4 1 SE^ztmmiFOTiARid-DR-FR.DERGANC1
Letoviščarjem se oddajo
dve meblovani sobi
s kuhinjo in 3 posamične sobe, istotako mc-blovanc, po uejodni coni v prijetnem kraju na Dolenjskem. Ponudbe na upravo pod ŠL1909.
l!wtnnovl|cno 1845._
Parno barvarstvo
ter kemično čiščenje in :: snaženje oblek. ::
1J	589
DJ Apretura siikna, ||
Jos. Reich
i nasip = Ozka ulica št. 4. Sprejemališče
Selenburgova ulica št. 3. Postrežba ločna. Solidne cene. ::
Anton Presker
krojač v LJubljani, Sv. Petra cesta 14.
se priporoča si. občinstvu za mnogobrojen ^>oset zlasti pa preč. duhovščini v izdelovanju vsakovrstno duhovniške obleke (talarjev itd.), iz trpežnega in solidnega blaga, po nizkih cenah. 811 52
Najstarejša tvrdka juvelov, zlatnine, srebrnine in
raznih ur. Lastna delavnica z elektr. obratom
za popravila in nova dela.
Najnižje cene. — Točna postrežba.
£ucl. Gerne
juvelir in trgovcc, Ljubljana, Wolf. ul. 3.
Ob priliki 25 letnega obstoja tvrdke so določeni za cenj. odjcmalco brezplačni krasni predmeti, ki so razdele 15. jun. t. 1. Pri nakupu blaga zahtevajte plačilne listke.	52
2x2
to ni bilo in ne bode. Resnica pa jc, ako bobovi kavi mojo Izvrstno žitno kavo priraesite, dobito krasen, izvanredno fini zajutrek in ravno za polovico ceneji, kajti moja najfinejša žitna kava stane 5 kg samo K 3-50 v lepi vrečici vsako poštnine prosto in vrhu tega dobite v dar šo dvo lepi, prav koristni darili. Ako nisto z mojo žitno kavo zadovoljni povrnem denar. Nnročito si takoj, a le pri
Schdnfeld pri Bečovu (Češko).	t ISO
K. TišSer
Letna produkcija čes 2000 Lokomobil.
HEINRICH
Nulov ta brzojavke i LANZFILIALE DUNAJ.
MANNHEIM
Pisarna: DUNAJ VIII.
Laudongasic 9. Telefon 18881 b.
Vročeparne ■ Lokomobile
z zaklopnim krmilom „Sistem Lentz" Jednosfavna postrežba. zmožnost do 1000 PS.	Največji prihranek.
Obislt Inženirja in ponudbe brezplačno. |
r««•••••••••

t • « •. » » « « • • •» .♦.•.» »t •
m. 9.M». mm.m «j» • j« * mm. m» mm ***** * •»» » * m wmmmtm trm. wuk m
pri Reki ob Jadranskem morju.
Edino morsko kopališče Jadranskega morja s 300 metrov v morje štrleco obale i najfinejšim
Natančni prospekti in pojasnila pri zdraviliški komisiji.
klimatično zdravilišče in morsko kopališče j
k
V¡2 ure parniške vožnje z Reke.	935 \
1	"
po,leh EldoracLo za slabotne otroke! 1
• m* • ♦ « » j»
• • ♦ ♦ .« * *i» • m* mm m. et.» * «
»	a*.«.» * * mm m » « *

JDEERIMG*
KOSILHI STROJ le edini uspešno delu-stroj za košnjo, «¿r Oškodujete se!
ako ne poskusite preje pravo iinierikansko kosilnico „Deering", predno kupite kar na slepo slabejši stroj za drag denarl Neizpodbitno dokazano, iu s tisočimi spričali potrjeno je, da ima le prava amerikanska kosilnica „Deerlng" vse one prednosti, ki omogučujejo hitro, brez-naporno ¡11 blagonosno košnjo! Vse druge kosilnice, ki jih skuša konkurenca spraviti pod raznimi imeni v svet so slabejše konstrukcije ln manjvredne. Dokazano je, da se ne dado konkurenčne kosilnice niti od da leč primerjati s pristnimi amerikanskinu kosilnicami „Deerlng". Vsak, kdor je kupil konkurenčni stroj obžaluje, da si ni nabavil amerlkanske kosilnice „Deerlng", s katero bi bil bolj zadovoljen. Vse druge kosilnice se skvarijo 2c po drugi košnji. Amerikanske kosilnice se dobivaju le pri založitelju j
FR. STUPIGA v Ljubljani, Marije Terezije Gesta 1. ^
Največja zaloga vsakorSnlh strojev za poljedelstvo in strojev za vse rokodelske panoge. Zaloga dalmatinskega portland cementa, traverz ln šln, železa ln vsakovrstne železnine.
Ceniki brezplačno! Postrežba najtočnejža! Cene najnižje!

Brzojavni naslov: BilJEC, LJUBLJANA.
ANT.BilJEC
558 (i) umetni in trgovski vrtnar.
Cvetlični salon ==
LJUBLJANA, Pod Trančo štev. 2.
rtiog* suhih vencev
izdelovanje šopkov, vencev, trakov
: z napisi i. t. d. — Zunanja naročila točno :
Vrtnarija je na Tržaški cesti 34.
narodno romanje v Lurd I
pod pokroviteljstvom	1947
ces. svet. J. N. C. Rögerja st., vit. reda sv. Silvestra, imejitelja zlatega križa 1^1	s krono za zasluge, v Ljubljani,
pod dab. vodstvom g. Ant. Hribarja, župnika na Zalem Loga pri Železnikih
s posebnim vlakom.
[ Začetek romanja dne 12. avgusta. |
Romanje bo trajalo: skupina A. 14 dni, skupina B. 16 dni.
Romarski skupini potujeta: A. Ljubljana, Ponteba, Verona, Milan, Vinte-mille, Marseilles, Lurd, Marseilles, Lyon, Genf, Maria Einsiedeln (Švica), Inomo8t, Franzensfeste, Ljubljana. — B. do Lurda kot skupina A, nazaj skozi Bordeaux, Pariz, Bazel, Zürich, Inomost, Bad Gastein, Ljubljana.
Vožnja stane iz Maribora in nazaj v Maribor: A. I. razred 560 K, II. 410 K, III. 250 K. B. I. razred 590 K, II. 445 K, III. 280 K.
Iz Ljubljane in nazaj v Ljubljano: A. I. razred 540 K, II. 390 K, III. 250 K. B. I. razred 570 K, II. 430 K, III. 280 K.
Iz Trbiža in nazaj v Trbiž: A. I. razred 530 K, II. 385 K, III. 250 K. B. I. razred 560 K, II. 420 K, III. 270 K.
V teh vplačilih je zapopadena vožnja, hrana, prenočišče, vodstvo in napitnina. • Programi se dobe pri preč. gosp. Ant. Hribarju, župniku v Zalem Logu pri Železnikih, in pri gosp. Lamb. Mally, trgovcu, Medija-Izlake pri Zagorju.
Anton Hribar,
duh. vodja.
Janez pl. Beszedits,
tehn. vodja.
Lambert Mally,
podvodja.
ALFONZ BREZNIK

tiiiuiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiimi
uSit«1J Glasbene	¡j
Matloe ln edini za-	-
prla. strokovnjak	=
o. kr. dež. sodlifta.	=
Ljubljana, Kongresni trg 15. (Nasproti nunske cerkve.)	=
Največja in najsposobnejša tvrdka ln izposojevalnica	I
KLH1IIRJEVIH HHRSnDHIJEV I
na jugu Avstrije. — Velikanska zaloga vsega 1 glasbenega orodja, strun in muzlkalij.	I
EDini ZHLOilllH dvornih s	.	in komornih tvorni c: BS-
| sendorfer, Hfflzl Q Heltzmann, Fdrster, Ehrbar, Geti brilder Stiliigl, Rud. Stelzhammer, Czapka, Lauberger & Gloss, =	Hofmann ln Hofberg (amerik. harmoniji).	1033
s	Obroki od K 16.— naprej. Najbogatejša izbira v vseh modernih slogih in lesnih
=	barvah. Oglejte si klavirje z angleško jionavljajočo mehaniko. 10 letna po-
=	stavno obvezna garancija. Najemnina najnižja. Zamena najugodnejša. Ugrla-
-	BO vanje ter popravila strokovno iu ceno. Ker imam zgoraj navedene prvo ia-5 brikate Izključno le Jaz za Kranjsko v zalogi, svarim jired nakupom falzlfl-= katov in navideznega „pofelna" pri kričadib, ki so drznejo govoriti o „dobrem
-- blagu", dasi nimajo ni jednega pomombnega iabrikata v zalogi.	j|| ................................................................................................................................................................
Pisarna 20 nreMe sploiilh aospodarskili isto
J. Rozman, Kranj
I. Denarni promet: Izposlovanje posojil v vseh oblikah. — Prevzem kapitalij in njih pupi-larno-varno nalaganje. — Ranžiranje insol-venc. — Eskont menic. — Nakup in prodaja državnih vrednostnih papirjev.
II.	Informacijske zadeve: Izdaja trgovskih in obrtnih informacij ter naslovov dobaviteljev in odjemalcev za vse blagovne stroke.
III.	Izterjevanje terjatev: Izterjevanje trgovskih in obrtnih terjatev. — Inkaso menic.
264
IV. Promet z nepremičninami ln podjetji: Po*
sredovanje pri nakupu, prodaji in zamenjavi nepremičnin, industrijskih, trgovskih in obrtnih podjetij.
V.	Tehnično - komercijelne zadeve: Nakup in prodaja industrijskih, obrtnih in poljedelskih strojev vseh sistemov. — Oprema celih delavnic. Instalacije. Načrti in proračuni.
VI.	Strokovni nasveti v vseh navedenih zadevah. Strogo stvarno poslovanje. — Prospekti na razpolago.


#

Izvršitev oprem za neveste
Ustanoulfeno leta 1870.

za gospode, dame in otroke lastnega izdelka
ki je radi izvrstnega kroja, točnega dela in nizke cene daleč znano, priporoča
©o l HÄ
založnik perila ces. in kralj. Visokostij, častniških uniform, zavodov, inštitutov, samostanov itd.
Perilo po meri se najhitreje izvrši Istotam prva kranjska
pralnica in likalnica
perila za gospode Motorni obrat
Najskrbneje varovanje perila. Najnovejši stroji. Perilo se po načinu prve dunajske pralnice in likalnice brez madežev kot novo lika in vso do srede vsakega
X tedna vposlano perilo do soboto istega tedna izvrši. % __,;
* v-- -

Ol
Posteljno poric. puh, kapok
Ustanovljeno v letu 1842.
Brata EberI
Trgovina oljnatih barv, laka in firneža
Crkoslikarija
Slikarja, pohištvena <n stavbena pleskarja
OijJi
I Jantarjevi laki in laščilo za sobna tla. Marx-ema)l za pode, zid, železo in drugo,
Olje za stroje, prašno olje, karbolinej, čopiče za vsako obrt. - Vse potrebščine za umetnike, slikarje i. t. d. .... ....... Predmete in potrebščine
Lake angleške za kočije, lake || za žgalno in briljantno za pohištvo in druge predmete H	slikanje.
Nasproti hotela Union Telefon 154. Telefon 154.
Firnež iz pristnega lanenega olja.
Oljnate barve, najboljše
vrste fasadne barve, vremensko neizpremen-ijive (Kronsteinerja) barve, in raznovrstne vzorce za
sobne slikarje.	1132
Delavnica za črkoslikarska,
likarska in pleskarska dela
Igriška ulica 6, Gradišče.