NOV ZIDARJEVI ŠTIRJE MESECI STEČAJA Vrvarska 3,61310 Ribnica, ST 061/860-266 um d.o.o Šalka vas 4, 61330 KOČEVJE, tel.: (061) 851-967; fax.: (061) 855-052 Poslovalnica v Novem mestu, Kristanova 65, tel. in fax.: (068) 24-720 SMO ODAJI’. OSEHIH 7 \ Crr * v \ IM Č ' ZASTAVA IN SKODA 1I1B................ VOZIL OPEL. UGODNI NAKUPI IN POGOJI: a kredit na 24 in 36 mesecev s 40% pologa a obresti: 22,5% letne za kredit na dve leti in 25% letne za kredit na tri leta h obvezno kasko zavarovanje vozila za dobo odplačevanja kredita PRIDITE IN SE O NASI I .................^...........""n PONUDBI PREPRIČAJTE SAMI. ) Trgovsko podjetje d.o.o. Šeškova 32, Ribnica tel.:863 - 367 fax:51-006 llboDN i: CENE - UGODEN ..P«R iiiii a moške srajce iz viskoze h ženske bluze iz viskoze a bermude, majice a trenerke, j eans a "pajkice” vseh velikosti Pri nakupu nad 1.000,00 din možnost plačila na dva čeka. V C K VIDEO CENTER KOČEVJE Tatjana Špiletič, Seškova 13 Tel.: (061) 852 -192 a največie število originalnih kaset z odkupljenimi avtorskimi pravicami, a kvalitetno snemanje z videokamero po naročilu, a presnemavanje kaset, a izposoja video playerjev, a popusti za člane. POZOR! Ugoden nakup rabljenih posnetih videokaset. Del.čas : vsak dan od 9h - lih in 14h do 19h, v soboto od 8h do 13h SS» Tone ŠPILETIČ YU-61330 KOČEVJE,Šeskova 13 tel: 061/852 192 OPOZORITE NASE l Objavite svoje reklamno sporočilo na tekočem svetlobnem panoju na veleblagovnici NAMA Obrtniki, trgovci, gostinci, nova podjetja ... POIŠČITE NAS ! Smo prijazni in vsakomur dostopni! li I umi urednica Vsebina Odmevi bralcev Velika maša Nove novičke: Regulacija potoka v Zamostecu, Gimnazija in STIPS, Proračunska suša, Armada zapustila Začenjamo s temo, ki smo se je prvih (pravljičnih) 7 številk izogibali - s stečaji. Začenjamo z Zidarjevim, ki sicer ni .prvi, je pa kolikor toliko pregleden in čist, da sp kot "mušter" Jahkp služili pri pisanju p drugih. Cc bi začeli z zapletenejšimi stečajnimi pripetijami, bi jim ne prišli do dna tja do pravljične tisoč in prve pštevilke. Ribnico Črna kronika StečajkZidar Razpletu Rikove agonije tudi še ni videti konca. Plače so še vedno.(pre)nizke in.(prc)krasne, nekateri, poslani na čakanje, pa še kar prihajajo na delo. Štipendisti so dobili odločbe, da.Riko nima do njih nobene obveznosti, kot kaze pa tudi nazaj ne. Od januarja naprej namreč štipendisti niso prejemali več šupendij brez kakršnegakoli pojasnila. Daje s tako odločbo nekaj hudo narobe, bp opazil vsak študent prava, pa čepravje prvi letnik obiskoval samo do januarja. Vaš intervju: p. Niko Žvokelj Kultura polletni izgubi, ob lupolcKi naa stavbami m tovornjaki in ob spoznanju, da tudi novi ljudje in več reda ne boprineslo odrešitve, je pač težko opravičevati sedanjost s preteklimi zaslugami. Pojedenega se pač ne da še enkrat pojesti. Semenj, pa bo, kakršen pač bo. Če bi ga ne bilo, bi si ga bilo potrebno izmisliti. Štant,.dva , tri, pet... deset in ze cveti biznis. Ne da pa se iz nekaj stojnic.delati visoke, kulture, tako kot kultura, ki da kaj nase, ni kramarija. Zato bi bil že skrajni čas, da se sejma loti tisti, ki bo z njim tržil, in ne v imenu kulturnih ciljev okrog 'Tehtal". Semenj, ki samega sebe ne zna prodajati, sodi v muzej. V muzej pa bi z vsem orožjem vred, v splošni blagor, in korist, lahko konzervirali kasarno.. A kaj, koje orožje danes postalo najbolj iskano tržno blago, vojaštvo pa najbolj cenjena (in plačana) obrt. Konzervirane bodo tako ostale, le smeti in prazni.prostori, orožje pa bo na nekem drugem koncu govorilo v istem jeziku, ki ga tudi pri nas še kako dobro poznamo. Da bi le pog kot v Babilonu zmešal to govorico tako, da bi ta postala vsem nerazumna in zato neuporabna, jezik politikov, generalov, preplašenih in trpečih pa zbližal tako, da bi se končno razumeli med sabo. V tej številki NOVIH NOVIC izkoriščamo priložnost, da se skupaj z romarji pri Novi Štifti priprosimo k njeni zavetnici: Dobro je vedeti Poslovna stran Frankopanska ulica Šport Križanka \'T, Ljubljdn-^/ NOVE NOVICE NOVE NOVICE izdaja Dravinja Z&S, Slovenske Konjice, Titov trg 3. Napodlagj 6. točke prvega odstavka 38. člena zakona o obdavčevanju proizvodov in storitev v prometu (Ur. list SFRJ, št. 43-544/83) je časopis oproščen temeljnega prometnega davka. Glavna in odgovorna urednica: Darja H. Debeljak. Novinar: Stane Hafnar. Lektorica: Milena Volavšek. Tisk: Marija Jurak, Zreče. Letna naročnina 360 din, polletna 180 din. Naslov uredništva: Kolodvorska 1, Ribnica, tel. 861-765 od 8.00 - 11.00, ostalo 861- 704. Marija, usliši nas! NOVICE ODMEVI BRALCEV v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.v.. mn&v -1 1 EUROTRANS - VROČA TEMA s---------------------------------------------------? i Z ničimer nisem povezan s težavami, ki so nastale v| 9 Eurotransu in o katerih berem v Novih novicah. Kot novinar I in družbeni delavec že ves povojni čas delam v kočevski in f “ ribniški občini. Vesel sem bil vsakega napredka in5 I občudoval kako je Ribnica dohitevala in prehitela Kočevje | iv svojem gospodarskem razvoju. V Kočevju so tarnali, daÜ g jim uhajajo kadri in trije, ki so še v Ribnici (brata Čuk in i? I Skrabec), imajo zagotovo največ zaslug za gospodarski | " razcvet Ribnice. Dušan Čuk je dobesedno iz nič ustvaril j |eno največjih transportnih podjetij v Jugoslaviji. Čef s Eurotrans primerjamo s kočevskim Avtom, je kočevsko I podjetje ustanovila država kmalu po vojni s prvimi moder-1 |nimi kamioni, ki jih je država uvozila za prevoz lesa. 1 ^ Eurotrans pa je začel v poznih šestdesetih letih z nekaj, I sposojenimi tovornjaki, ki so jih zdelali na Madžarskem. | '“Ribniška občina pa jim je lahko ponudila razpadajoče5 I gospodarsko poslopje v Goriči vasi, ki ga nihče ni maral. V1 i teh letih sem na kočevsko-ribniškem ustanavljal invalidske 1 I delavnice IDEK in so mi bili ponujeni ti prostori. * I Moti me, da pišemo enostransko, tako kot je bilo to v| s navadi v prejšnjem režimu. Namesto da človeku daš priz- j I nanje za vse, kar je dobrega storil, se nanj spraviš s j * konstrukti in polresnicami. Prepričan sem, da če bi bile * I pred 30 led dane sedanje možnosti za zasebništvo, bi bil | I Eurotrans Čukova privatna last. Najbrž nobenemu šoferju I £ ne bi prišlo na pamet, da bi ga lahko suspendirali. Tako pa ? I seje celo zgodilo, da so mu z osebnimi avtomobili zaprli pot 1 j' in onemogočili odhod. I Uredništvu predlagam, da bi v prihodnjih številkah | ^ poskušali odgovoriti na ta vprašanja: £ I 1. Koliko zaposlenih v Eurotransu si je s pomočjo pod-1 Ijetja zgradilo hiše in se vozijo v modernih avtomobilih? f ^ Prepričan sem, da je večina njih imela več koristi kakor g. s I Čuk, kije vložil vse svoje sposobnosti, najlepša leta in na| * koncu še zdravje. * I 2. Strokovnjaki naj povedo o smotrnosti rabokupnih | 1 pogodb. I I Reprivatizacija družbenih prevoznih podjetij je najugod- ? f nejša na ta način. To so že opravili v nekaterih vzhodnih | državah (Madžarska) in po tej poti bodo šla tudi druga f transportna podjetja pri nas. Razlika je v tem, da je to g. 1 sČuk spoznal že pred letom. Prebral sem eno izmed tch^ I pogodb in moram povedati, da so v korist Eurotransa in ne | ) rabokupnikov. | Matija Cetinski | mxm rJPSftSÄ« vxxm XWZt- SSSSSSS ž ZAVAROVALNE PREMIJE * V drugi številki NOVIH NOVIC sem zasledila sporočilo | " službe SO Ribnica, pristojne za registracijo vozil, ki občanu I odgovarja, da se trudijo in želijo občanom ustreči tako, da | Ibi vsa plačila okrog zavarovanja in cestnine ter taksi s poenostavili oz. pobirali pri njih. Plačevanje kolkov, da so , I že vpeljali, niso pa se še dogovorili glede cestnine kot tudi | “ ne zavarovalne premije. p Čudi me, kako to, da ravno oni sedaj iščejo rešitev, ko pa I 1 so vrsto dolgih let bili gluhi za vse te naše želje in zahteve. 1 s Torej predlagam, da kolke in cestnino začnejo na občini I kasirati takoj, saj je to v njihovi domeni, kajti če moramo f ' cestnino plačevati na pošti in čakati na vrsto, kolke pa * I plačevati na občini, nismo prav nič rešili. f I Glede plačevanja zavarovalnine pa mislim, da je edino I » prav, da se ta vplačuje na zavarovalnici v Ribnici, in to iz več f I razlogov. Namreč, kdor želi vse pristojbine plačati na enem | kraju, to lahko stori ob tehničnem pregledu in na Avtu I Kočevje. Res pa je, da sta tam trenutno še dve zavarovalnici J I in obe iz Novega mesta. Ena je sicer Triglav, druga pa I ? odcepljena: (Zavarovalnica Novo mesto TILIA). g I Hočem poudariti to, da ob samem plačevanju premije na | ' zavorovalnici marsikdo izmed nas tam istočasno ureja še I druge stvari, ki jih nestrokovna oseba ne more stranki I ž ponuditi. Tako tam sklepamo in dobimo vse potrebne ! ^ informacije za sklenitev kasko zavarovanja, včlanitev v f I AMD, preurejanje vseh zavarovanj, če vozilo kupimo ali | odprodamo. Na zavarovalnici izdajajo zelene karte in se * 1 stranki posvetijo dalj časa. Marsikdo pa ureja tudi druge | ! svoje zahtevke, ko uveljavlja škodo na vozilih in druge 1 2 primere nezgod. Skratka, mislim, da bi nam pot na f I zavarovalnico morala biti še bolj odprta in domača, saj se | "■ tam res vsi trudijo biti do naših zahtev vljudni in ustrežljivi, I zlasti če nastopijo večje škodo. Zato se občani tudi | ! odločamo, da zavarujemo vozilo kot tudi ostalo imetje v 1 ? Ribnici, in ne kje drugje, kljub vsemogočnim propagandnim „ I pozivom in trenutnim obljubam raznih zavarovalnic. Res pa je tudi, da bo morala OS Ljubljana nekatere svoje p pristojnosti prenesti na predstavništva, kajti v današnji p ! konkurenčni situaciji bomo zavarovanci iskali ne samo i ^kvalitetnega in cenenega partnerja, ampak tudi dovolj, I ažurnega pri izplačevanju naših škod. I Občanka (naslov v uredništvu) f musm mm® mm® mm® mmm mmm NEKATERI PRI BESEDAH, DRUGI PRI DEJANJIH izdajateljev "privatnega" časopisa zakoncev Hafnar. Lahko I trdim, da jima gredo vse ČESTITKE za podvig, korajžo, delo, samozavest ob izdaji tega časopisa. Zakonca se nista ustrašila I profesionalizacije in inovativnosti pri izdaji časopisa. Tudi ni* 1 bilo slišati "jadikovanja", kaj in kako bo v teh ekonomsko ■ kritičnih časih.Pred mano je že šesta številka teh NOVIH I NOVIC. Menim sicer, da se po obsegu in velikosti res ne I ^ ■ Poslanci skupščine so lani izglasovali, da izhaja občinsko I glasilo REŠETO kot mesečnik. Žal pa seje v proračunu za leto 1991 pokazalo, da je iz proračuna na vseh področjih I premalo denarja in tako je bilo poslancem predstavljen m0re primerjati z zadnjimi številkami Rešeta, ki so" bile I problem, financiranja občinskega gasila, češ da v bodoče ne lansko leto pred občani. Vendar: za začetek mlademu, dela ■ bo mogel biti v celoti problem proračuna občine, posebno še željnemu in sposobnemu paru je vseeno treba dati« I spričo dejstva, da se nekdaj v celoti volonterski sistem POHVALO za obliko, domiselnost, entuziazem,... Trdno sem I izdajanja želi v celoti profesionalizirati. Avtorji oziroma prepričana, da bosta v sodelovanju z občani še izboljšala I uredniški odbor bo moral ob spremenjenih družbeno- obliko, in vsebino tega njunega dela. V tej dobi, ko skoraj I ekonomskih razmerah ponuditi drugačen inovativnejši vsakemu "primanjkuje časa", je taka oblika časopisa - vsaj ■ pristop k reševanju tega primera. Proračun bo v bodoče zame - hiter obveščevalec z lokalnega področja, bodisi v| I lahko zagotavljal samo delež, ki bo ekvivalenten udeležbi zapisih, ali v reklamah. Vsaj na ta način lahko spoznavam,kje I informacij iz skupščine in drugih organov v posamezi številki je odprta kaka trgovina ali gostilna ali... za obisk. Vsekakor, I Rešeta. še veliko uspeha in manj težav pri izdaji NOVIH NOVIC. 1 I No in tako smo v mesecu maju 1991 že prejeli v roke prvo Stanka Hočeva Ištevilko^NOVIH NOVIC iz ribniško-kočevskega konca, cakor,. IC. I ->čevar I Viž I NOVICE VELIKA MAŠA Večdnevne prireditve v sklopu praznovanja 350 letnice Nove Štifte so na praznik Marijinega vnebovzetja v četrtek, 15. avgusta, dosegle vrhunec z Veliko mašo, ki jo je vodil sam nadškof in slovenski metropolit dr. Alojz Šuštar. V pridigi romarjem je izpostavil, da ^ Velika maša sovpada s tremi pomembnimi dogajanji: 350. obletnico Nove Štifte, množičnim romanjem na Poljskem ter zgodovinskim letom svetovnega slovenskega misijonskega kongresa. Zbrani množici je razložil manem romanja: za utrditev vere po veliki gospodarski škodi in pritiskih, zaradi katerih je vera začela pešati; zaradi težav moralne narave v družini in vjavnemživljenju; za vrnitev moči, za spravo med mrtvimi in živimi. Praznik Marijinega vnebovzetja kaže cilj, ki ni smrt ampak življenje, ki ni obupavanje, temveč upanje. Nova Štifta na dan Marijinega vnebovzetja že stoletja iz spokojne lepotice zaživi v svoji verski, pa tudi povsem posvetni obliki. Gruče obiskovalcev se zgrinjajo peš in z avtomobili, trgovci postavijo svoje stojnice. V ozadju verskega obreda teče pogovor o vremenu, politiki in poslih, fantje se ozirajo za urejenimi dekleti (in obratno), otroci pa pridejo na račun praznika, če že ne do balona, pa vsaj do bonbona. Prava umetnost pa je tolikšno množico ohraniti v koliko - tolikšnem redu. To ne zna nihče drug kot gasilci iz Jurjeviče, ki jim uspe po griču razvrstiti več tisoč avtomobilov. Letos še precej več kot ponavadi, deloma zaradi okrogle obletnice, deloma zaradi visokega standarda romarjev. Gasilci pa ne bi bili gasilci, če šoferjem poleg jeze ne bi znali pogasiti tudi žeje. NOVICE NOVE NOVIČKE 1 f” ~ ZAMÖ5TEG E :::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::::: SSTUD v novo šolsko leto kot J Gimnazija in STIPŠ I Pred začetkom šolskega leta smo se pozanimali pri | I pristojnih na kočevski srednji šoli, kako so se uspeli po | I velikih pretresih ob zaljučku prejšnjega nanj pripraviti. | I Srednja šola za tehnično usmeritev in družboslovje je med | p počitnicami po sklepu kočevske skupščine razdružena na | I Gimnazijo Kočevje in Srednjo tehnično in poklicno šolo. | I Razdelitev še ni formalno registrirana, vendar sta šoli med | I sabo brez večjih problemov že razdelili prostore, inventar | I in kadre. Učitelji so se odločali po kriteriju prostovoljnosti, | I pri tem pa je Gimnaziji uspelo zagotoviti 100% zasedenost. | I Nekaj z javnimi razpisi, večina pa seje vrnila na stanje, kot | I je bilo v času prejšnje gimnazije. V Gimnazijo Koče\je seje | I letos vpisalo 99 dijakov, od katerih jih 39 letos prvič | I prihaja iz kočevske osnovne šole z angleščino kot glavnim | I tujim jezikom, zato bo potrebno oblikovati tudi tovrsten! I oddelek. Poleg nizkih plač, ki bodo še naprej pestile učitelje, | f je po besedah v.d. ravnatelja Gimnazije, Mete Kamenšek, | I zaradi zaostrenih normativov pričakovati tudi manj pestro 1 pizbiro dodatnih predmetov. V kratkem pričakujejo | f republiško verifikacijsko komisijo, ki naj bi preverila pogoje | |za izvajanje programov, ki pa jo na Gimnaziji čakajo | 1 pripravljeni. STIPŠ vstopa v novo šolsko leto z neokrnjenim | I številom usmeritev in oddelokov, saj jim je uspelo ohraniti | I oddelek za usposabljanje mizarjev, na katerega je vpisanih | 133 lesarjev. Za šiviljo se je odločilo 33 deklet, pomožno | f šiviljo 14, za strojnega tehnika 20 dijakov, prav toliko je | I vpisanih tudi oblikovalcev kovin, za skrajšani program 25, f 19 pa za posebej prilagojeni skrajšani program. Kadrovsko | 1 so lesarsko usmeritev uspeli 100% pokriti z ustreznimi § I učitelji, z razpisi pa niso uspeli privabiti profesorja | I matematike, ki bi ga rabili na drugih usmeritvah. Želeli bi si 1 |boljšo opremljenost učilnic za praktični pouk, npr. | Inumerično krmiljene stroje, vendar je bilo iz izjav| I ravnateljice STIŠŠ-a mogoče razbrati, daje tudi ta del bivše | SŠTUD ustrezno pripravljen na start v šolsko leto 91/92. | SSSSSSSSČ £•????!%' SSfSSSSS! SSftWSSS Regulacija potoka I Na poti v Sodražico je mogoče že nekaj časa opažati;; f gradbeno mehanizacijo in delavce Hidrotehnike, ki urejajo I obrežje temkajšnjega potoka. Potok, ki izvira v Grdem i; I Dolu, je ob nalivih zalival hiše v Zamostecu, zato so i; I poglobili oddtok pod cesto, zgradili pa naj bi tudi škarpe in I regulirali strugo do izliva v Bistrico. Da bo zaradi teh j; I posegov res manj škode ob nalivih v hišah nad cesto najbrž ;j I ne gre dvomiti. O vprašljivosti, če že ne škodljivosti ji I regulacij, pa smo se z dr. Voljčem pogovarjali že v prejšnji i I številki NOVIH NOVIC. Upati je le, da območna vodna j I skupnost kot investitor ve, kaj dela, in da ne bo struge j I potoka tudi v spodnjem toku spremenila v betonsko korito, i j Nekaj podobnih grehov je v ribniški dolini že zagrešila, zato j j ji v naprej ne gre zaupati. Z delavci na sliki, ki do kolen vi; I vodi in blatu že desetletja delajo v težkih pogojih, pa smo se j j domenili, da preko časopisa pozovemo pristojne, da jim j ;i tako, kot npr. rudarjem, priznajo bonificirano delovno j ji dobo. Nazadnje bi se morda zaradi tekega ukrepa regulacij, | j hidromelioracij in drugih racij nad vodotoki in naravo razni5 ij investitorji lotevali bolj premišljeno. ; stftsssss 9S&&Z96 fm&sn KOČEVJE - RIBNICA Proračunska suša I V Kočevju so občinski poslanci konec julija ven-1 darle določili letošnji obseg in namen občinskih I financ, ki pa jih v avgustu zaradi kronično prazne ^občinske blagajne že morajo zmanjševati. Da |bodo zaposlenim na občini kljub občasnim I zamikom sploh lahko izplačevali plače, pa tudi «kolikor-toliko zadovoljevali druge porabnike 1 (stranke, učitelje...), bodo iz proračunskih planov i črtali investicije oz. zadolževanje zanje. Pri tem I imajo nekoliko srečnejšo roko kot na občini v .Ribnici, kjer se likvidnostnih težav ne morejo I znebiti s črtanjem investicij, ker so v polnem teku oz. v zaključni fazi (Oničeva hiša, mrliške vežice v i Dolenji vasi, šola v Sodražici). Zanje so najeli javni dolg, ki ga bo treba odplačevati, a jel zaenkrat težko napovedati, s čim. Ribniška občinska blagajna se namreč ne polni s planiranim tempom-celo nasprotno: zaradi polletnih izgub Rika in Inlesa mora tema podjetjema vračati! prejete davke, ki jih je kot avans dobivala v pričakovanju dobička. Doslej so zaposleni na| občini redno prejemali sicer nekoliko nižje plače, zatika pa se pri plačevanju drugih obveznosti. V ribniški proračun so se mogoče malo globlje kot v sosednjega kočevskega zajedli stroški za| vzdrževanje domače vojske, zato še ni povsem jasno, kje bo finančna suša najbolj pustošila. Če bo | v šolstvu, kot enemu največjih porabnikov proračunskega denarja, bodo upravljalci občinske | blagajne morali zastaviti večji vpliv za povečanje * dotoka denarja iz republiških virov. | NOVICE NOVE NOVIČKE M STILA RIBNICO i.ii'l'.ii'.ii'iii'i'iiV; ARMADA ZAPU _______- tlA > j VI/ V VI «J JUGOSLOVANSKA ARMADA JE ZAPUSTILA RIBNICO Mrzlična selitev je trajala več kot teden dni. Tovornjaki, okrašeni z jugoslovanskimi zastavami, so na železniško postajo vozili orožje, opremo, vozila, stroje, inventar ... Vlakovne kompozicije so imele precej težav, da so tako natovorjene dobile dovoljenje za prevoz čez hrvaško ozemlje. Nekateri oficirji, ki so se odločili ostati v armadi oz. oditi, so sicer v redkih stikih z domačini izražali razočaranje nad Slovenci in dvom v tako demokracijo, v kateri ne more priti na svetlo resnico o dogajanju med 10-dncvno vojno vRibnici. Za večino je bil odhod tragičen, saj so se z družinami odpravili v negotovost, ki se ji bodo težko prilagodili predvsem otroci. Marsikdo se je namreč rodil pri nas, se navezal na okolje in ljudi, v najbolj občutljivih letih pa bo, ne samo spremenil okolje, ampak na žalost tudi vrednote in zaupanje v svet Edraslih. Še do včeraj svetih resnic namreč danes ni več, otroška duša pa zadnjih dogodkov res ne more razumeti. Med pripravami na odhod je bilo slišati vsa mogoče ugibanja o uničevanju vojaških objektov in doma JLA, zato smo o postopkih predaje objektov naprosili za izjavo v.d. komandirja PM v Ribnici, Jožeta Poštraka, kije za NOVE NOVICE povedal naslednje: "Glavnina vojske je ribniško kasarno zapustila 22. avgusta med 7. in 8. uro. Kolona 79 tovornjakov je imela lastno prometno zavarovanje, PM pa je sodelovala pri zavarovanju nekaterih križišč. Kot seje izkazalo pozneje, so s sabo odpeljali tudi večino orožja, ki je bilo last območnega štaba TO. (Okrog 700 kosov orožja in več tisoč kosov streliva). Usoda tega orožje bo predmet nadaljnjih pogajanj. Kmalu po zapustitvi vojašnice so se še istega dne pojavili v kasarni človeški "krokarji" iz Ribnice, ki so znotraj kasarne pobirali razne odpadke, od železja do dvopeka, nekateri pa so kar na lastno pest sklenili posel z drvmi oz. odpadnim lesom. Iz stopnišča na železniški postaji so neznanci odnesli telefon ter vojakom 10 kg kruha. Z jemanjem vsega, kar se je dalo odnest: so tako nekateri Ribničani pokazali zelo nizko kulturno raven. Pošteni občani so o tem obvestili PM, ki je skupaj z oficirji v kasarni preprečila nadaljnje odnašanje predmetov, TO pa je kasarno zavarovala s fizično silo. Dne 23. avgusta ob 7. uri se je zbrala komisija za sprejem objektov v sestavi: občinski štab TO, predstavniki PM in armade. Komisija je začela delo s prevzemom doma JLA in pri prevzemu ugotovila, da kakih večjih poškodb razen uničenih vodil za vračanje krogel na kegljišču, ni bilo. Iz doma JLA so odnesli vsa tehnična sredstva in opremo, kinodvorana pa je ostala nepoškodovana, saj manjkajo le zvočniki in platno. Komisija je objekt zapečatila, stanje v njem pa posnela. Komisija je nadaljevala delo s prevzemom objektov vojašnice, kjer je bilo ugotovljeno, da namernih poškodovanj ni, večina prostorovpa je bila popolnoma praznih. Najti je bilo le odpadne dele vozil in opreme v pekarni, ki je ostala zaradi časovne stiske. Znotraj vojašnice je bilo opaziti precej nesnage in drugih odpadkov. Na objektih je bilo precej razbitih šip zaradi detonacij topovskega streljanja, ki ga je izvajala armada 2.7.91, najbolj pa je bila poškodovana kantina. Minimalna škoda je bila ugotovljena na strehi poslopja, ki je bila povzočena z eksplozijo dveh min s strani TO. Armadni del komisije na vrnitev orožja TO ni imel vpliva, ker ga ob prevzemu ni bilo več, zato j e prevzem potekal brez večjih zapletov. Del prevzema je nadzorovala tudi delegacije ES, ki je nadzorovala umik že prejšnjega dne. Ob 15.45 je kasarno zapustil zadnji pripadnik armade in od tedaj je nadzor nad vojašnico prevzela TO. Komisija je na prijavnico slavnostno razobesila znak TO. Prazni objekti so komisijsko zapečateni, vsaka odstranitev pečatov brez soglasja komisije pa se kaznuje po KZ Republike Slovenije. Stanje ob prevzemu je bilo posneto z video kamero. Skladišče na Ugarju je prevzela hrvaška vojaška enota (JA), prevzem teh objektov ter Ortneka pa naj bi bil opravljen v naslednjih dneh." NOVE NOVICE DOSJE i 5Sfi?S8??S?S3SSRS!S?5vS?S$3!. Začela seje šola i J VOZNIKI, POZOR! I .... ............. . * I Postaji milice v Kočevju in Ribnici opozarjata vse| udeležence v prometu, da se 2.9.1991 začne novo šolsko ffleto. Voznike opozarjata, naj bodo v teh dneh še posebej| I oprezni, starše pa naprošata, naj otroke poučijo o promet- § f ni varnosti na poti v šolo in iz nje. Otroci naj se v šolo NEf VOZIJO s kolesi in s kolesi z motoijem, če nimajo! Iopravljenega preizkusa znanja iz prometnih predpisov.! I Otrok se ne sme voziti na prednjih sedežih avtov, prav tako I pa ne na prtljažniku kolesa, ampak le na posebej I prirejenem sedežu. Mnogi otroci se bodo v šolo podali f prvič, zato bo zaradi njihove varnosti policija popestrila! § nadzor cestnega prometa. Kršiteljev predpisov ne bo le| Iopozarjala, temveč bo izvajala sankcije. Vozniki naj j 'upoštevajo tudi navodila uniformiranih oseb na križiščih,! S'vključno z otroki - prometniki, ki lahko zadržijo kršitelja^ prometa do prihoda policije. Otroke v vrtec lahko I spremljajo le otroci, ki so starejši od 14 let. Vozniki naj| |bodo posebej pazljivi na odsekih magistralne ceste pri od-f I čepu za Lipovec, križišču pri Stari Cerkvi in predelu Livold, | kjer šolski otroci prečkajo cesto. Otroci in starši bodo v| prvih šolskih dneh še posebej poučeni o prometni varnosti, | Ivozniki pa v teh dneh ne pozabite, da je trenutek| Inepazljivosti lahko vzrok nepopravljivih družinskihI tragedij. CRNI PONEDELJEK 19.8.1991 Ob 15.15 je 86-letni kolesar Pajnič Jože iz Opekarske 59 v Ribnici zavijal levo iz Šeškove na Trubarjevo ulico in pri tem izsilil prednost vozniku osebnega avtomobila Simonu Lesarju iz Zapotoka 12, kije pravilno pripeljal po desni strani iz smeri Kočevja. Kljub zaviranju nesreče ni mogel preprečiti inje s prednjim delom vozila zadel v zadnje kolo kolesarja. Po trčenju je kolesarja odbilo na motor, z glavo je udaril ob vetrobransko steklo in padel na vozišče. Z vozilom prve pomoči Vojne pošte Ribnica, ki je v tem trenutku pripeljal mimo, je bil ponesrečenec pripeljan v ZD Ribnica, od tam pa s civilnim reševalnim vozilom v UKC. Kolesar je dobil lažje poškodbe po glavi, škode na vozilu pa je 2.000,00 din. Ob 20.30 je na magistralni cesti pri gostilni Medved zaradi vožnje preblizu desnega roba vozišča zapeljal s ceste voznik osebnega avtomobila Tonko Franc iz Gorične vasi 65 a. Materialne škode je za 3.000,00 din, voznik pa je predlagan za sodnika za prekrške. Ob 21.00 j e PM Ribnica dobila obvestilo o prometni nezgodi v vasi Sajevec. Voznik osebnega avtomobila Lesar Gregor iz Podgorske 1 v Ribnici, je vozil proti Jurjeviči. Zaradi neprimerne hitrosti je zapeljal desno na kup zemje pri hiši št. 75, na kar je vozilo dvignilo v zrak do strehe omenjene hiše, kjer je z zadnjim delom zadel v streho. Vozilo se je zasukalo za 180 stopinj in obstalo na kolesih. Pri obračanju je voznik z glavo udaril v vetrobransko steklo in dobil pretres možganov. Odpeljanjebil vZD in UKC, škode na vozilu paje za 2000,00 din. Podan je bil predlog za sodnika za prekrške. Ob 21.30 je bila PM obveščena, da se je zgodila prometna nezgoda v vasi Vinice. Na kraju nesreče je bilo ugotovljeno, da je voznik tovornega avtomobila s polpriklopnikom, Lesar Andrej iz Levstikove 7, pri hiši št. 8 v Vinicah zaradi vožnje po sredini vozišča s sprednjim levim ogledalom in levo stranico polpriklopnika zadel levo stran kabine in levo polovico kesona nasproti vozečega poltovornega vozila Janeza Pakiža iz ZamostecaS. Navozilihje nastalo za 40.000,00 din škode, obJ voznika pa sta bila preizkušena z alkotestom, ki je pokazal, daje Pakiž vozil pod vplivom alkohola. Zoper oba voznika bo podan predlog za sodnika za prekrške. II iš: VLOMI §§ II 4.8. jc bilo vlomljeno pred pekarno v Kočevju vavtomobil za: prevoz kruha. Storjeno škode je bilo z.a $k0raj 3.000,00 din, 1 *1 * L. M’ * sprejemnik in tipkalnih v skupni vrednosti 8.000,(0 din. 9.8. ob 2. uri zjutraj jc bila PM Ribnica obveščena o vlomu v stanovanje na Trgu Veljka Vlahoviča. Delavci kriminalistične slu/bc in PM Ribnica so ugotovili, da je ponoči v prostore 0 :9!9ri cc jcizel avtomatsko puško in dva polna okvira m.hojev ker j j bil zanje zadolžen preko I O. Sc isto noc, ob 2.35, je bila PM obveščena, da je nek občan pregnal storilca pri vlamljanju v lokal DEJANA DŽURŠIČA iz StarcCcrkvc pri Kočevju. Pri ogledu kraja so uslužbenci PM ugotoMii, da sc jc storilec 11^ ^ Sri* „a' NOVICE STEČAJI ZIDARJEVI PRVI ŠTIRJE MESECI STEČAJA Stečaji so v naših razmerah še vedno nekakšno I nenavadno stanje, o katerem se, dokler le grozi kot možnost, ne govori naglas, ko pa se možnost uresniči, pa se ga, kar se da naglas, razvpije. Stečaj je lahko le krinka, s katero si nekateri prilastijo podjetje, ali pa sredstvo, da se podjetje znebi odvečnih delavcev na račun družbe. Tisti pravi stečaji, s katerimi bi se zaščitilo upnike, so prej izjema kot pravilo. Ena takih izjem je, kot vsaj kaže po štirih mesecih, kočevsko gradbeno podjetje Zidar. ___________Stečaj kot konec agonije_____________ Zidarjeva predstečajna agonija je trajala vsaj dve leti, vzroki za pot navzdol pa so klasični za gradbeništvo: upadanje investitorja v gradnjo, visoke obresti za obratna sredstva, ki jih ni bilo mogoče prenesti zaradi velike konkurence, in nenazadnje |iaba organizacija dela znotraj podjetja. Aprila "etos je šel torej Zidar v stečaj, stečajni upravitelj Franc Horjak pa je osebno prepričan, da zaradi navedenih razlogov podjetje ni šlo v stečaj z namenom privatiziranja. Negove trditve bo zavrgel ali potrdil Inštitut za kriminalogijo, ki je v Zidarju že opravil anketo in po svoji metodologiji ugotavlja (zlo)namernost stečaja. Do 27. junija, ko je bil napovedan, a zaradi agresije odpovedan prvi narok, seje prijavilo 130 upnikov, in ugotovljen je bil dolg v višini preko 100 milijonov din. Narok so prestavili na 9. september, medtem pa se je pojavilo še 30 upnikov, med katerimi imajo največ terjatev banke, vprašanje je, koliko dolgov bodo upniki dejansko uspeli izterjati, saj so terjatve večje, kot je skupna vrednost premoženja. ___________Odpusti brez zapletov uvede zapustilo firmo. Na zavod za zaposlovanje je ob stečaju poslanih 187 delavcev, 82 pa jih je nadaljevalo delo na gradbiščih v Ribnici ter v vzdrževanju in betonarni. Odpust je potekal brez večjih zapletov, iz stečajne mase pa so delvei dobili tudi razliko do minimalne plače za marec, t.j. mesec pred uvedbo stečaja. Dela na gradbiščih so se večinoma ustavila v zatečenem stanju, investitorji pa rekalmacije uveljavljajo v stečajnempos-topku. _________Pomoč pri samozaposlitvi_______________ Nekateri delavci Zidarja so si ustanovili zasebna podjetja, pri čemer jim je Zidar v stečaju pomagal z oddajo v najem prostorov ali dela opreme. Taka zasebnapodjetja so KO VIK, AG inženiring, Zeleni dom, Migrad itd... Stečajni upravitelj ob tem poudarja, da to ni nikakršna privatizacija Zidarja, saj so oprema in prostori še vedno del stečajne mase. _________Zidar danes in v prihodnje_____________ Na dan tegale zapisa zaposluje Zidar v stečaju še 37 delavcev. Vzdrževalci še vedno izpolnjujejo pogodbene obveznosti do občinskega stanovanjskega fonda, betonarna pa obratuje tudi za zunanje stranke. Stečajni upravitelj nam ni mogel povedati, kdaj in kako se bo stečajni postopek zaključil. Stečaj komplicirajo postopki pri ugotavljanju vrednosti del in neurejena dokumentacija, ki so splošna slabost gradbenih podjetij. Dipl. sociologu Francu Horjaku, kije hkrati tudi stečajni uprvitelj Iskrinega tozda Razvojni inštitut, bo Zidar najbrž povzročal kup težav še dolgo potem, ko se bodo Kočevci in Ribničani tega podjetja spominjali le še iz spominskih obeležij z letnicami na pročeljih stavb, sezidanih v zlati dobi Zidarja. SSSSSSSaf flj&g&Aft 8fl2SJS38 KRBKRBK 9S8S&18G& SSSftSfiSK 188888888 88888888t 888888888 AG INŽENIRING D.O.O. Firma je nastala po stečaju Zidarja, ko se je sektor za s marketing in projektiranje organiziral v zasebno podjetje v| lasti zaposlenih. 7 zaposlenih z visokošolsko in višješolsko * izobrazbo gradbeništva in arhitekture se v sodelovanju sl podobnim številom zunanjih strokovnjakov ukvarja s® projektiranjem in gradnjo: od pridobitve zemljišča, urejanja I gradbene dokumentacije do projektiranja in zgraditve8 objekta na ključ. Izvajalec del išče AG inženiring na podlagi | internih natečajev in izbire tistega, ki je za investitorja* najugodnejši. Trenutno imajo pogodbe z AVTOBUMOM zal blagovni center na ključ z vso infrastrukturo. Skupaj z Beogradom iz Črnomlja in ljubljansko Lesnino gradi v| elitni četrti Zagreba dva stavnovanjska objekta, v Kočevju, gradi NISSAN servis in še druge objekte nekatere tudi v | Delnicah. Z racionalno organiziranostjo in kvalitetno« kadrovsko zasedbo smo konkurenčni večjim podjetjem, Agf inženiring pa je edino tovrstno zasebno podjetje na območju g od Ljubljane do Reke. Firma gostuje v Zidarjevih prostorih na TZO 56. 5888888 888888883 188888888 188888888! 888888881 888888888 $18888888 1888888881 888888881 888888888 NOVICE____________________VAŠ INTERVJU p. NIKO ŽVOKELJ Fajmošter iz Nove Štifte ni noben bav-bav Patru Niku sem si drznil odvzeti nekaj trenutkov v sončnem jutru naslednjega dne po Veliki maši. Tišino jutra za kamnito mizo pod stoletno lipo je bilo mogoče čutiti močneje zaradi tisočglave množice , ki seje pred cerkvijo gnetla prejšnji večer. Žal vam v pričujočem zapisu ne morem pričarati pretiranega zvena patrovih besed, izpiljenih od neštetih pridig, kakor tudi ne žvrgolenja ptic na brinovem griču. Upam pa, da sem v zapisu ohranil radoživ tok patrovih misli, ki so se izlivale že na blag namig, in jih je bilo mogoče le preusmerjati, ne pa prekinjati. Ali bi nam lahko na kratko opisali vašo življenjsko pot?___________________ Rodil sem se na Gorenjskem, v Kranju. Starši so 1935 prišli iz Primorske. Bili smo številna družina z osmimi otroki, od katerih sta dva umrla. Starši so bili tekstilci, delavci. Kot majhen sem bil ministrant v kranjski fari, tam pa se je tudi oblikovala klapa starih prijateljev, med katerimi naj omenim samo Nejca Zaplotnika, zdaj žal že pokojnega alpinista svetovnega formata. Poleg planinstva smo se ukvarjali z vsemi mogočimi stvarmi, tako da smo v mladosti življenje zajemali z zares polno žlico. Pot me je vodila naprej do frančiškanov. Šel sem v prvi letnik gimnazije na Poljanah, pri tem pa stanoval pri frančiškanih. Po enem letu gimnazije smo odšli v Novo Gorico in prebili eno leto v noviciatu: dobili smo frančiškansko obleko, začeli spoznavati frančiškansko življenje in na koncu napravili redovne zaobljube kot bistveno znamenje frančiškanskega reda. Po noviciatu sem dokončal gimnazijo v Novem mestu, po maturi pa en letnik teologije, potem pa sem odšel na odsluženje cesarja - v zanimivo kasarno za "popove lopove", kjer je bilo precej pestro vojaško življenje. Po vrnitvi sem končal teologijo, leta 1980 pa sem imel novo mašo v Kranju. Tukaj se začne delovna pot duhovništva: dve leti pri frančiškanih v Ljubjani, potem kaplanovanje v novomeškem kloštru, kjer sem se ukvarjal z otroki in mladino, 1. 1986 pa so me poslali na NOVO ŠTIFTO, kjer sem ostal tri leta in pol, nakar sem se odločil za odhod v Avstralijo. Zakaj? Rekel bi, da zato, da bi ohranil mladostnost razmišljanja, ker te sprememba sili v prilagajanje in te dela prožnega. Po letu in pol Avstralije mi niti ni žal, najbrž pa bom ostal le toliko, kolikor je pogodba, to je še leto in pol. Zašla sva že skoraj v prihodnost, vsaj laikom pa bi bilo treba najbrž pojasniti, kakšna je razlika med frančiškanskim načinom življenja in duhovništvom, ki nam je bolj poznano? Najbrž je različnost vplivala tudi na vašo odločitev za frančiškane?________________________ Razlika je v načinu življenja. To je redovno življenje v skupnosti po določenih pravilih ustanovitelja, to je pri nas Frančišek Asiški. Specifičnost je tudi v medsebojnih odnosih, delu. Če grem nazaj, je mene privlačila ljudskost, sproščenost dela frančiškanov, pa tudi povezanost, bratskost. S tem redom pa sem prišel najbolj skupaj po razumevanju božjega stvarstva. V božjem stvarstvu, lepoti in človeku odkrivaš veličino in pomembnost božje roke v svetu. Meni, ki sem bil "cepljen" na lepoto gorenjskih planin, narava ni bila daleč in mi še vedno pomeni najljubšo govorico. Med ljudmi vlada predsodek, da je redovniško življenje asketsko, odbijeno od ljudi, zunanjega sveta, da se odvija za visokimi zidovi samostanov..._________ .. i Ja, precejšnja razlika je med menihi ii. * redovniki. En tak molitveni red so kar-tuzijani in cistercijani, kjer je skupnost v eni hiši po strogih meniških načelih, a v manjših stikih z ljudmi, v večji kontemplaciji (molitev, post, intelektualno delo). Frančiškanski red dela med ljudmi izhaja iz ljudi in je z ljudmi povezan. Kjerkoli so naše hiše, je velika povezanost z ljudmi. To je najbrž tudi eden od razlogov, da ste se pri službovanju na Novi Štifti tako hitro vživeli v okolje in med ljudmi postali tako priljubljeni. (Pater Niko je namreč hitro postal popularen, ne samo v okoliških vaseh, temveč tudi v občinskih strukturah, kjer je dotlej do duhovščine prevladovala zadržanost). Moje življenjsko načelo je, da nikdar nimam težav s prilagajanjem. Kamorkoli prideš, ljudje niso dobri ali slabi, temveč so ljudje z dobrimi in VAŠ INTERVJU NOVE NOVICE slabimi lastnostmi. Prav neverjetno pa se je zgodilo tu, pri Novi Štifti, in od tu imam res najlepše spomine. Res ni šlo vse gladko, saj življenje ni praznik, kot je pel že pesnik Gregorčič. Ne morem se pritoževati prav nad nikomer. V teh treh letih in pol seje začelo spreminjati tudi pojmovanje duhovništva. Če se spomnim nazaj, je bilo v začetku čutiti zadrego vodilnih organov, ampak so kmalu sprevideli, da en fajmošter iz Nove Štifte ni noben bav-bav. Hotel sem vsem skupaj dopovedati, njim na občini, v podjetjih in drugim ljudem, da imajo na tem brinovem griču en velik biser, ki se ga morda zavedajo, a preveč roman-tjčno, ne pa v tem smislu, da tak biser, i ,amo če ga lepo čistiš, če ga hraniš, ostaja kot biser. Če ne, je tak biser, kot govori evangelijska prilika, sicer v nekem drugem smislu, biser, ki ga vržeš svinjam. No, mislim, da je uspelo, v ljudeh se je vzbudila zavest, da je to njihovo romarsko in versko središče ter kulturni biser, ki mu v Sloveniji ni enakega. Drugače pa je bila situacija tukaj precej čudna. Na zvoniku ni bilo križa, kritina slaba in ostrešje trhlo. Romarjem sem rekel: "Poglejte na turn, kot bi prišli v džamijo!" Sam sem bil v gradbenem smislu neizkušen, a začel sem plavati. Uredili smo zvonik, kupolo in slabost je odkrivala drugo. Cerkev ste kljub temu uspeli spraviti v •cd..._______________________ Uspeli smo izkoristiti zlato dobo, ko se je še dalo kaj narediti. Škoda je bilo zadnjih petnajst, dvajset let, ko ni bilo posluha v vladnih strukturah, kjer je bila cerkev pastorka in duhovniki niso imeli poguma zaradi odklonilnih stališč do religioznih objektov. V tem smislu je bilo precej zamujenega, v zadnjem letu pa je iz gospodarskih razlogov spet prava groza. Vaše naslednike torej čakajo hudi časi? Po tej strani gotovo, čeprav so bistvene stvari že postavljene. Zgradili smo vodovod in še kup drugih stvari. Pavel Šobar, kije bil takrat še na občini, meje spraševal, zakaj se lotevam toliko stvari hkrati. Povedal sem mu star angleški rek, da je najhitrejša gradnja najcenejša. Danes sem zadovoljen, hvala Bogu, da smo se lotili toliko stvari. Pri tem pa bi rad pohvalil ljudi, ki so sodelovali, in s katerimi smo uspeli narediti skoraj čudeže. Tudi podjetja, kot so Riko, Inles, Donit, Tekstilna tovarna. Upam, da njihva pomoč ni vplivala na današnjo gospodarsko situacijo. Reciva, da je to njihova dolgoročna gospodarska investicija, saj je Nova Štifta zanimiva tudi iz poslovnega vidika. Slovenija se namreč odpira proti Zahodu, ki je prežet s krščansko kulturo. K nam so že začeli voditi poslovne delegacije.Slovenci smo v srcu evropske krščanske kulture, katero smo tudi soustvarjali. Svet pred tem skuša zakriti oči, vendar tega ne more prikriti. Premajhno zanimanje za nas pa me ne preseneča, ker sem del tega spoznal že v Avstraliji. To je visoka politika, ki se za majhne narode ne briga. Če bi bila pri Štifti vrtina nafte in na vsakem dvorišču še nekaj, bi bili naši problemi danes že čiso drugače rešeni. Povejte še kaj o službovanju v Avstraliji...____________________________ Že od leta 1951 frančiškani spremljajo avstralske Slovence. Danes deluje 5 frančiškanov v treh slovenskih verskih centrih: Sydneyu, Melbournu in Adelaideu. Vseh Slovencev je 30.000 v mestu Melburnc, kjer sem tudi sam, pa jih je 8.000. Naše delo je 50% duhovniško, ostalo pa socilano, kulturno, jezikovno, skrbimo za ohranjanje zavesti. Predvsem se ukvarjam z mladino... ... In ne z gradbeništvom?________ Ne, pač pa z novinarstvom. Imamo stalne oddaje na etnični radijski postaji-po eno uro na štirinajst dni, na drugi postaji pa po 5 minut duhovne misli tedensko. V celoti imam 300% drugačno delo, kot ga imajo tukajšnji duhovniki. Kako bi označili življenje v Avstraliji? Prisotna je gonja za materialnimi dobrinami, razosebljanje, ljudje se kot sosedje sploh ne poznajo. Njihovo geslo je: "Take it easy", ki je pogojeno z razsežnostjo pokrajine, kjer se po 5.000 km včasih nič ne spremeni. Slovenci torej tam trpijo, saj so navajeni na večjo razgibanost pokrajine?________ Ne vem, če zaradi tega, predvsem pa zaradi ločenosti od domovine. Tudi arestant, ki je 20 let zaprt nekje v Celju, ne trpi tako kot ljudje, ki jih je od domovine ločevala tako velika razdalja. Šele lani so se začeli vračati nekateri, ki niso bili v domovini 45 let. So med izseljenci tudi Ribničani? Poznam Novaka iz Ribnice ,ki je poročen s Pildarjevo iz znane ribniške gostilne, Oberstarja iz Gračarnic, Vesela iz Sodražice ter Ivana Moharja iz Loškega Potoka, ki se je posebej odrezal pri nabirkah za Novo Štifto... Mislim, da ti ljudje doživljajo šok teh sprememb, ki sem jih sam doživljal kot delegat na slovenskem kongresu. Agresijo ste torej spremljali v živo? V Cankarjevem domu smo med sestankovanjem stalno skakali k televiziji in spremljali dogajanje. Moram reči, daje bil kongres prava tombola, saj so delegati iz 24 držav pošiljali ostre proteste svojim vladam, ki so bile proti osamosvojitvi. Odmev je bil velik tudi med Slovenci v Avstraliji, ki povsem še ne zaupajo spremembam v Sloveniji. V Mclbourncu so po teh dogodkih organizirali zborovanje, ki se je sprevrglo v demonstracije z več kot 1.500 udeleženci. Ko se bom vrnil mednje, jim bom tudi sam, iz prve roke, povedal, kako je tukaj dejansko potekala vojna. Še mogoče besedo ali dve o Ribničanih, preden se čez nekaj dni vrnete v Avstralijo._________________________ Menim, da so Ribničani najbolj duhoviti ljudje na tej slovenski zemlji. Biti v družbi "ta pravih" Ribničanov je užitek, ki ga ohraniš v spominu povsod, kamorkoli greš. Zgodi se mi, da se kar na cesti začnem smejati kaki duhovitosti. Ko sem se z očetom mojega predhodnika na Novi Štifti pogovarjal o tem, kam sem pravzaprav prišel, mi je rekel: "Niko, če ti odkrito povem, so Ribničani dobri, ampak od hudiča". No, to sem večkrat tudi iz prižnice povedal in kar drži. Srčno so dobri in bi ti dali vse, če se pa nate spravijo, pa ni hujše palice, kot je včasih trdi ribniški jezik. Jaz zase na srečo lahko rečem, da je zaenkrat še nisem izkusil. Stane Hafnar NOVICE KULTURA VESTALKA IZ ZMAJČKOVEGA BUTIKA NA BIOHRANO Ko smo se na občini Kočevje pozanimali, kako je s primerom "VESTALKA", o katerem smo pisali v 1. številki NOVIH NOVIC, so nam na pristojnem sekretariatu obrazložili, da je bil "VESTALKI" prostor oddan v najem na natečaju izključno za določen namen- vezenje in tkanje. Ko je lastnica želela rešiti ponudbo z Zmajčkovim butikom, soglasje za razrešitev obrtne dejavnosti ni bilo izdano, prav tako pa je bila zavrnjena tudi pritožba, ki je bila vsebinsko nesprejemljiva. Medtem si je lastnica "VESTALKE" premislila glede širitve dejavnosti (resnici na ljubo ne demokratično in prostovoljno) in dala novo vlogo za razrešitev obrtne dejavnosti - tokrat z BIOHRANO. Pristojni občinski organ te vloge ne more obravnavati, dokler "VESTALKA" ne umakne pritožbe na negativno rešitev prejšnje vloge. Ali bo "VESTALKI" uspelo po tej zapleteni poti vendarle obdržati lokal in komercialno nedonosno tkalsko obrt, je vprašanje, na katerega bi težko odgovoril tudi sam jasnovidec (ki se je, mimogrede povedano, te dni mudil v Kočevju). KULTURNI CENTER V ZAČARANEM KROGU Tako kot so se Ribničani zaradi vojske odvadili hoditi v kino čez poletje, tako se je to zgodilo tudi v Kočevju, in sicer iz čisto drugih razlogov. Kočevski KULTURNI CENTER je nad takim, kot je (slabim platnom in ozvočenjem), naredil križ. S tem pa ni rečeno, da nimajo idej, kako bi ga znova oživili. Izdelani so že idejni osnutki novega pred-verja, ki bi kinu vdahnil čar nekdanje pomembnosti, našel pa bi se tudi investitor za izboljšanje tehnične opreme. Toda kdo bi si upal vlagati v objekt, ki je "splošno ljudsko premoženje" oz. nikogaršnje - ob dejstvu, da se lahko oglasijo nekdanji lastniki. Tudi nejasen pravni status KULTURNEGA CENTRA, ki je sicer že nekaj časa d.o.o. v družbeni lasti z nedefiniranim ustanoviteljem (občina se ustanoviteljstva otepa, ker bi bila v primeru neuspešnega poslovanje primorana kriti izgube), je le slaba startna osnova za sklepanje poslovnih partnerstev, zato Kulturni center trenutno držijo pokonci le dobre želje, lepe ideje in mizerne najemnine. I O dogajanju okoli Gallusa Bliža se september in z njim (oziroma z mesecem za njim) I tudi vse tisto, kar smo v zvezi s praznovanjem 400-letnice | Gallusove smrti obljubljali na začetku letošnjega leta: osrednja pevska prireditev, publikacija z naslovom podobe | Gallusovega časa, etnološka in zgodovinska razstava« življenja v Gallusovem času, ki jo pripravlja etnologinja ■ Mojca Šifrer, in uprizoritev odlomkov iz Jančarjevega | romana Galjot z delovnim naslovom Kuge, vojske, lakote reši nas, o... Osrednji dogodek, pevska prireditev v ribniški cerkvi, bo« v mesecu oktobru. Z vso resnostjo se pevci še vedno nanj I pripravljajo in prepričana sem, da bomo potem, ko se bo| zgodil, še dolgo govorili o njem. Publikacija z naslovom Podobe Gallus ovega časa bo luč sveta zagledala v teh dneh. | Edina ostalina iz Gallusovega časa so freske, ki so bile tedaj •-v in so še danes po ribniških cerkvah. Te so gledali Gallusove oči, tako kot jih sedaj gledajo naše. V knjigi so | zbrane fotografije fresk iz 16. stoletja, ki so nastale v cerkvah " ribniške prafare. O njih piše dr. Jure Mikuž, direktor| Moderne galerije, uvod pa je napisal profesor Janez > Debeljak. Knjiga je nadaljevanje monografije Ribnica skozi I stoletja, in tako kot ta, naj tudi Podobe Gallusovega časa I ne bi manjkale na knjižnih policah ribniških družin. Kje jo1 bo moč kupiti? Za začetek že na semnju, ki bo spet prvo| septembrsko nedeljo. Če boste pogledali okrog Miklove hiše, boste našli stojnico, kjer vam bomo to knjigo za pičlih 300,00 din z veseljem dali. Razstava z delovnim naslovom Gallusov čas, ki jo1 pripravlja ribniška etnologinja Mojca Šifrer, bo za Ribnico | svojevrsten kulturni dogodek, saj je takšnih bilo le malo v» našem okolju, pa še ti so bili uvoženi. Z veseljem ga torej I pričakujemo v prvih jesenskih dneh. V teh dneh naj bi sel predstavila tudi dramska skupina ribniškega KUD-a, ki" nosi ime po čaščenem skladatelju. Delovni naslov Kuge " vojske, lakote reši nas, o... je ravno pravšnji za naš čas. Š . pomočjo noneta Vitra bomo to prošnjo izpovedali nal letnem odru v gradu, če nam bo vreme naklonjeno ali pa v | eni od ribniških dvoran (upajmo, da nam bodo časi" naklonjeni, kajti že dolgo je tega, kar so si trije naši člani | moškega spola zapeli pesmico: Janez, Kranjski Janez, kam odhajaš danes? Grem v T Obrambo, da postal bom rambo..., in odšli neznano kam. Do nadaljnjega torej vaj ni in naša _ usoda je - TO ve - v čigavih rokah). I Naše naloge bomo torej izpolnili, če nam seveda tega ne I prepreči Bedem II in se bomo v najboljšem primeru (če nas * ne bodo posuli s pantakanom) šli samo še partizanske | mitinge. Za konec pa še malo pridige. Če je ljudi še tako grudilal lakota in trpljenje, so si v nedeljo oblekli v "zakmašni gvant" I in odšli v cerkev. To je bil njihov kulturni dogodek. Torej se ■ tudi mi ne izgovarjajmo na hude čase. Kultura nam je sedaj | B še bolj potrebna. V "zakmašni gvant" torej in na svidenje. V. Poštrak I NOVICE KULTURA I I . Gallus se je potrudil, da so izšle v I tisku skoraj vse njegove skladbe, tako ■ da je komaj katera ostala v rokopisu ■ oziroma v prepisu, ker njegovega I rokopisa ne poznamo. Če odmislimo B dve priložnostni skladbi, nam ostanejo I tri zbirke, ki natanko ustrezajo trem _ glasbenim zvrstem: maše, moteti in I madrigali. Selectiores guaedam missae. Že leta 1580, ko mu je bilo 30 let, je Gallus I izdal štiri zvezke skladb z gornjim I -naslovom. Sistematično jih je razdelil I v štiri zvezke, po štri maše v vsakem. V prvem so osem-in sedemglasne maše. I Nad naslovom ni pozabil omeniti, daje ■ to prva knjiga maš vštirih zvezkih. Imel ■ je torej v načrtu tudi drugo ali morda I še tretjo knjigo. Po drugi strani pa so * ostale v rokopisu štiri maše, ki--- I bi jih morda uporabil pri drugi knjigi. Pozneje pa ni zložil g nobene maše več, ne zaradi ■ tega, ker bi ga ta zvrst več ne I pritegovala, ampak zato, ker I enostavno ni imel časa, saj je ■ imel polne roke dela z moteti I in madrigali. I Opus musieum * * I Kmalu po prihodu v Prago je Gallus ^zđal prvo knjigo svojega največjega ■ dela Opus musieum. Zanimiv je I podatek, kako so njegove skladbe - im- ■ enuje jih harmonije in ne motete -I urejene, in sicer na tak način, kot je v rabi v katoliški cerkvi, da morejo biti v I vsakem času uporabne. Harmonije so ■ urejene po cerkvenem ali - bolje -I liturgičnem letu. Vsaka knjiga Opus I musieum ima več razdelkov, ki jih * lahko imenujemo zvezke. Prva knjiga I ima naslednje zvezke: advent, božič in postni čas do velikega tedna; druga: I veliki teden, žalostinke, velika noč in vnebohod ter binkošti; tretja: od svete Trojice do ponovnega adventa in praz- ■ nični moteti. S tem je sklenil bogos- ■ lužno leto. Včetrti knjigi pa so skladbe I na čast Devici Mariji in svetnikov. Svoj načrt je razložil v predgovoru k I četrti knjigi: "Kar je bilo doslej I božjega, sem dal Bogu, kolikor so I mogle dati in prenesti moje moči. V Gallusove zbirke Ob 400-letnici smrti lacobusa Gallusa (3) treh delih sem zajel, kar se navadno poje ob največjih, Bogu posvečenih praznikih. Zdaj pa prinašam že dolgo zahtevano delo o svetnikih (saj se s češčenjem ali sramotenjem svetnikov časti ali sramoti tudi Bog), kije urejeno po istem zaporedju, kot se ga drži Cerkev, kije sveta Mati vseh svetnikov. Se pravi, tako da preblaženi Materi božji kot v nekaki nepremagljivi in čvrsto sklenjeni bojni vrsti sledijo apostoli in evangelisti, nato mučenci, zatem spoznavalci, končno device in svete žene. Da ne bi kak svetnik, ki ga je Cerkev, steber in opora resnice, sklenila častiti, ostal brez svojega mesta, sem nekatere stvari odložil v zadnji del, ki je pripravljen za vse ncbcščanc in skupen". V predgovoru k I tretji knjigi pa pove zanimive podrobnosti svojega življenja: "Izmed vseh svobodnih umetnosti sem si izbral ravno glasbo, da v njej prebijem in preživljam svoja leta, porabljam svoje moči in vanjo za Bogom usmerjam vsa svoja razmišljanja. Glasbe sem se učil, jo vase vsrkaval, da ne rečem sesal-že kot otrok, gojim jo kot dozorel mož, njo bom, če mi bo dano življenje, krasil še kot starček; ne živ ne mrtev se ji ne bom izneveril". Vseh motetovje374. Harmoniae morales Gallus je bil v Pragi v tesni zvezi z raznimi humanističnimi krogi, ki so takrat bujno cveteli v češki prestolnici, vsekakor pa je bil član humanističnega kroga, ki se je zbiral pri sv. Janezu. Bil je humanistično zelo izobražen, poleg tega, da je govoril in pisal latinsko, je obvladal tudi grško in rimsko mitologijo in zgodovino. To je razvidno iz njegovih spisov. Po drugi strani pa to njegovo pripadnost humanističnim krogom potrjujejo razne pesnitve, ki so jih drugi člani pisali v njegovih zbirkah oziroma o njem ob njegovi smrti. Na prigovarjanje prijateljev je šele dve leti pred smrtjo izdal prvo od treh knjig madrigalov. V predgovoru, kije datiran v Pragi, 29. januarja 1589, pravi: "Medtem pa mi prijatelji prigovarjajo: Prekini od časa do časa svoje skrbi z radostmi, podaj se z velikimi glasovi s kora na forum! Od svetih in resnobnih snovi me vabijo k šalam in ognjiščem, k svojim pojedinam in zabavam. Ali naj se jim upiram? Nad vse so blagohotni, saj jim ne gre toliko za naslanjanje svojih ušes, kakor pa zame, da bi z občasno prekinitvijo resne glasbe kdaj poskrbel zase. Dajmo torej nekaj tudi navdušenju in razpoloženju prijateljev!" Zbirka vsebuje le 4-glasne madrigale in je razdeljena na tri knjige. Prva knjiga je izšla 1589, druga in tretja pa leto pozneje, 1590. Po skladateljevi smrti je njegov brat Jurij, kijebil glavni dedič, objavil skladateljeve Moralie, v katerih so 8, 6 in 5-glasni madrigali. V resnici je to pravzaprav četrta knjiga Harmoniae morales. Resje, daje Gallus želel, da se njegovi madrigali imenujejo Moralia, vendar je svoji izdaji dal naslov Harmoniale morales. Tako bi moral verjetno storiti tudi njegov brat in bi bila enovitost celotne zbirke bolj očitna. Jurij Handl je 20. marca 1596 napisal predgovor, ki ga je naslovil praškemu mestnemu senatu. Med drugim se sprašuje: "Kdo še ni sam spoznal, kaj je v glasbi zmogel Jakob Handl, mož blagega spomina, in kakšna milina preveva dela, ki jih je uglasbil? Temu bo dokaz pričujoča bogata knjiga "Moralia", delo izredne Handlove glasbene nadarjenosti, čeprav bi se lahko postavilo pod vprašaj, ali se lahko ta knjiga, potem ko se je njen avtor poslovil od življenja, izda v javnost." Vseh madrigalov je natanko 100. EdoŠkulj^ NOVE NOVICE DOBRO JE VEDETI I ■—■ M Špelin cvetlični kotiček 1 UT,- ä , , . . Martina pestra kuhinja V ‘L- f * ” L Kozmetični Kotiček O cvetju bo v tej rubriki pjsala ERIKA RADOSAVLJEVIČ, ki se s cvetjem ukvarja ljubiteljsko inprofesionalno. iJanes vam bom skušala predstaviti FLAMINGO (AN-THURIUM),ki je s svojimi čudovitimi, rahlo svetlečimi listi in še lepšimi cvetovi ena najlepših soonih rastlin. Listi in cvetovi izraščajo neposredno iz zemlje. Listi so krat-kopecljati. Ko so mladi, so svetli, kasneje pa potemnijo. Cvetovi so največkrat rdeči, sredino cveta pa krasi zavihan rumen pestičelc. Flamingo cveti tudi v belih in rožnatih narvah. Ta čudovita lončnica najbolje uspeva na temperaturi nad 10 stopinj Celzija, na visoki zračni vlagi, ne sme pa se nahajati na prostoru, kamor prihajajo direktni sončni žarki. Sadimo jo v zemljo, mešanico dveh enakih delov šote in komposta, ker potrebuje flamingo rahlo in prepustno zemljo. Kot rastline tropskih deževnih gozdov so flamingovci občutljivi na sol. Najboljše zanje je, da jih gnojimo s telcočimi gnojili za hidrokulture. Flamingo razmnožujemo z delitvijo. NAGRADNO VPRAŠANJE Naštej vsaj dve vrsti flamingov-ca! Lep cvetlični pozdrav! Vaša Špela Odgovore skupaj s kuponom pošljite na uredništvo NOVIH NOVIC. Pravilne odgovore bomo upoštevali pri žrebanju, rezultate le- tega pa objavili v 9. številki NOVIH NOVIC. r I NAGRADNIKUPUN | "ŠPELA" _________j V tem kotičku nas bo v kuharske skrivnostne vode popeljala izkušena mojstrica te obrti, MARTA LOVŠIN. Za danes nam je pripravila ČEŠPLJEVE CMOKE. Pred vrati je sezona sliv, tako da bo ta recept marsikateri gospodinji prišel kot nalašč. Sicer pa to domačo dobroto pripravi vsaka gospodinja malo po svoje. Tokrat jo pripravimo po MARTINO. Češpljevi cmoki Potrebujemo: 1/2 kg krompirja 15 dkg moke 4 dkg margarine 4 dkg drobtin 4 dkg sladkorja 1 jajce, sol, ščepec cimeta Priprava: Krompir skuhamo, olupimo in pretlačimo. Še toplemu primešamo moko, jajce, maščobo in sol. Na hitro ugnetemo testo. Razvaljamo ga za 1/2 cm na debelo v kvadrat in izrežemo v kvadratke po 5x5 cm. V vsakega zavijemo po 1 češpljo. Vanjo damo namesto koščice 1/2 kocke sladkorja. Testo pazljivo oblikujemo v cmok. Še posebno moramo paziti, da stike testene krpe dobro zadelamo, sicer lahko cmoki počijo in se sok izceja. Cmok kuhamo v slanem kropu 10 minut. Odcejene zabelimo s prepraženimi drobtinami in potresemo s sladkorjem, med katerega smo zmešali ščep cimeta. Iz te količine pripravimo 8-10 cmokov. Če potrebujemo več cmokov, količino sestavin enakomerno povečamo. Obilo kuharske sreče vam želi Marta V tej rubriki bo o problemih kože in načinu, kako jih odpraviti, pisala MATEJA LUŠIN-ZOBEC, strokovno usposabljena kozmetičarka, zaposlena v salonu "ANGELIKA". Akne so vnetna obolenja lojnic in njihovih izvodil. Ker gre tu za obolelo kožo, je nujen posvet pri dermatolog in nato nega v kozmetičnem salonu pT, njegovih navodilih. Le koordinirano sodelovanje dermatologije in kozmetike zagotavlja uspešno zdravljenje aken. Danes se bom omejila na preprečevanje aken, zdravljenje aken je namreč področje dermatologije. Področje kozmetike pa je odstranjevanje odvečne maščobe na koži ogrcev (to so čepki v izvodilih lojnic, ki povzročajo zastoj loja in so vidni kot črne pike). Brez ogrcev tudi aken ni. Ogrce odstranjujemo mehanično z ekspresorji ali z iztiskanjem s prsti. Obvezno moramo kožo prej zmehčati (manj boleče iztiskanje). V ta namen se v kozmetiki uporablja VAPOZON. Vodna para, s katero se nanaša ozon iz aparata na kožo, mehča poroženelo kožo, odpira zamašene pore in razširja kapilar^ Ozon pa deluje antiseptično in pospešuje lokalni metabolizem celic. Iztiskamo le odprte ogrce, zaprte moramo prej odpreti z lanceto (prepustimo to strokovnjaku). Po temeljitem odstranjevanju ogrcev je priporočjiva uporaba visoke frekvence. To je aparat, ki s svojim delovnjem poveča prekrvavljenost kože in regulira izločanje kožnih elementov. Zelo je priporočljiv in uspešen tudi pri odpravljanju brazgotin. Cilj dermatologije in kozmetike je zdrava in lepa koža. Dosežen pa je le, če stranka popolno in osveščeno sodeluje. To pomeni, da skrbi za osebno higieno oz. redno nego, zdravo prehrano ter intenzivno gibanje na svežem zraku, da se koža preznoji-naravni peeling. Uživajte na svežem zraku, kolikor seveda utegnete! Lep pozdrav! Vaša kozmetičarka, Mateja L. Zobec, dipl.oec NOVICE POSLOVNA STRAN 1 ■ -- NASI.(>V:NOVI: NOVICI .KOLODVORSKA 1, 61310 RIBNICA,TEL;: S61-765 OD 8.00-11.00, OSTALO 861 -704 TA DEL ČASOPISA JE NAMENJEN VSEM PROIŽVA.TALCEM.TRGOVINAM.STORITV'ENIM DEJAVNOSTIM IN DRUGIM,KI ŽELIJO REDNO ALI OBČASNO SEZNANJATI SVOJE POTROŠNIKE IN ODJEMALCE S SVOJO PONUDBI 1. N A ROČI I .A ZA POSLOVNE OGLASE SPREJEMAMO VSAK TOREK IN ČETRTEK OD 12.00 - 17.ÜRE IN VSAKO SOBOTO OD 9.-13.URE. OBJAVO POSLOVNIH OGLASOV /./VRAČUNAMO PO VIT JAVNEM CENIKU. MESARSTVO BRADAČ TZO 71, KOČEVJE tel. 858 - 100 ( NUDIMO VAM : ) - vse vrste svežega mesa - pestro izbiro delikates - domača teletina - jagnetina - odojek V prijetni trgovinici z živili in pestro izbiro gospodinjskih potrebščin. Po ugodnih cenah boste prijazno postreženi ob vsakem času. 4 ‘i/o 0 kanuji, kajaki in oprema znamke „ F R 1.1 () N ” 0 moški in ženski CITY BIKE (na obroke) ° popolna teniška oprema s servisiranjem ° športne torbe, nahrbtniki znamke „ PORENTA ” odprto od 9. do 13. in 16.-19,30. ure, sob. od 9.-13. ure KOČEVJE - Ljubljanska 9a , telefon: 061/851-983 Okrepčevalnica OAZA Lastnica Fajdiga Nada pripravlja v zelenem Ingradovem kiosku tople sendviče, hot dog, „ pomfrit ”, hamburgerje ter tople in hladne napitke, naročeno pa postreže na terasi pred okrepčevalnico. Trenutno je lokal odpr t od jutran jih do večernih ur. "URBAN" d.o.o. Ribnica prodaja 861-857 ali 861-858 od 8-12 in 15-19 servis 862-196 od 8-12 in 14-19 IZREDNO UGODNO: ŠKODA FAVORIT 135 L, 135 LS in ŠKODA KARAVAN Cenjene kupec obveščamo, da imamo na zalogi omejeno količino novih vozil Škoda 135 L, 135 LS in Škoda Forman. krccl,,,, ugodnih ccn iivütn.ohilov in servis:, deležni Ic ■^dodatnih u.gudiio.sli, .... M N £1« iiiiiiiUi ... . . J V kolikor vas karkoli zanima v zvezi z avtomobili Škoda, pokličite na telefon: - prodaja 861-857 ali 861-858 od 8.-12. in 15.-19.ure - servis 862-196 od 8.-12. in 14.-19.ure NOVE NOVICE FRANKOPANSKA ULICA £ Družinsko podjetje NEVLAS vodita zakonca Štiraac, kia |Sta spodnje prostore stanovanjske hiše na Frankopanski 4^ Ipreuredila v prodajalno z mešanim blagom, ki je odprla | vrata svojim strankam letošnjega aprila. V prijetni prodajal-1 nije mogoče izbrati med pestro ponudbo delikates, mlečnih | šil izdelkov, raznimi vrstami kruha ter drugimi izdelki, Ipotrebnimi v vašem gospodinjstvu. NEVLAS nudi tudi** |ugoden nakup krmil za živino. IZaradi lokacije trgovine ob glavni I cesti ter lepe zunanjosti se poleg red- ilnih strank iz okoliških naselij v njej Ioglasijo tudi mimoidoči. seaevvmmmm r"~ SSSZSS RS-S?:«*:;:*.. ' ■ S VIDEO KLUB H M VIDEO KLUB Bruner - Matejka I ponuja svoje filme in video storitve že I drugo leto. V tem času sc je uspel “uveljaviti ne samo v tem koncu, ^temveč tudi v širšem okolju Kočevja. Tako kot večina g I videotekarjev tudi videoteka B M pospešeno uvaja kasete | Sz odkupljenimi avtorskimi pravicami. Od 2.000 filmskih 2 ^naslovov imajo tako že preko 500 originalov. Kot prava^ Idružinska firma ima vsak družinski član v njej svoje | gzadolžitve, od izdajanja video kaset, snemanja z video| kamero, raznih prazničnih dogodkov in reklam do vodenja 5rvL , .i^ i i• * „< 4,..r |ccno, kar potrjujejo številni obiskovalci na Frankopanski 5. | 1T AS 1 --— KOČEVJE DELNICE D 5 gb KAPcacA EU O LO 2: < o. O Q C! □ -< tu £i P Z letošnjim novim letom je na Frankopanski 8 odprl f I fotoatelje Gorazd Svete, ki poleg fotografiranja za doku-JI mente slika tudi vse podrobnejše dogodke v življenju 1 posameznika in družine. Izdela vam tudi fotografij e, ki ste 1 p .. .... .1 |jih posneli sami. Uredi tudi vse potrebno za video g snemanje. V kvaliteto njegovih uslug se lahko prepričate vsak dan od 16. do 19. ure, ob | £ sobotah pa od 10. do 12. ure. * Lahko pa se oglasite tudi izven , delovnega časa. g BEMOZ, D.O.O. Pred več kot desetimi leti jel obrtnik Gregorčič začel sg pridobivanjem in separiranjem gramoza. Še vedno je to edim^ peskokop, ki pesek tudi preseje za uporabo v gradbeništvu |in izdelavo betonskih izdelkov. Zaradi razširitve dejavnosti | I na prodajo vseh vrst gradbenega materiala so Gregorčičevi § lani ustanovili podjetje BEMOZ (Beton-Mozelj). Da bi p strankam odvzeli skrbi z razkladanjem, so nabavili kamion | Iz dvigalom za razkladanje materiala na paletah, v izkopano | ljamo vam v eni uri tudi vgradijo montažu » greznico. Da bi» !zaokrožili celotno ponudbo na enem mestu, se graditelji | lahko vključijo tudi v zadrugo. Z obiskom na Frankopanski I? si graditelji zares prihranijo odvečna pota in stroške. NOVE NOVICE ŠPORT 1 -r-fc 'v: i"' > • | : a: a tTKTT T7 Rokometni klub INLE . . . vsfc O uspehih in načrtih RK INLES - RIKO smo pred časom v NOVIH NOVICAH že pisali, pričujoči prispevek pa naj uvede ljubitelje tega ribniškega športa št. 1 v začetek letošnje sezone. SUPER liga Rokometna zveza Slovenije se je dokončno odločila, da bo namesto dosedanje II. ZRL oblikovana nova SUPER liga, ki . , še močnejša kot njena predhodnica. Slovenskim članom lanske II. ZRL se bodo letos pridružili poleg INLES - RIKA še Rudar, Jadran, Drava in Pred-vor, tako da bo v SUPER ligi vsega 12 ekip. Prvenstvo se bo začelo 28. septembra, v Ribnici pa so se nanj pripravili tako organizacijsko kot kadrovsko. Okrepil se je upravni odbor kluba, ki ga operativno vodi podpredsednik kluba Brane Ambrožič, vsaj v prvem delu prvenstva pa bo najmočnejšo postavo še naprej treniral Andrej Mate. Spremembe v moštvu Klub želji, da bi v ekipi obdržali najboljša igralca lanske sezone, Tomšiča in Lapajneta, bosta ta dva perspektivna rokometaša letos igrala v Celju. Dogovori med obema kluboma so bili naporni a konstruktivni, tako da je bil prehod po izjavah vodstva kluba opravljen v vsestransko zadovoljstvo. Igralca bosta imela v Celju vsekakor boljše možnosti za svoj športni razvoj, INLES-RIKO pa naj zaradi okrepitev z novimi igralci ne bi bil bistveno oslabljen. Na igrišče se bosta namreč vrnila Stojan Geize in Jani Tanko, iz Prul so uvozili Veverja in Juričeva, okrepitev pa pomeni tudi nekdanji prvoligaš Manček. Igralci bodo morali svoje kvalitete na igrišču še dokazovati, to pa pomeni notranjo konkurenco in s tem dvig kvalitete, ki naj bi po mnen- ju vodstva kluba prispevala tudi k večji aktivnosti. Sponzorji in gledalci Uspešnega nastopanja moštva v SUPER ligi si ni mogoče zamišljati brez ustrezne finančne osnove. Težave, v katerih se je znašel glavni sponzor, bodo skušali odpraviti z občasnimi sponzorji za posamezne tekme, kar ne bo težko zaradi aktivnosti lige in zaradi nastopanj izven slovenskih meja v okviru Alpe -Jadran. Dogovori za pomoč pri nabavi opreme so še v teku precej pa bodo odvisni od domače publike. Med gledalci bodo izžrebali srečneže, ki bodo prejeli nagrade sponzorjev, klub pa si zagotavlja sredstva z organiziranjem srečelovov, plesov... Skratka, boj za obstanek v SUPER ligi ali uvrstitev čim višje bo letos izziv, tako za igralce, sponzorje, kot gledalce. mmsmvm mmmmm-. mmmmm mmwmm wmmmm mmmmm Prijateljska tekma kot uvod v kočevsko nogometno sezono I i Nogometni klub AVTOBUM Kočevje je v| sredo, 21. avgusta ob 17. uri odigral prijateljsko § tekmo z lanskim prvoligašem Reko. Pred preko | 300 gledalci so domačini častno izgubili z| rezultatom 1:6, čast kočevskega nogometa pa je ® bila rešena z najlepšim golom srečanja. NK Kočevje je lansko sezono zaključil na | prvem mestu Slovenske območne lige in s to | uvrstitvijo zagootovil letošnje nastopanje v II. | slovenski ligi. V to ligo so prestopili iz območne 1 lige tudi Alpina, Vodice in Piran-Solinar. 1 Pokroviteljstvo nad klubom je prevzeli Avto-Bum, od tod tudi delna sprememba imena kluba. Trener Stojan Briški začenja 24.8. ligaško sezono z moštvom, ki je okrepljeno z ljubljanskim golmanom. Vzdušje na prijateljski tekmi proti Reki, tako na igrišču kot ob njem, obeta razburljivo kočevsko nogometno sezono. mBWMWM mw&ww wmvmm* mmMSfM NOVE NOVICE ZA RAZVEDRILO I Ji Rešitve nagradne križanke št. 7 pošljite na uredništvo NOVIH NOVIC, Kolodvorska 1, Ribnica. Nagrajence bomo objavili v 10. številki NOVIH NOVIC. Nagrade prispeva URBAN d.o.o. Ni WWf« KHUlMli) oha&v^a PeliMN SToliU zahod POLOTOlfl 'KUtA AAtILOPE vJ*£\l HftUOO Xohhi^ 'IODJA, liiCALKl m d žhBBHE;. SUON. PoErrit : j ■ IbOfe \I0Jk16. fo^AOWA ß FA NI c a hotoR. kakpine opUEHft 1 ftHfee. osejjNi zAlHEt in § VO-.1N £AA SLftSfilLO SHODE 50JNI stKUP m ?0k0T0H. NI&E-ßjJI A'/fcE.U MltTOß- ■'T'. KARTAKI «tZMlK. MÄfiTüo oao Polhe. H RAž-tUlU s&jAleo \IHStA ZLITI M£ oec 5T0?AL{\ SilftTO -MlUE rtOsM PHUtTOJ VONJ ŽPEPLO kiKSfi C££>A(k mi hm» m #oš\ SlD/Nlt ŠTEVILO z 1MICLAHA TlfcNIOA 05E6HI ZAlKtl!- MOH2- HtliO.RiJbt') VLADAH PLEKIO OtE irRUJfi Gora v TlldtUl lUUillA \100HA 21EU i(\ HADU AMTi)M oAN^A PUAC-n ST' SLOVto H.lHe mu 60GIM4A IIOtAL ž-GAkIPi GUMA OGUllL AluHluU &IAS1ML0 Sidu ha Ki tcxAähA bflW iHDlICTl!. RftSTL. IZŽREBANI REŠEVALCI NAGRADNE KRIŽANKE NOVE ^ NOVICE ŠT.5 I Knjižne nagrade uredništva prejmejo: j I 1. nagrada: Govže Vilma, Sušje 34, Ribnica 2. nagrada: Erika Kersnič, Šeškova 6, Ribnica 3. nagrada: Angelca Marinšek, Lončarska 56, Dolenja vas Nagrade bomo izžrebanim nagrajencem poslali po pošti. IZZREBANKA NAGRADNEGA VPRAŠANJA ' LISTNI PODTAKNJENCI" JE Angelca Marinšek, Dolenja vas 97 Nagrado prejme pri CVETLIČARSTVU "ŠPELA" v Ribnici. Izžrebanka naj se po nagrado oglasi osebno pri cvetličarstvu "ŠPELA" v Ribnici. mm mzs Sooštovani bralec! i • Ste morda vložili premoženje v dobro idejo in i I si želite da bi se čim bolje prijela? | • Ste morda vložili tisoče mark v udobno I opremo lokala in si želite, da bi jo užili tudi § drugi? • Ste se kdaj sploh vprašali, če za vašo ^ ponudbo, storitev ali dejavnost sploh vedo v | sosednji ulici, vasi ali kraju? ^ Če vas vznemirjajo zgornje želje in vprašanja, i nas pokličite v uredništvo NOVIH NOVIC na i I telefon 861-704. Za tisočaka ali več bo vaša bo « ® vaša ideja morda navdušila tisoč in več glav, si ■ I bo vašega udobja morda zahotelo tisoč in nekaj | s teles in vaših uslug, morda tisoč in več parov ® I manj veščih rok. S tem, ko vam odstopimo delček NOVIH I NOVIC vam odstopimo del lastne ideje, § spretnosti in udobja, s katerimi smo pridobili lin razvijamo tisoč in več zvestih bralčevi j NOVIH NOVIC. j i NOVICE - EPPj sßS388i B833S888 888SK3S 8833888 8888888? 88888888 88888888 88888888 88888888 3888888888888^ TURIZEM TRGOVINA STORITVE d.o.o. TZO 20 (NAMA), KOČEVJE Tel.(fax.) 855 - 855 Gmfc>H Vrvarska 3, Ribnica LJUBITELJI ŽIVALI, POZOR! * poleg običajne ponudbe ptic imamo izvrstne pevce KANARČKE in očarljive rdečekljune CEBRICE * navdušeni bose nad lepoto ribic, izdelujemo pa tudi AKVARIJE po naročilu in jih uredimo po vaših željah - tudi na domu * Oskrbovanje i'ostmcev in trgovcev z živili in neživili ter vsemi vrstami pijač, hitra dostava, zanesljiva poslovnost... * Cenjene kupce vabimo na obisk naših maloprodajnih trgovin "BREG", na Bregu pri Ribnici in pri "JORASU" v Ribnici. Trgovini sta odprti vsak dan non-stop od 7.00 do 19.00 ure, v soboto pa od 7.00 do 14.00 ure. Kupcem nudimo dostopne cene za vse blago, najnižje cene pijač, ne glede na količino nabavljenega blaga. Presenečenje za nakup nad 1.000 din. * grškim kopenskim želvam so se pridružile MALE VODNE ŽELVICE * Betonski strešnik tip KLASIK, proizvajalca BRAMAC, Novo mesto - v rdeči, črni in rjavi barvi. * oglejte si dolgodlake MORSKIH PRAŠIČKE ter razigrane HRČKE * presenetila vas bo raznobarvnost KLETK in OPREME ZA NEGO hišnih ljubimcev / ' DOBILI SMO NOVO POŠILJKO TELEFONOV ORGANIZIRAMO SINDIKALNE IZLETE UREDIM( V_____ ODDIH NA MORJU IN V HRIBIH VIDIMO SE NA SEJMU! ■I * cement, hidrirano apno, opečni modelarni blok '' !iiiiiiii!i!iiiiiiiiii!ii:;§ ' NOVO ! . lil J . 8 'OT.rua zim: mLLNNA TRGU \ .VI., \I IOVIČ/' J Pokličete lahko na tel. št. 861-980, 861-981 trgovina Breg 861-379 trgovina PRI JORASU 861-530 skladišče pijač 861-371 skladišče živil in neživil 860-150 LES (1.0.0. Luisa Adamiča 10, Ribnica Tel.: 862 - 067 * bogata izbira domačih in uvoženih KERAMIČNIH PLOŠČIC * kvalitetno stavbno pohištvo (okna, vrata) proizvajalci: INLES, KLILOGATEC, LESNA BLED * ponudba drugega gradbenega materiala po naročilu * odkupujemo žagan les in trame KRATKI DOBAVNI ROKI- ___________NAJUGODNEJŠE CENE d.o.o. tel.-telel'ax: (061) 861-493 d.o.o. Jurjeviča Sla 61310 Ribnica Slovenija Agencija Ljubljana, Gerbičeva 51 * žlebovi (kleparski gradbeni elementi) * trgovina z barvnimi kovinami: baker, aluminij, medenina, nerjaveči materiali * pločevina,profili, vijaki... * z računalniško vodeno koordinatno mizo graviramo, rezkamo, vrtamo ter izrezujemo zahtevnejše nepravilne oblike iz različnih materialov Avtoservis HENIGMAN Obrtniška 2, Dolenja vas tel: 864- 118 Servisiranje v garancijskem roku za RENAULT vozna in servisiranje za ostala vozila HYUnpc^ * kleparska popravila * kemično čiščenje sedežnih prevlek in oblog * avtozaščita * avtovleka * prodaja rezervnih delov in dodatne opreme zavozila RENAULT in HYUNDAI prodaja RENAU vozil ENAULT narodna in univerzitetna KNJIŽNICA V najem oddajamo proda jne prostore za različne dejavnosti, in sicer zaključene celote od 10 m2 naprej. ^ Pisne ponudbe pošljite do 15.9.1991 , na naslov: y NAMA, PE Kočevje, 61330 Kočevje, s pripisom NATEČAJ. SL II 470 453 1991 tel.:862 - 027 , telefax: I 920162322,8 Sejem bomo obogatili s presenečenjem ! Ob 15. uri bo pred BLAGOVNICO: • veliko nagradno žrebanje za nakupe nad 500,00 din; v času od 26.8. do vključno na dan sejma 1. nagrada SPALNICA 2. nagrada BARVNI TELEVIZOR 3. nagrada GORSKO KOLO in še veliko lepih nagrad! MINI MODNA REVIJA v sodelovanju s firzerskim salonom ADONIS družabne igre z nagradami nastop ČARODEJA in presenečenja s SLADKOSNEDOM za najmlajše promocija nove kasete POP DESING! in še veliko zanimivega! ( □ VABLJENI ! J SE Mercator KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE Kolodvorska ul. 25 tel.:854 - 311, telefax: 853 - 472 ' vam v svojih trgovinah Kmetovalec, Kmetovalec delikatesa, poslovalnica Mesarije, diskontih prodajalnah v Stari Cerkvi in na Roški ul. 4 (prej veterini), Mešalnici in izpostavah Struge, Predgrađu, v Dragi, Fari in Osilnicai nudi: * kmetijski, čebelarski, vrtnarski, ribniški, vodovodni in elektro material, * živila, pijače, sveže meso in delikateso, * vse vrste krmilnih mešanic in žit, * kmetijske stroje, molzne stroje in stroje za vrtičkarstvo, * gradbeni material (po naročilu), * suho robo, izdelke za dom in šport, * vse za ljubitelje domačih živali. OBIŠČITE NAS, PRIJAZNO VAS BOMO V_______ POS I KI ČU! In ' 1 ! iiir BEMOZc GREGORČIČ, d o o - 61330 KOČEVCE FRANKOPANSKA 7 r prodaja gradbenega materiala pridobivanje gramoza vseh granolacij z dostavo stanovanjska zadruga (triodstotna provizija, vpisana 50,00 dinj NOVO ! brezplačna dostava na dom z razkladanjem paletiranih izdelkov VSE NA ENEM MES^UITRO IN OB VSAKEM