22
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
K OSVETLITVI NEKATERIH VOTLIH MER SREDNJEVEŠKEGA PIRANA
DARJA MIHELIČ
Pri preučevanju gospodarske zgodovine se vsak ra- >
ziskovalec nujno sreča z omembami različnih merskih I
enot, v katerih je izražena množina raznovrstnega \
blaga. Poznavanje velikosti takih enot je seveda bist- \
veno za vsak poskus natančnejše količinske opredelit- ]
ve proizvodnje, blagovnodenarne menjave ipd. Mere, i
ki so bile v uporabi na naših tleh, obravnava več te-1
meljnih del,^ ki pa dopuščajo možnost, da jih razis- !
kovalci s konkretnimi drobnimi študijami dopolnju- j
jejo.^ Raznolikost in spremenljivost (tudi j
istoimenih!) mer od področja do področja in od ob- i
dobja do obdobja zahteva od raziskovalca, da se po-
globi prav v vsako mersko enoto, na katero naleti v
viru, in skuša dognati njeno vsebino.
V srednjeveškem piranskem gradivu srečamo več j
drobnih podatkov, ki ob natančnejšem pretresu omo- i
gočajo sklepanje o konkretnih izmerah posameznih
starih merskih enot, ki so bile v uporabi na Pirans- j
kern. Na področjih pod političnim in gospodarskim '
vplivom Benetk se je sicer uveljavljal beneški merski I
sistem, vendar ne čez noč in ne dosledno. Sicer je pa j
tudi sam beneški vpliv nad zahodnoistrsko obalo od j
druge polovice 9. stoletja dalje doživljal napredova-
nja in umike do dvajsetih let 15. stoletja, ko so Benet-
ke tudi formalno za več stoletij zavladale zahod-
noistrskim mestom z izjemo Trsta.
Predstaviti želimo nekatere piranske votle mere, ki
so služile zlasti merjenju sipkih in tekočih snovi. Po- j
glejmo najprej nekatera vprašanja v zvezi z votlimi i
merami, v katerih so Pirančani merili sipke snovi! j
Enota, ki so jo v ta namen najpogosteje uporabljali, |
je bil (se)starij. DeUl se je v 2 megeni. Večja mera od
(se)starija je bil modij. Domnevam, da so se vsaj do
1332 na Piranskem za merjenje žita in soli uporablja-
le enotne votle mere. Statuta iz 1274 in iz 1307 namreč
v eni sapi omenjata prodajo žita in soli po piranski
(komunalni) meri ter navajata enotno takso za vsako
prodano enoto (modij) žita ali soh. Kasnejše inačice
statutov (od 1332 dalje) pa omembo soh v tem členu
opuščajo.^ Po 1332 se je na Piranskem pod vplivom
Benetk in povečane domače solne proizvodnje uve-
ljavljalo razlikovanje enot za izmero soli in žita. Za
merjenje soli so prišle v uporabo posebne merske
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
23
enote za sol, ki pa so imele enaka osnovna imena kot
žitne mere (solni starij, mecena, modij). Uveljavitev
novih mer verjetno ni bila nenadna; tudi odloki, ki
so predpisovali uporabo novih enot za merjenje so-
li, verjetno niso mogli kar čez noč pomesti s staro
prakso.
Piranski zapisi nudijo konkreten namig o velikosti
solne me (en e (polovice solnega starij a). Listina iz
31. maja 1338, ki jo objavlja tudi C. de Franceschi v
delu Chartularium Piranense," ima na spodnjem delu
še dva kasnejša (neobjavljena!) dopisa v dveh različ-
nih pisavah. Prvi dopis ni datiran. Omenja, da sta na
ukaz plemenitega in modrega vicedoma (»nobili et sa-
pientis vicedomini«) Katarina ^nne, spoštovanega
piranskega podestata (»honorabili potestatis
Pirani«), piranska komunalna cenilca (»iusticiarii co-
munis Pirani«) Almerik Petra Xete in Cerot Kukarina
d'Onbrea premerila piranske solne mere z beneškimi
oljnimi merami. Pri tem sta ugotovila, da »sunt libre
LVII- me?ena«,= torej velja:
1 (solna) mefena = 57 1/2 (beneških oljnih) liber, oz.
1 (solni) starij    = 2 (solni) me?eni =115 (beneških
oljnih) liber.
Temu zapisu sledi na istem dokumentu še datirano
besedilo iz 29. junija 1355. Navaja, da za časa pirans-
kega podestata (»potestatis Pirani«) Manfreda de La
Fontana »aueta fuit me?ena sails sicut erat libras
LVII-, nunc aueta est ad libras LX ad mensuras olei
Venetas«.* Torej je po 29. juniju 1355 veljalo:
1 (solna) me?ena = 60 (beneških oljnih) liber oz.
1 (solni) starij    = 2 (solni) me?eni = 120 (beneških
oljnih) liber.
Izmera solne me?ene se je z omenjenim odlokom
uradno povečala za prostornino pohretje beneške olj-
ne libre; hkrati z njo se je za dvakrat toliko (za pro-
stornino 5 beneških oljnih liber) povečala tudi pro-
stornina (od me?ene dvakrat večjega) solnega starij a.
Ali drugače: na prelomni datum Sv. Petra 1355 so bi-
le v Piranu uradno proglašene za 4,35% povečane
votle mere za sol. Natančni datum uradne uveljavitve
prve (manjše) solne mecene (in z njo solnega starij a)
iz omenjenega zapisa sicer ni razviden, okvirno pa ga
lahko določimo z obdobjem, ko je bil Katarin Canne
(<Janne, Zanne) piranski podestat. Prvič sem ga zasle-
dila v tej vlogi 24. julija 1345, zadnjič pa 19. julija
1346.' Med obema mejnima datumoma smemo dati-
rati prvi navedeni odlok o velikosti megene soli. Manj-
še mere za sol so bile torej v veljavi približno 10 let.
Kolikšne so bile mere za sol pred 1345/1346, ne vemo
— to vprašanje ostaja odprto.
Po podatkih iz kasnejših (!) zapisov, ki jih upošte-
va tudi sodobna literatura, je imela merska enota za
olje (»libbra di peso grosso d'oglio«) prostornino
okrog 0,52 litra, večja enota (»libbra mensurale
d'oglio«) pa približno 0,65 litra.» Kljub pomislekom
tvegajmo in recimo, da je imela okrog srede 14. sto-
letja oljna libra na Piranskem tako prostornino, kot
jo manjši od omenjenih liber — po kasnejših podat-
kih — pripisuje navedena literatura. Izračun pokaže,
daje pred 29. junijem 1355 veljalo:
1 (solna) me?ena = 30 litrov, oz.
1 (solni) starij    = 2 (solni) me?eni = 60 litrov,
po 29. juniju 1355 pa:
1 (solna) mecena = 31,3 litrov, oz.
1 (solni) starij    = 2 (solni) me?eni = 62,6 litrov.
Odlok iz konca junija 1355 bi naj potemtakem
predpisoval za slab poldrugi liter večjo solno me?eno
oz. za dober poltretji liter večji solni starij, kot je ve-
ljal v obdobju po 1345/1346.
Solno me?eno (in starij) enake velikosti kot odlok
iz konca junija 1355 uzakonja tudi piranski statut iz
1384 (»megena salis /esse debeat/ de libris olei sexa-
ginta«). Isti statut pa na istem mestu predpisuje še ve-
likost me?en — posredno torej tudi starijev — za
merjenje pšenice in apna (»me?ena frumenti /ese
debeat/ de libris septuaginta quatuor olei,me?ena
calcine de libris olei LXXXVI«.^ Uzakonjeno je bilo
torej :
1 (pšenična) mecena = 74 (oljnih) liber, oz.
1 (pšenični) starij = 2 (pšenični) me?eni = 148 oljnih
liber
ter
1 me?ena (za apno) = 86 (oljnih) liber, oz.
1 starij (za apno) = 2 megeni (za apno) = 172 (oljnih)
liber.
Pri prostornini libre 0,52 litra bi to pomenilo:
1 (pšenična) me?ena = 38,6 litrov, oz.
1 (pšenični) starij starij = 2 (pšenični) mefeni = 77,2
litrov
ter
1 me?ena (za apno) = 44,9 litrov, oz.
1 starij (za apno) = 2 mefeni (za apno) = 89,8 litrov.
Na težave naletimo tudi pri določanju že omenje-
nega medija, večje votle enote za merjenje žita ali
soli. Žitni modij je imel v odnosu do žitnega starija.
stalno velikost. Veljalo je razmerje:
1 žitni modij = 4 žitni stariji ( = 8 žitnih me?en).
Že omenjena določila piranskih statutov iz 1274 in
1307 obenem predpisujejo način prodaje in merjenja,
soli, pšenice in drugega žita po piranskih (komunal-
nih) merah. Za vsak prodan modij tega ali one dolo-
čajo enotno takso 6 malih denarjev, ki jo je prodaja-
lec dolgoval komuni. Dejstvo je, da se sol in žito
omenjata drug ob drugem in da predpis ne razlikuje
posebnega solnega oz. žitnega modija kot osnovno iz-
mero za plačilo prometnega davka za sol ali žito. To
omogoča domnevo, da so vsaj do 1332 na Piranskem
za merjenje soli uporabljali kar isti modij kot za mer-
jenje žita. Tega leta pa je bila uzakonjena nova re-
dakcija piranskih statutov, ki v navedenem predpisu
24
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
omenja le prodajo pšenice in drugega žita, sol pa v tej
zvezi opušča. Za žitne mere seje na Piranskem v prak-
si obdržal odnos modija, starija in me?ene 8 : 4 : 1.
Za solne mere pa je bilo na Beneškem v veljavi raz-
merje:
1 solni modij = 12 solnih starijev ( = 24 solnih me?en).
To razmerje se je verjetno uveljavilo tudi v Piranu,
vendar ne nenadoma. Cena za modij soli v Piranu v
prvi polovici 14. stoletja izredno močno niha (od do-
bre poldruge libre denaričev do 6 liber denaričev).^"
To nihanje verjetno predstavlja neustaljenost solnih
mer: omemba nenavadno nizke vrednosti modija soli
najbrž pomeni ceno malega (žitnega) modija soli, ne-
kajkrat višje cene pa predstavljajo vrednost večjega
(solnega) modija soli. Pri razmerju solnega modija,
solnega starija in solne mecene 24 : 12 : 1 lahko glede
na zgoraj predstavljeno velikost solne me?ene izra-
čunamo tudi prostornino solnega modija v nekdanjih
oljnih librah in sodobnih litrih. Med 1345/1346 in 29.
junijem 1355 je za solni modij veljalo:
1 modij = 24 megen, 1 mecena = 57 1/2 liber
1 modij = 24 X 57 1/2 Uber = 1380 liber
= 13,8 centenarijev oz.
1,38 miliarijev.
Konec junija 1355 pa je bilo predpisano:
1 me?ena = 60 liber
1 modij   = 24 X 60 liber = 1440 liber
= 14,4 centenarijev oz.
,1,44 miliarijev.
V sodobnih merah pa to (pri prostornini libre 0,52
litra) do 29. junija 1355 pomeni:
1 modij = 720,2 litrov (oz. 7,2 hektolitrov).
od srede 1355 dalje pa:
1 modij = 751,5 litrov (oz. približno 7,5 hektolitrov).
Glede na velikost megen za merjenje pšenice in ap-
na, ki ju uzakonja piranski statut iz 1384, lahko dolo-
čimo tudi velikost pšeničnega modija in modija apna.
Pri razmerju modija in mecene 8 : 1 bi to pomenilo:
1 (pšenični) modij = 8 (pšeničnih) me?en,
1 (pšenična mecena = 74 liber
1 (pšenični) modij = 8 x 14 liber = 592 liber
= 5,92 centenarijev
ter
1 modij (za apno) = 8 me?en (za apno),
1 mefena (za apno) = 86 liber
1 modij (za apno) = 8 x 86 liber = 688 liber
6,88 centenarijev.
V sodobnih merah pa bi to (pri prostornini libre
0,52 litra) znašalo:
1 (pšenični) modij = 309 litrov (oz. približno 3,1 hek-
tolitrov) ;
ter
1 modij (za apno) = 359,1 litrov (oz. približno 3,6
hektolitrov).
Druga skupina piranskih vothh mer je služila mer-
jenju tekočin (zlasti vina in olja). Njihova osnovna
enota je bila urna. Tudi veHkost urne lahko določi-
mo po podatkih piranskih statutov in nekaterih listin.
Po določilih piranskih statutov" je morala imeti urna
velikost 3 beneških (oljnih) medrov in 4 beneških (olj-
nih) liber (»que vrne esse debent de tribus medris et
quatuor hbris ad medrum et libram Veneciarum«, oz.
»que vrne comunis esse debent de tribus medris olei et
libris quatuor olei de Venetiis« ipd.), torej:
1 piranska urna = 3 beneški oljni medri + 4 beneške
oljne libre.
Če želimo prevesti te podatke v sodobne mere, mo-
ramo najprej ugotoviti razmerje velikosti oljnega me-
dra in libre. Literaturah^ ocenjuje, da je medrum olja
vseboval 25 oljnih liber. Tak zaključek navaja na os-
novi postavke, da je večja enota miliarij (to je 10 cen-
tenarijev), ki je vseboval 1000 liber, držal 40 medrov.
Beneško razmerje med libro, medrom (gentenarijem)
in miliarijem naj bi bilo 1 : 25 : (100) : 1000, oz.
1 miliarij (= 10 centenarijev) = 40 medrov = 1000
Uber.
Zaupanje razmerju, ki ga navaja literatura, bi
omogočilo izračun:
1 urna = 3 medre + 4 libre
1 medrum = 25 liber
1 urna = 3 x 25 liber + 4 libre = 79 liber.
V navedenem razmerju upošteva literatura libro, ki
drži 0,65 Utra, kar bi zneslo
1 urna = 51,3 litra.
Na Piranskem pa je bilo —- sodeč po zapisih" —
vsaj do devetdesetih let 13. stoletja (verjetno pa še tu-
di kasneje) v veljavi drugačno razmerje libre in me-
dra. Listina iz 20. aprila 1211 omenja, da je opatica
samostana Sv. Marije v Ogleju prepustila župniku in
sobratom cerkve Sv. Jurija v Piranu cerkvico S. Bas-
so v Strunjanu. Letna dajatev zanjo je znašala 100 pi-
ranskih liber (torej / centenari]) olja. Dajatev enake
višine (7 centenari] olja) omenja tudi skoraj štiri de-
setletja mlajša listina iz 15. februarja 1249, nato pa še
zapis iz 17. marca 1253. Približno poldrugo desetletje
kasnejša Hstina iz 21. februarja 1267 navaja, daje sa-
mostan Sv. Marije za cerkvico S. Basso prejelpoltret-
Ji medrum (»duo medra et dimidium«) olja, kohkor
je bilo treba zanjo na leto plačati omenjenemu samo-
stanu. Tu je še hstina iz 13. decembra 1292: Izolski
gastald Gašperček je v imenu oglejskega samostana
Sv. Marije prejel od duhovnikov piranske cerkve Sv.
Jurija 5 centenarijev (»quinque centenaria olei ad
mensuram parvam Pirani«, torej 500 malih piranskih
kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino 37 i989
25
liber) olja. To je bilo plačilo najemnine za cerkvico S.
Basso za obdobje 5 let (letna najemnina je potemta-
kem še vedno znašala 100 /malih piranskih/ liber).
Vsi ti podatki omogočajo sklep, da je bilo razmerje
centenarija, medra in male piranske libre olja 100 : 2
1/2:1, ali:
1 centenarij =2 1/2 medra = 100 liber, kar pomeni
1      medrum =  40 liber.
Res gre pri teh podatkih za male piranske libre
(konkretno je to navedeno v listinah iz 20. aprila 1211
in iz 13. decembra 1292), statut pa v opredelitvi veli-
kosti {piranske 1) urne omenja beneška libro in me-
drum. Domnevajmo, daje razmerje libre in medra na
Piranskem v začetku 14. stoletja (ob sprejemu statu-
tov 1307) ostalo tako, kot je dokumentirano v na-
štetih listinah iz 13. stoletja. To bi pomenilo:
1 urna = 3 medri + 4 libre
1 urna = 3 x 40 liber + 4 libre = 124 liber.
Ce je ob razmerju libre in medra 40 : 1 veUkost li-
bre znašala 0,52 litra (kolikor je prostornina manjše
od obeh oljnih liber, ki ju navaja sodobna literatura),
bi bilo to v litrih:
1 medrum = 40 x 0,52 litra = 20,9 Utra,
1 urna      = 124 x 0,52 litra = 64,7 litra
Zanimivo je, da se urna nekako take velikosti
(okrog 65 litrov) v literaturi pogosto pojavlja.
Redakcije piranskih statutov do vključno 1358
poznajo le eno vrsto urne, ki smo jo že predstavili. V
statutu iz 1384^* pa srečamo dve vrsti urne: že opisa-
no urno v velikosti 3 medrov olja in 4 liber beneške
mere, v kateri so merili vino, ter drugo urno za mer-
jenje olja: ta pa je merila le 100 Uber t.j. 1 centenarij.
Votla mera za olje je bila torej za slabo petino manjša
od istoimene mere za vino. V sodobni izmeri pa bi za
to mero ob upoštevanju veUkosti libre pribUžno 0,52
litra veljalo:
1 (oljna) urna = 52,2 litrov.
Zapletenost vprašanja o velikosti opisanih mer naj i
predstavimo še v drugačni zvezi. Že citirana listina iz
15. februarja 1249 namreč omenja, da je poslanec iz
Pirana izročil kletarju oglejskega samostana Sv. Ma-
rije 60 oglejskih liber olja v imenu centenarija olja j
(»libras LX ad libram Aquilegensem mensuratas ... -j
nominatim pro uno c/entenario/ olei...«) za letno
zakupnino cerkvice S. Basso. Videti je, da je teh 60
oglejskih liber predstavljalo poravnavo dolga, ki je
znašal 1(X) malih piranskih liber. To pomeni, da je bi-
la (velika?) oglejska libra 1,67-krat večja od piranske.
Medrum, ki je imel konkretno velikost 40 malih pi-
ranskih liber, je držal le okrog 25 veUkih oglejskih li-,
ber. To pa ustreza citiranemu podatku iz literature,
da drži medrum 25 liber. Miliarij, ki ga je sestavljalo
1000 veUkih liber je seveda držal 40 medrov po 25 ve-
likih liber. Vsak tak medrum pa je imel velikost 40
malih liber. Miliarij (1000) velikih liber je torej držal
40 medrov po 40 malih liber. Mala in velika libra sta
si bili v približnem razmerju 1 : 1,6 — podobno kot
utežni velika (0,477 kilograma) in mala (0,302 kilo-
grama) libra! Nestalnost libre je vplivala na njeno
razmerje do konstantnega medra.
Za konec se pomudimo še pri eni meri, katere oce-
ne so še bolj hipotetične. Gre za mero kar oz. pia v-
strum. Pogosto je služil za merjenje grozdja, izme-
ro sodov, vinskih kadi, večkrat pa sta se v teh enotah
merila tudi les in opeka. Tudi mera za nosilnost ladij
se je imenovala kar, vprašanje pa je, ali je šlo pri lad-
jah za mero enake velikosti, kot jo srečujemo v sred-
njeveškem Piranu.
O velikosti kara moremo sklepati iz podatkov o vi-
šini zakupnin piranskih vinogradov. Zakupnina je bi-
la včasih določena relativno, glede na dejanski pride-
lek. Zakupnik je pogosto dolgoval lastniku vinograda
ob trgatvi urno vina na vsake 4 kare v vinogradu pri-
delanega grozdja (»de quatuor plavstris /cara/ uve
nascentis unam urnam vini de nato vino«). Pogosto
pa je zakupnina znašala desetino (»recta decima«).
Razmerje obravnavanih votlih mer:
v rubriki oljna libra je označeno stanje pred in po 1355; za izračun razmerja je upoštevana druga številka; rubrika centenarij velja tudi za
oljno urno (1384).
26
KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO 37 1989
Vabljivo in smiselno, čeprav v virih neposredno ne-
potrjeno je sklepanje, da sta omenjeni najemnini v
skladu: če je 1 urna predstavljala desetino pridelka vi-
na iz 4 karov grozdja, bi 4 kari grozdja zadoščali za
pridelavo 10 urn vina. V drugi polovici 18. in v prvi
polovici 19. stoletja je pridelek vina znašal 63,75%
teže grozdja.^5 Teh 10 urn bi torej tehtalo 63,75%
grozdja, ki bi ga bilo potrebno stisniti za pridobitev
tolikšne količine vina. Celotna potrebna količina
grozdja (100%), ki bi dala pridelek 10 urn vina, bi to-
rej tehtala tohko kot 15,69 um vina. Po zgornji oceni
prostornine posamezne urne bi to pomenilo:
4 kari = 15,69 um
1     urna = 64,7 litrov (oz. /pri vinu/
kilogramov
4 kari = 15,69 x 64,7 litrov = 1015,4 htrov
(oz. kilogramov)
1 kar = 253,8 litrov (oz. kilogramov)
= (približno) 2,5 hektolitra (oz. centa)
Če bi bila zakupnina manjša od desetine pridelka
aU če bi bil izkoristek grozdja manjši, bi bil izračun
večji in obratno.
OPOMBE
1. Vilfan, Prispevki k zgodovini mer na Slovenskem s po-
sebnim ozirom na ljubljansko mero (16.—19. stoletje), Zgo-
dovinski časopis 8/1954, 27—86; Z. Herkov, Mjere Hrvat-
skog Primorja s osobitim osvrtom na solne mjere i solnu
trgovinu, Historijski arhiv u Rijeci i Pazinu, Posebna izda-
nja 4, Rijeka 1971; M. Vlajinac, Rečnik naših starih mera u
toku vekova 1, SANU, Posebna izdanja 349/40, Beograd
1961; 2, 372/74, Beograd 1964; 3, 418/63, Beograd 1968; 4,
472/74, Beograd 1974. —2. Npr.: T. Kolšek, Prispevek k
zgodovini žitnih mer na celjskem območju v 16. stoletju.
Celjski zbornik 1977—1981, Celje 1981, 11—20; J. Sumra-
da, K poznavanju-žitnih mer nekaterih mest in trgov na
Kranjskem v prvi polovici 16. stoletja. Kronika, časopis za
slovensko krajevno zgodovino 30, Ljubljana 1982, 203—
205. —3. Prim. M. Pahor — J. Sumrada, Statut piranskega
komuna od 13. do 17. stoletja, SAZU, Viri za zgodovino
Slovencev 10, Ljubljana 1987, 13, 584—585. —4. (Listina
iz) P(iranskega) A(rhiva) — 1338, 31. 5., Piran; C. de Fran-
ceschi, Chartularium Piranense, (Raccolta dei documenti
medievali di Pirano) 11 (1301—1350), Atti e memorie (della
Societa istriana di Archeologia e Storia patria) 46, Pola
1934, št. 139. — 5. 57 I /2 liber je mecena. — 6. Smo imeli
(tolikäno) meceno soli, kot je 57 1/2 liber, zdaj pa jo imamo
po 60 liber. — 7. V(icedomska) K(njiga) 14, f(olio) 40—
1345, 24. 7.; VK 16, f. 36 v(erso) — 1346, 19. 7. —8. Z.
Herkov, o.e., 40—42; avtor predstavlja tudi mnenje raznih
del 18. in 19. stoletja o razmerju velikosti votle oljne libre in
velike (utežne) libre olja: prva naj bi bila za četrtino večja
od druge. Sama sem pri obravnavanju mer na Piranskem
prišla do zaključka, da tam tako piranska kot beneška
srednjeveška oljna libra ni bila utežna, ampak votla mera
ustaljene velikosti (saj je služila za opredelitev velikosti
votlih mer — mecene in urne). V delu Neagrarno gospo-
darstvo Pirana od 1280 do 1340, Dela SAZU 27, Ljubljana
1985, in v nekaterih razpravah, sem za prevedbo nekdanjih
mer v sodobne upoštevala prostornino oljne libre 0,65 litra,
kar je dalo za približno četrtino večje rezultate. — 9. Prim.
M. Pahor — J. Sumrada, o.e., 633—635. — 10. VK 2, f.
145—1328, 31. 10.; VK 11, f. 87—1345, 18. 2. — U. Prim,
op. 9, ter o.e. 122—129. — 12. Z. Herkov, o.e., 40—42. —
13. C. de Franceschi, Chartularium Piranense 1 (1062—
1300), Atti e memorie 36, Parenzo 1924, št. 68, 85, 89, 122,
210. — 14. Prim. op. 9. — 15.F. X. Hlubek, Die Landwirt-
schaftslehre in ihrem ganzem Umfange nach den Erfahrun-
gen und Erkentnissen der letztverflossenen 100 Jahre 2,
Wien 1953, 133—134.
SOMMARIO
PER CHIARIRE ALCUNE MISURE
DI CAPACITA DELLA PIRANO MEDIEVALE
Darja Mihelič
Il presente apporto rappresenta la problematica di
alcune misure di capacita che innanzittutto servivano
per la misurazione delle sostanze friabili e quelle li-
quide. Si tratta di misurazione dei cereali e del sale:
mesena, starij, modij, per le sostanze liquide: libra,
centenarij, miliarij, medrum e urna e misure di capa-
cita per i volumi o sempUcamente plaustrum destinata
per la misurazione di altre sostanze. La base per le
descrizioni e per le proporzioni reciproche della con-
sistenza di queste misure e rappresentata dai dati
concreti, rinvenuti nel testo originale di Pirano. Il
tentativo di confrontare il volume, della grandezza
della misurazione antica con le misure contempora-
nee e stata fatta sfruttando alcune dati tratti dalla let-
teratura.