zemeljski raj. Ne kakor živi moderni svet, v veselju in uživanju, brez srca za brata („U šeher Sarajevu", „Lazar"). Zato pesnik uči svoj narod prave modrosti življenja („Aforizmi",   „Arabeske"), zato moli in dela
zanj:
Ja kod Boga r         velikoga
molit ču se puno za te. —
Najjači sam, kad stojim uz Boga i kad branim prava Doma svoga.
(Str. 122.) (Str. 159.)
—  Četrti del proslavlja pesnikovemu srcu drage duše, ki mu kakor vzor-zvezde svetijo na poti življenja. 1 Krasna je pesem „Andromahi" — pesnikovi „zlatni materi", lepi so pozdravi očetu krščanstva, Piju X., kralju Francu Jožefu ob prihodu v Sarajevo, škofom Strossmaverju, Posiloviču, Stadlerju, Buconjiču, Fra Marijanu Markoviču, Jegliču, Mahniču, pesniku Fra Grgu Martiču itd. — Prigodnice so to, a tudi po njih odmevajo povsod isti vodilni motivi: Bog, vera, narod, domovina.
To je pesnik Šarič. Pesnik od Boga, pesnik iz srca.
Lira moja sa neba,
draža mi je od hljeba,
draga mi ko sestrica
ko jedina sestrica
svečeniku pjesniku.                  (Str. 212.)
Ne zazveni baš vsak verz enako zvonko — najlepši so pač oni, ki so ubrani po narodnih strunah (prim. „Ivica   i Danica",   „Zalutala lastavica",   „Zori"   itd.)
—   tudi   vsaka   misel  v teh   verzih   ni   baš   prvikrat
1 IV. Gloriole.
spočeta in porojena na svet; a vsa ta poezija blaži, jači, dviga. Zato je gotovo, da bo živela Šaričeva pesem,  tudi ko  njega več ne bo:
pa če dirat pjesma naše ljude, kad na svijetu više nas ne bude.       (Str. 148.) Dr. Mih, Opeka.
Uvod do filozofije. Napisal dr. J o sip Kratoch-vil. V Olomouci 1912. Nakladatel R. Promberger. — Dr. Kratochvil obravnava temeljne nauke modroslovja v štirih delih. Najprej razlaga najvažnejše modroslovne pojme, potem podaja pregled čez razvoj filozofične misli. V tretjem delu obravnava sintezo modroslovne bodočnosti — slednjič podaje pregled češke filozofije. Pisatelj se priznava kot novoidealista. O svojem filo-zofičnem nazoru piše: „Novoidealizem hoče napredovati s časom in se prilagoditi novim življenskim oblikam in hoče slediti vsemu vzvišenemu in dobremu, naj se pojavi kjerkoli. V trdni sintezi hoče spojiti eksaktne vede z naukom Kristovim, hoče vžgati nove plamene na višinah znanosti in umetnosti in tvoriti nove perspektive duhovom, ki hrepene po resnici in lepoti. Delovanje človeštva v prošlih dobah in v sedanjem času hoče združiti v mogočno harmonijo in tako ustvariti filozofijo, vsečloveško, enotno in splošno. Philosophia perennis, velika mo-droslovna sinteza, pesem miru, sprave in ljubezni — to je stremljenje in smoter novoidealizma. Sursum!" Duha te knjige kažejo tri ilustracije, ki so pridejane v umetniških prilogah: Rafaelovi „Šola atenska" in „Disputa"  ter Rembrandtov  „Modroslovec".          L.

PROF. MEČNIKOV IN DR. SALIMBENI poslana v Rusko Azijo proučevat kugo.