Posamezna Stevfl- ka t Din mesečno, če ie »prejema list v upran, naročnina 4 Din. na dom in Epo2 Delo Rdečega križa v Sloveniji Slovenija plačala doslej za Rdeči križ 2,770.000, prejela pa je 3,374.000 din Ljubljana, 6. marca. Vsako leto enkrat se zbero delegati slovenskega dela Rdečega križa na rednem občnem zboru banovinskega odbora društva Rdečega križa za dravsko banovino v Ljubljani, kjer jiolaga ta odbor račune ter sklepa o prihodnjem delu. Tak občni zbor je bil danes ob 10 dopoldne v mestni dvorani. Udeležilo se ga je mnogo odbornikov in delegatov podeželskih okrajnih iu občinskih odborov, ki so napolnili dvorano. Zborovanje je vodil predsednik odbora g. dr. Viljem K r e j č i, ki je predlagal vdanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru II. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, kar je bilo z navdušenjem sprejelo. Nato je toplo pozdravil zastopnika g. bana načelnika socialno-zdravstvenega oddelka g. Kos i j a, zastopnika divizionarja san. polkovnika dr. Brus ta, zastopnika mestnega župana šol. upravitelja g. Vidra in zastopnika Karitativno zveze in Protituberkulozne lige dr. Alfonza Levi č n i k a. Predsednik dr. Krejči jo imel nato obširen govor, v katerem je naglašal zlasti, da bi se morali okrajni in krajevni odbori RK bolj brigati da bi čimprej in bolj točno obveščali banovinski odbor o uspehu svojega dela. Ker zaradi te napake posamezni odbori niso poslali niti seznama svojega članstva, se je število ugotovljenega članstva znatno znižalo in bo na skupščini Glavnega odbora v Belgradu zastopalo slovenski Rdeči križ samo pet delegatov. Izrekel jo hvaležnost nekaterim odliornikom, ki so med letom odstopili od svojih funkcij, pa so ostali zvesti sodelavci. Čestital je tudi gospej Veri dr. Šlajmerjevi k visokemu mednarodnemu odlikovanju, ki ga je prejela v teku lela v priznanje njenih zaslug med vojno za nego bolnikov in ranjencev. Nekaterim zaslužnim odbornikom, med temi gosjiej Franji Tavčarjevi, inr. Rihardu Sušniku, načelniku v p. dr. Mayerju in ravnatelju Hočevarju je banovinski odbor podelil zlata odlikovanja. Izrekel je hvaležnost slovenskega dela Rdečega križa banski upravi, okrajnim glavarstvom in večini naših občin, zlasti mestni občini ljubljanski, za vso naklonjenost, uvidevnost in podporo. Dalje je izrekel zahvalo časopisju ter vsem so-trudnikom Rdečega kriza po Sloveniji za njihovo nesebično delo. Tajnik g. Skalar je nato pojasnjeval poslovno poročilo ki je bilo nted delegate razdeljeno natisnjeno. Iz lega poročila posnemamo nekaj podatkov: Odbor je v 1. 1937 z vso vnemo deloval pri pomoči oškodovancem ob olementarnih katastrofah. Ze dne 27. julija 1937, takoj naslednji dan po hudih vremenskih nezgodah, ki so tako zelo zadele našo banovino, je sklepal o pomoči. Razdelil je podporo 10.000 dinarjev iz sredstev, ki jih je naklonil glavni odbor, in znesek 9770 dinarjev iz sredstev banovinskega odbora. Posebej pa je še glavni odbor nakazal štajerskim oškodovancem podporo 6000 dinarjev. Prošenj za podporo je bilo zelo mnogo. Rdeči križ pa ima drug namen, poleg katerega daje samo prvo in najbolj nujno pomoč, nikakor pa ne more iz svojih sredstev poravnati nastale škode. Glavni odbor je priskočil na pomoč edinicam Rdečega križa v Sloveniji tudi pri drugih nesrečah, tako pri požaru v Guštanju, v Litiji za siromašno prebivalstvo in v Tržiču za rodbine storžiških žrtev. Rdeči križ je načel mnogo akcij, zlasli za nabavo potrebnih propagandnih filmov in projekcijskih aparatov, za olajšanje železniške vožnje za Funkcionarje, za spremembo zakona in pravil Rdečega križa in za ustanovitev lastnega društvenega doma. Uvedba sanitetnih avtomobilov v Sloveniji ni bila možna, ker so pogoji, ki jih je stavil glavni odbor, pretežki. Pač pa je v teku nabava potujočih kuhinj. Banovinski odbor je stavil glavnemu odboru tudi več zahtev, tako za stalnega bolničarja, za izpopolnitev zasilnih bolnišnic, za opremo proti plinskim napadom, za propagandno gradivo, za pravilnik o uporabi sanitetnih avtomobilov in po veliki idejni propagandi Rdečega krža za svetovni mir. Zanimive so številke, ki ugotavljajo, da je Rdeči križ za Slovenijo med sličnimi vsedržavnimi društvi častna izjema. Daje namreč Sloveniji več, kakor je od nje prejel. Slovenija je v času od 1. januarja 1921 do 31. decembra 1tr3Ti dala glavnemu odboru skupno 2,040.000 dinarjev, glavni odbor pa je slovenskim društvom RK nakazal pod-l»r v gotovini iu nekaj v gradivu skupno 3,230.000 din. L. 193« in 1937 je glavni odbor prejel iz Slovenije 130.000 din, Slovenija pa je prejela 800.000 din zgolj z.a razne upravne in tekoče stroške. Skupilo je Slovenija plačala Rdečemu križu do 31. decembra 1937 2,770.000 din, dobila pa je za svoj RK 3,374.000 din. Skupno torej (KM.OOOdin več, če pa prištejemo še nekaj malega podpor v gradivu, je Slovenija dobila od RK 648,(X)0 din več, kakor pa je dala. Pri tem pa je treba naglašati, da je Rdeči križ ustanova, ki mora pripravljati varnostne ukrepe za primer vojne in mora skrbeti za močno in zdravo mladino. V vojnem času mora podpirati pred vsem sanitetno državne vojaške sile ter sodelovati pri organizaciji in izvajanju sanitetne protizračne in protiplinske zaščite prebivalstva. V mirnem času pa mora pomagati prebivalstvu zgolj pri elementarnih katastrofah. Konec 1. 1937 je imel Rdeči križ v Sloveniji 60 višjih, 44326 rednih in 53S7 pod|>ornih članov, skupno 10.073 članov, k čemur pa je treba prišteti še 2232 članov iz vojaških vrst, skupno torej 12.305, kar je v primeri s koncem leta 1930 1103 manj. V Sloveniji je trenutno 23 okrajnih odborov, 115 občinskih odborov, 161 zaupništev, skupno torej 300 organizacij, neorganiziranih j>a je 106 občin. Število mladine RK pa se je dvignilo za 7400 na 26.551 in število včlanjenih šol je naraslo za 132 na 335. Lepo je uspel v Sloveniji tudi teden 11K ter razne socialne akcije, med katerimi je treba zlasti omenili razdelitev premoga med 850 revnih ljubljanskih družin. To akcijo je z uspehom vodil upravnik skladišča Rdečega križa ravnatelj v p. g. Anton Jagodic, ki je letos praznoval 70 letnico svojega življenja in nad 40 let dela pri Rdečem križu. Blagajniško poročilo je podal g. M e ž e k. V imenu nadzorstvenega odbora je g. ravnatelj dr. Pretnar predlagal odboru razresnico, s pohvalo blagajniku g. Mežku iu gospodarju g. ravnatelju J a g o d i c u. Volitve Sledile so volitve, na zahtevo nekaterih delegatov tajne z. listki. Namesto po žrebu izpadlih so bili izvoljeni v odbor: ga. Kroftova, vi. sv. dr. Vidic, zdravnik dr. M i s, direktor dr. šu-hic iz Celja, zdravnik dr. France Pur. z Dobrave, primarij dr. Meršol. v nadzorstvo pa z vzklikom: ga. Marjanca G r n s s e 11 i j e v a, Franc Pire in Franc Sever, župan z Jezice. Razni predlogi Med skrutinijom, ki ga je vodil g. ravnatelj Hočevar, so bili prečitani razni predlogi tako banovinskega, kakor okrajnih in krajevnih od I Mirov. V glavnem Ii predlogi zahtevajo spremenil«) nekaterih členov zakona o Rdečem križu, znižanje članarino ler bolj pravično porazdelitev nabranega denarja. Vsi predlogi so bili soglasno sprejeti. Blagajnik g. Me že k je obrazložil prvotni proračunski predlog, po katerem bi znašali izdatki 134.000 din, dohodki 124.000 din, torej bi znašal primanjkljaj okroglo 10.000 din. Na predlog g. Gregorke, ki si ga je osvojil tudi odbor, pa se je vnesel v proračun še znesek 20.000 din za propagando Rdečega križa med ljudstvom. Med debato o proračunu sta prišli v dvorano gospa Petkovičeva, članica Glavnega odbora iz Belgrada iu zastopnica Rdečega križa v savski banovini gdč. N e d e 1 j k o v i č e v a. Obe je predsednik Rdečega križa prisrčno pozdravil, za kar si? mu je prof. Petkovičeva lojio zahvalila, naglašujoč, da Glavni odbor ceni delo slovenskega Rdečega križa kot enega najbolj marljivih v vsej državi. Tako pri predlogih kakor pri slučajnostih je predsednik sprejel več umestnih nasvetov, zlnsti pa nasvet, naj IkkIo publikacije Rdečega križa v bodoče pisane po Breznik-Kninovševom pravopisu. Z zahvalo vsem udeležencem za lejio uspeli občni zbor je predsednik dr. Krejči ob |m>I I pop. zaključil zborovanje. Za narodni spomenik padlim bojevnikom Ljubljana, 6. marca. Zveza bojevnikov je današnji dan posvetila 6pominu tistih znanih in neznanih žrtev svetovnega vrtinca, ki so padle na daljnih bojiščih in njihov spomin čaka, kdaj se jim bo narod dostojno oddolžil za — življenje. Po vseh večjih krajih Slovenije so bile slovesnosti, združene s službo božjo, ob katerih so bojevniki vodili ljudstvo v tiste grozne čase, ki jih sedanji rod že bolj malo čuti, in skušali v njem vzbuditi zavest rodovne dolžnosti, da se je tistim, ki se niso več vrnili, treba oddolžiti s spomenikom, ki ga bo nairod postavil in se ob njem zbiral in tako ob spominu na mrtve rastel v živi skupnosti. Klic bojevnikov v Ljubljani V Ljubljani je bil ta dan združen z obletnico smrti prvega tajnika Zveze bojevnikov, bivšega vojnega kurata Franceta Bonača. V frančiškanski cerkvi je bila ob 10 dopoldne ob nabito polni cerkvi sv. maša za rajnkega, cerkveni govor je imel bivši vojni kurat župnik g. Cegnar. Po sveti maši pa je bila v frančiškanski dvorani domača prireditev, katere glavni del je bilo predavanje ravnatelja gospoda Stojca o bojevniški organizaciji in o njenem načrtu: postaviti na Brezjah narodni spomenik »slovenskemu neznanemu junaku«. Prireditve se je poleg mnogih drugih odlični-kov udeležil tudi banski inšpektor g. prof. Bajuk v imenu gospoda bana, zastopnik predsednika ape-lacijskega sodišča, polkovnik Andrejka v imenu gospoda ljubljanskega župana, okrajni glavar g. dr. Maršič, mestni svetnik g. Sušnik in mnogo drugih zastopnikov kulturnih in domoljubnih organizacij. v Umetnice Ženske male zveze v Ljubljani Ljubljana, 6. marca Dopoldne ob pol 11 se je zbrala v Jakopičevem paviljonu odlična družba. Redko kdaj 6e zberejo na tem prostoru tako številni predstavniki našega javnega umetniškega in družabnega sveta kakor jih je priklicala razstava, ki so jo priredile umetnice na pobudo in pod okriljem Ženske Male Zveze. Razstava je bila že v Belgradu in Zagrebu ter je pod visokim pokroviteljstvom Nj. Vel. kraljice Marije. Odlične goste, ki so prišli na razstavo, je sprejemala ga. Minka Govekar, predsednica Ženske male zveze v Ljubljani. Prišli so ban dr. Natlačen z gospo, dr. Lovro Sušnik, šef prosvetnega oddelka, župan dr. Adlešič z gospo, češkoslovaškega konzula v Ljubljani, ki je bil zadržan zaradi predavana v Kranju, je zastopal trgovinski ataše Martinck, nadalje je bil prisoten gencralštabni major František Jirout. Med odličnimi gosti smo opazili nadalje Otona Župančiča, F. S. Finžgarja, dr, Windi-scherja ter msgr. Sfesko. Prišel je tudi predstavnik Jugo6lovansko-češkoslovaške lige in predsednik Češke obce Ryška, nadalje zastopnici Ženske zveze ge. Kle-menčeva in Ribaričeva, predstavnica Krščanskega ženskega društva ga. Sadarjeva, zastopnica Zveze akademsko izobraženih žen ga. Olga Grahorjeva, številni umetniki z gospodom prof. Vavpotičem, predsednikom drušiva likovnih umetnikov, na čelu, prisotne pa so bile tudi mnoge umetnice, ki razstavljajo. Besedo je povzel ban dr .Natlačen, ki je izrazil svoje veselje in ponos, da so se odločile najodličnejše predstavnice sodobne upodabljajoče umetnosti iz držav Male Zveze, da obiščejo slovensko prestolnico. Saj razstava, kakor je ta, omogoča pravo medsebojno spoznavanje ki kulturno zbližanje, in je pot, ki ustvarja odnose dobrega sosedstva in prijateljstva ler s tem pogoje za trajno, tudi gospodarsko in politično sodelovanje. »Naj bi torej razstava, ki jo s tem proglašam za odprto, prinesla v tem pogledu vsem trem državam Male zveze in vsem narodom, ki so v nji zastopani, čim več in čim lepših trajnih sadov.« Spregovorila je tudi ga. G a b r i e 1 o v a , ki je v češkem jeziku očrtala razvoj ženske umetnosti v državah Male zveze. Predvsem je dala kratek pregled vseh stikov, ki so jih imele žene v teh državah na področju literature in tiska sploh ter je imenovala nekaj naj-odličnejših predstavnic umetniškega prizadevanja, med njimi našo umetnico Ivanko Kobilco. Ni pozabila svojevrstnega umetniškega prizadevanja, ki ga kažejo žene v vezeninah in ročnem delu sploh. Nato so si gostje ogledali razstavo in z živahnim pogovorom napolnili vse prostore Jakopičevega paviljona, ki so komaj sprejeli številna razstavljena dola. Izdan je tudi odlično sestavljen ilustrirani katalog, ki ima v uvodu med drugim ludi kratek pregled umetniškega prizadevanja žen v Jugoslaviji. Beck v Rimu Osnove za sodelovanje med Poljsko in Ilali o Rim, 6. marca. AA (Havas) V nedeljski številki časopisa »Giornale d llalia« je Virginio Gayda potrdil, da med Poljsko in Italijo nc bo prišlo do nikakega podpisa kakšne pogodbe o priliki obiska poljskega zunanjega ministra Jožela Becka v Rimu. Ta obisk — piše Gayda — bo predstavljal novo potrditev duhovnega in političnega prijateljstva, ki spaja obe državi in bo doprinesel k temu, da sc točno odrede in določijo vsi pogoji za politično in pa gospodarsko sodelovanje med Italijo in Poljsko imajoč v vidu cilj, da se šc bolj okrepi vzajemnost med Rimom in Varšavo. Ta vzajemnost — pravi Gayda — jc našla izraza v v tehle razlogih: 1. istovetnost in realnost zunanje politike z ene strani in 2. istovetnost glede stališča nasproti komunizmu na drugi strani. Pisec članka priznava realistični politiki poljskega zunanjega ministra Becka zaslugo, da je dal znak za čim plodnejšo razjasnitev in revizijo stališč posameznih držav članic Zveze narodov ter stavil zapreko za ostvaritev tako imenovanega poljskega bloki. G. Beck sc navdušuje z islim realističnim duhom, ki jc Poljsko navdajal v Ženevi glede rešitve abesinskega vprašanja in da ludi Poljska prizna Abesinijo Italiji. Kar sc tiče komunizma spada Poljska v vrsto protiki.inunističnih držav in bilo bi potrebno — piše dalje Gayda — da tudi ona pristopi trajnemu proti-komunisiičncmu paktu. Na koncu svojega članka piše Gayda, da poleg nekaterih posebnih političnih problemov, ki so prišli na dnevni red z ozirom na zbližanje med Italijo in Poljsko, ludi sama vprašanja gospodarskih sprememb nudijo dovolj gradiva za plodno sode lovanje med obema državama. Rudarski proizvodi Poljske — pravi končno Gayda — dajejo posebne možnosti za razvoj gospodarstva. Dvorana jc bila žc pred 11 napolnjena. Prišli so žc priletni borci z bojišč Evrope, mlajši rod, ki vojne na lastni koži še ni okusil, pa se zanima za narodni spomenik svojim prednikom, bilo je tudi veliko žena in mater, ki vdano čakajo, kdaj bodo žrtve iz njihovega kroga deležne priznanja s strani naroda, kakor so vdano prenašale udarce tistih težkih let. Prireditev je vpeljal g. Belec, železniški uradnik, z lepo deklaniacijo, ki jo je občuteno podal in ki jo jc vsa dvorana v napetem molku zbrano poslušala. Nato so pevci zapeli Oj ta vojaški boben« in »Oj Doberdob« Zlasti slednja je po svoji izbrani izvedbi napravila globok vtis na vso dvorano. Ob skioptični sliki bojevniškega znaka na belem platnu na odru je težko odmevala pesem smrtne tožbe z groba slovenskih fantov na Doberdobu. Ta grob ne sme ostati neopazen, treba mu je postaviti viden spomenik, žrtvam z Doberdoba, s Karpatov, s solunskih bojišč, treba je postaviti slovenski grob . . . Sledilo je predavanje ravnatelia g. Stojca, ki so ga pojasnjevale skioplične slike. Gospod predavatelj je najprej opisal zgodovino bojevniške organizacije od ustanovitve po gosp Bonaču in gospodu Jerneju Hafnerju leta 1924, obširneje se jc pomudil pri prvem bojevniškem taboril na Breziah, ob katerem je bil po borc'h 6 svetovne vojne združen ves slovenski rod na 6Voji božji poti, tisti, ki so po letih trpljenja in sužnosti učakali boljše dni, in tisti, ki so se morali pred Brezjami na novih mejah izkazati s potnimi listi . . Nato nas jc peljal skozi delovanje organizacije do smrti prvega predsednika majorja Colariča, smrti prvega tajnika Franceta Bonača. smrti generala Maistra in razpusta v letu 1933. Pač značilno, da je Zveza bojevnikov morala prestati toliko bojev Ln ovir. Kot nadomestek za razpuščeno Zvezo je bil ustanovljen »Boj« z nekako istim namenom, v katerega se pa večji del članstva ni mogel vživeti, dokler ni bil tudi »Boj« razpuščen. Leta 1936 je Zveza bojevnikov znova oživela in pričela delovati. Predavatelj je obžaloval, da v tej Zvezi šc ne delujeta odbornika prve Zveze g. Matičič in Ivan Rozina, ki sta si oba na leni polju pridobila žc veliko zaslug. Nato nas je predavatelj ob lepih skiontičnih slikah peljal mimo spomenikov padlim vojakom, ki jih je slovenski narod z vem svojim lepotnim čutom postavil po 6voji majhni zemlji. Pokazal nam jc najlepše tovrstne spomenike, začenši s spomenikom na ljublianskem pokopališču pa do še bolj neznanih po oddaljenih župnijah. Pokazal nam je tudi tovrstne spomenike po državi, ob katerih je v mnogih primerih sodelovala tudi slovenska umetniška roka. Nalo nas je popeljal po svetovnih bojiščih, po katerih je že vsak narod postavil svojim mrtvim junakom velike spomenike, ki so domačinom in tujcem spomin na mrtve in opomin živim, in prešel na misel Zveze bojevnikov, da se tudi slovenskim žrtvam postavi lak spomenik »neznanega junaka« na kraju, na katerem se shaja največ Slovencev, in v obliki, ki bi dosloino pokazala pred svetom naše spoštovanje do padlih, do spomenika, ki ga Zveza bojevnikov namerava postaviti na Brezjah. Skiop-tične slike so nam predočile slovesnosti ob blagoslovitvi temeljnega kamna, ob kateri so sodelovali najvišji predstavniki slovenskega javnega življenja, in celotno zamisel, ki bi v izvedbi bila dostojna priča našega umetniškega okusa in našega narodnega čuta. Ob teh slikah smo šele videli, kako lepa je ta misel in kako dolžen je narod, da jo za po-vzdigo svoje lastne zavesti in za svoj prestiž v svetu v resnici izvede. Kdor »e s leni načrtom se- Krvavi upori v Palestini Jeruzalem, 6. marca. AA (Havas) Boji proti arabskim tolpam v srednji Palestini sc nadaljujejo. Na angleški strani se bojev udeležujejo trije polki in šest letal. Včeraj jc bilo sporočeno, da jc na strani teroristov bilo ubitih 50 ljudi, 26 ranjenih pa je bilo ujetih. Del arabskih tolp sc jc utrdil po vaseh okoli llmcl-iama. Angleško letalstvo jc poskuSalo, da jih prežene izza teh okopov. Na angleški strani sla bila šc dva vojaka ranjena. Tolpe se umikajo ter mečejo orožje proč. Iz Španije Barcelona, 6. marca. AA. (Havas) Nacionalistična letala so nocoj bombardirala Barcelono. Pri včerajšnjem bombardiranju je bilo ubitih 22 oseb, 30 pa je bilo ranjenih. Porušenih je bilo več zgradb. Salamanca, 6. marca. A A (Havas) Uradno poročilo glavnega stana med drugim pravi sledeče: Na granadski fronti so bile včeraj zholjšane nekatere naše prednje vrste ter smo dosegli vse, kar je ukazalo vrhovno poveljstvo. znani, pač nc bo mogel ostati ravnodušen, ampak bo sodeloval. S predavanjem ravnatelia gosp. Stojca jc bila prireditev v Ljubljani zaključena in razšli smo «c v zavesti, da sc jc Zveza bojevnikov lotila velike naloge, za katero ji bodo še pozni rodovi dajali priznanje. Po mestu so zastopniki Zveze pobirali prispevke za ta narodni spomenik in, kakor pravijo prva poročila, je tudi v tem oziru današnja nedelja dosegla svoj namen. Prireditev je po vseh krajih Slovenije potekala po enotnem programu, povsod jc bilo isto predavanje z istimi skioptičnimi slikami. Tako je Zveza bojevnikov morda prva na isti dan vrgla po vsi h večjih krajih Slovenije isto misel, ki je: spomenik, ki ga živ narod postavlja mrtvim, ki so padli v snovanju njegove zgodovine. Zamisel je vredna, da sc vsi zavedni za njo zavzamejo. V Mar boru Ljubljanska Zveza bojevnikov jo priredila tudi v Mariboru predavanje o spomeniku slovenski padlim vojakom, ki jo bilo številno obiskano. Dvornnu Ljudske univerze je bila do zadnjega sedeža zasedena. Med odličniki smo opazili mariborskega župana dr. .1 u v n n u , podžupana 2e-bota, zastopnika jioveljiiika mosta podpolkovniku Maslačn, ravnalelja dr. Toniinška in drugo. Nastopil je ludi moški zbor pevskega društva Maribora, ki je zapel več lepili slovenskih vojaških pesmi. Zbrano mariborske bojevnike je pozdravil zdravnik dr. Janko Pihler, nato pa je sledilo predavanje, ki ga je imel g. l'irc iz Ljubljane. Svoje predavanje je jiojasnjeval z lepimi skioptičnimi slikami. V Celja Nabito polna ojiatijska cerkev v Celju jo pričala, da se Celjani prav radi spominjajo listih, ki so izkrvaveli na bojnih poljanah. Sv. mašo in pridigo je imel predsednik Zveze bojevnikov g. Ralaj iz. Trbovelj. Ob devetih se jo zbralo v veliki dvorani Ljudske posojilnico lepo šlevilo liojevni-kov. Bojevniki so zapeli pod vodstvom g. Cerurju Oj ta soldaški boben , Oj Doberdob . Predsednik Zveze bojevnikov je pozdravil zastopnika oblasti okrajnega načelnika g dr. Ivana Zobca, mostnega župana g. Alojzija Mihelčičn in vso navzoče. Sledilo jo predavanje s skioptičnimi slikami. Tajnik osrednjega društva poštni kontrolor g. Lukež Rudolf iz Ljubljane nas je s svojim predavanjem vodil po naši domovini in nam pokazal krasne spomenike, ki jih jo [Mislavil slovenski narod padlim vojakom. Celjani so z, vsem srcem pozdravili lepo zamisel Zvezo bojevnikov, da bi Slovenci izstavili na naših Brezjah spomenik neznanemu slovenskemu vojaku, in jo bodo tudi jiodpiruli. Zmaga hitlerjancev v Avstriji No ran i minister izjavi a: ,f$chuschnigti nam je odprl pol, po haleri bomo šli naprej" Lini. (i. marca. AA. (Havas). Na skujiščini predstavnikov provineialnili uprav domovinske fronte in zastopnikov, ki jim je poverjena nacionalna uhnovu, je a\ irijski notranji minister Sevss tnquart imel govor, ki ga je prenašal tudi radio iu v katerem je podal smernice programa za svoje bodoče delo. Notranji minister Seyss Inquurl jo podčrtaval, da je Avstrija nemška dežela iu uič drugega. Za nas pomeni neodvisnost Avstrije to, da razpolagatno/s svojo usodo po svojem najboljši nt prepričanju in po svoji odgovornosti ter na podlagi naše lastne moči. Neodvisnost Avstrije je zgrajena na podlagi jamstva nemškega naroda. Pogovori od II. julija 193« in 12. februarja 1938, kakor tudi izjava nenfkega voditelja Hitlerja, so popolnoma razčistili položaj. Avstrija more iti sam o p o poli, k i j o h o d i N e m č i j a . Avstrijci gredo v svoji politični smeri, ne da bi se pii tem v njcue razmere vmešavala nuronaluo soeia!:stična Nemčija ali nemška država. Naš cilj je. da delani« skupno v rilju obnove te dežele. Tn delo ne more priti nikdar v nevarnost, razen v primeru, če se pojavijo striije. ki bi poskušale spraviti Avstrijo /■ nemške poti ter jo postaviti v nasprotstvo nasproti nemškemu rajliu. lina od prvih osnov \ vr tri je je k r š č a n s t v o. Pozitiv no krščanstvo mora biti izven diskusije zn ves svet in tako tudi za nas. Politika ne sine nikdar odvzeti narodu vere. Zatem so je avstrijski notranji minister Sevss lnquart dotaknil poti. ki je bila označena z nedavnimi spremembami v \v-lriji in s katero se začenja nova doba za sodelovanje narodnih socialistov v državi. Poudarjajoč načelo, da jo domovinska fronta edino poklicana, da oblikuje politične vrste i Av-triji. je poudaril, da uiti ena orgarizaeija nacionalno socialistične stranke, ki ima strankarsko obeleije, nt dovoljena po zakonu. Zdaj se postavlja vprašanje, da nacionalni socialisti v Avstriji razvijejo svojo delavnost na zakonitem področju v soglasnosti i enakopravnostjo v državljanskem iu političnem pogledu, ter da se zberejo v dovoljeni organizaciji, pa naj ho tn organizacija kulturnega »navaja, gospodarskega ali pa stanovskega. V v-nkem primeru — po besedah notranjega ministra Sevss lmjunrta — mora protizakonita delavnost nacionalnih socialistov v Avstriji od zdaj naprej prenehali. Državni odsek za nacionalna združenji ho skrbel tudi za to, kako se liodo porazdelili člini domovinske froi.te in pristaši nacionalno soriali lične stranke po r n z n i h državnih uradi h. Zatem je minister ln-I|ii:irt podčrtal potrebo, da se v navedeni smeri okrepi politi e u a dela v n o s t nacion alno socialističnih organizacij, prav tako pa ludi. da v tem smislu dela tudi nacionalno socialistični t i - k. Istočasno je notranji miuister lnquart opozoril tudi na to. da je zvezni kancler Schuschnigg. ki je voditelj domovinske fronte, obljubil, da ho od zdaj naprej prenehalo neenako ravnanje s člani raznih političnih združenj v Avstriji. Zatem jo minister poudaril, da bodo od-lej naprej k n I - turne nacionalno socialistične organizacije dobivale navodila od strani osrednje organizacije dela na Dunaju ter da se bodo v v-ej Avstriji ustanovile podružnico te organizacije. Ustanovljeno bo tudi n e m š k o t e 1 o v a d no združenj e. Minister lnquart se je po teh izvajanjih dotaknil tudi vprašanja narodne obrambe, in pou- daril potrebo, da se mora čimprej izpopolniti vojaška oprema. Politična aktivnost nacionalistov in lako imenovanih legitimistov, je pustila v Avstriji oh strani vojsko. Minister Inquart je navajal nekaj besedi, iii jih je spregovoril zvezni kancler Schuschnigg in ki jo izrazil v njih žoljo, da bi rad dočakal dan, ko ne bo nikake oviro več, tudi za lo ne, da sc v Avstriji vpelje n a c i o n a I -n n- s o c i a 1 i s t i č n i pozdrav, potjo n a -c i o n a I n e himne, nošenje z a s t a ve s kljukastim križem ali i n a kov. v kolikor ne Iii pri tem šlo za demonstracije. Avslrij- ski minister jo opozoril ludi na službeno- objavo, s katero naj hi se ta vprašanja rešila, iva koncu pa jc še dejal: »Storili bomo vse, da ostanemo dobri Nemci in dobri Avstrijci!« Svoj govor jo zaključil z zahvalo zveznemu kanclerju Schuschniggu, voditelju domovinske [ronte, »ki je odprl pot, po kateri bomo sedaj sli. Po tej poti bomo šli brez zttdržavauja naprej kot dobri Avstrijci.« Dunaj, 6. marca. AA. (Štefani) »Nemški dan.', ki so ga pripravljali za včeraj v Linzu, jo odložen ler bo na oni dan, ki je določen za veliko nemške manifestacije po vseh glavnih avstrijskih mestih tor tudi na samem Dunaju. Dunaj, 6. marca. AA. (DNB.) Ravnatelj javne varnosti v Gradcu gosp. Kastner Boem je podal ostavko. Na njegovo mesto je imenovan grof Fer-rary. Dosedanji ravnatelj javne varnosti v Salz-burgu g. Bekini je imenovan za ravnatelja javne varnosti na Dolnjem Avstrijskem, Jagoda va'i krivdo na druge & Berlin, ti. marca. AA. DNB javlja iz. Moskve: Včeraj s" je začelo zasliševanje Buiiarina, ki ga smatrajo za glavnega objoženca v sedanji moskovski razpravi. Buharin noče sprejeti nase obtožbe, da jo opravljal delo sabotaže in da je ščuval ostale obtožence k terorističnemu delu Na vprašanje državnega tožilca ali se je udeležil tudi uboja Ki-rova je Buharin odgovoril, du ne. Zatem je državni tožilec |>o-kušal zvedeti od Bikova, če so navedbo, ki iih jo podal Buharin, točne. Iiikov pa jo izjavil, da se Buharin pri tem ni udeleževal. Zatem jo držav ui tožilec pozval Jagodo, da se zagovarja. Jagoda je dejal, da so atentat na K i rova organizirali Iiikov, Buharin, 011 sam in prej na smrt obsojeni in ustreljeni Janukidze. Buharin in Rikov sta iedaj izjavila, da Jagodove navedbe niso točne. Kljub vsem iKiskusnm državnega tožilca jo Buharin vzlraial pri svojih izjavah. Sodna razprava je bila zatem za danes končana in se Ik> nadaljevala v ponedeljek. Mexico, A. marca. AA (Havas) Glede gotovih po- ročil, ki so se razširile o moskovskem procesu, jc biviH sovjetski komisar Trocki časnikarjem dejal, da je od časa, kar ie zapuslil sovjetsko Rusijo, vsega skupaj prejel ramo enkrat denar od sovjetske vlade in to 2500 dolarjev. To vsoto, pravi Trocki, mu je izročil neki agenl GPU na sovjetskem generalnem konzulatu v Carigradu. Razen teh 2500 dolarjev — odločno zatrjuje Trocki — ni prejel niti pare več od sovjetske vlade, niti posredno niti neposredno. V nadaljnji 6Voji izjavi je Trockij dejal, da so neresnične trditve, da bi bil on z nekimi svojimi pristaši vodil kakšna pogajanja ali posredovanja pri neki nemški lirmi. Trocki je tudi izjavil, da ni res, da bi bil njegov sin kdaj prejel 630,000 dolarjev ter poudaril, da je njegov sin »živel in umrl kot siromak«. Na koncu svoje izjave Trockij pravi, da je naslovil na sovjetsko veleposlaništvo v \Vashingtonu zahtevo, da »sc še prej, preden bi bila izvršena smrtna kazen nad Rosenholzem« začne anketa o onih milijonih dolarjev, za katere pravijo, da jih jc dobil iz Moskve. Akademija naših fantov Ljubljana, 6. marca Za nocojšnjo prvo telovadno akademijo, ki jo je priredila Zveza fantovskih odsekov s sodelovanjem Dekliških krožkov, je vladalo v naši javnosti prav ogromno zanimanje, tako da so bile vse vstopnice žc v predprodaji razprodane. Velika unionska dvorana je bila nabito polna, kljub lemu je moralo oditi veliko ljudi, ker niso mogli dobiti vstopnic. Med občinstvom jc bilo tudi zelo veliko ljudi z dežele. Akademijo so počastili s svojim obiskom mnogi odličniki, prišel je prevzv, škol dr. Gregorij Rožman in prav tako iian dr Natlačen ter ju ie množica ob prihodu burno pozdravila. Nadalje je bil prisoten brigiidni general D o d i č , potem podban dr. Majcen, minister dr. Kulovec, predsednik apelacija dr. G o 1 i a in upravnik policijo dr. H a c i n , dekan teološke fakultete dr. S 1 a v i č , predsednik Prosvetne zveze dr. Lukman, glavni urednik »Slovenca« dr. Ah čin in še mnogi drugi odličniki. Akademijo je pričela godba »Sloga« z mogočno fanfaro in državno himno, ki jo jc množica v dvorani stoje poslušala. Nato se je začel razvijati spored, ki je od točke do točke vzbujal velike aplavze. Po prvem delu sporeda jc imel predsednik Zveze fantovskih odsekov dr. Ž i t k o lep nagovor, ki ga je množica večkrat odobravajoče prekinjala. Za tem je godba zaigrala himno slovenskih fantov in v?a množica jo je pela z navdušenjem. V času poročila prireditev še traja. Politika Narodne banhe gm^mmcagamara: Slovenski šahisfi v Celju Celje, 6. marca. Danes dopoldne so zborovali v Celju slovenski šahisli. Predsednik Slovenske šahovske zveze. g. Kozina iz Ljubljane, jo začel drugi občni zbor, pozdravil vso navzoče in ugotovil, da se je prijavilo 15 delegatov posameznih klubov, ki so zastopali 507 članov. Zveza je skušala, da bi se na zunaj ^reorganizirala. da bi na ta način oživela posamezne klube in večjo delavnost v klubih. Na soji 27. januarja je prodrl predlog, da se vsi v Zvezo včlanjeni klubi razdele na dve skupini iti lo v A in B skupino. V A skupino spadajo vsi klubi na sedežu bivše Kranjske, v B skupino pa ostali klubi v Sloveniji. Vsaka skupina ima 1. razred. ki ima štiri mesta, in II. razred z, neomejenim številom mest. Na čelu vsakega razreda v obeh skupinah stojijo prvaki, za njimi pa sledijo drugi klubi j>o vrstnem redu, kot si ga priborijo. 1 Ta predlog ji' bil sprejet in določeno je. da spada trenutno v 1. razred A. sk. LSK in Triglav (ostali dve mesti sta prazni), v I. razred B. sk. CSK 111 MŠK (ostali dve mesti prazni). Vsi ostali klubi spadajo v drugi razred A odnosno B skupine. Slovenska šahovska zveza je vložila na bansko upravo prošnjo, da dovoli 1111 vsoh srednjih šolali v Sloveniji dijakom udejstvovanje pri šahu 111 to na ta način, da bodo zavodna tekmovanja pod vodstvom gg. prof. šahistov iu krajevna tekmovanja pod okriljem Slovenske Šahovske zveze. S8Z ie razmišljala, da bi v posameznih mestih zbrali IC 1 a/juii-.'!,!«'"? 1 ~ . t • 1 • 1 „ zneske za nakup primernih pokalov. S tem bi bilo lopo poskrbljeno za naš šahovski naraščaj, t.osji. predsednik sc je v svojem poročilu zahvalil v imenu vseh slovenskih šahistov g. banu dr. Marku Natlaecnu za izdatno podporo, prav tako 1 rbovelj-ski premogokopui družbi, vsem ljubljanskim knjigarnam in založbam za darovane knjige, časopisju i,i časnikarjem kakor tudi predavateljem v radiu za vsa poročila o našem šahu. Zahvalil pa so je ludi g. Cirilu Vidmarju, ki jo podaril toliko lepih izbranih knjig. . ., ....... Agilni tajnik S3Z g. Ludovik Makocer jo v svojem izčrpnem poročilu orisal težavo dela v Zvezi, obenem pa karal, da ni med slovenskimi šahisti dovolj idealizma. (I .1 uršič je podal blagajniško poročilo. Odboi jo prejel za svojo požrtvovalno delo absolutorij. Po desetniinutneni odmoru jo bila volitev novega odbora. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Ciril Vidmar, ki se jo zahvalil za izkazano zaupanje in so zahvalil velikemu do-1'ivcu bivšemu predsedniku g. Kozini za vso njegovo'požrtvovalno delovanje jiri SftZ. Občni zbor jo. izvolil g. Kozina za častnega člana /.veze V odbor so bili izvoljeni sledeči gospodje: Os o it Slavko Pomajec Bogomil, Ivo Bolhar, Baje Ivo, Bizjak,' Kovač, Juršič, Zupan, Klakočer in Voznikov. za revizorje pa gg. Kozina, prof. Sila in Krageli Članarina ostane nespremenjena 3 din. Občni zbor jo določil, da bo prihodnji občni zbor v Ljubljani. Pri slučajnostih jo prišlo do govora tudi o vpisu SftZ v Jugoslovanski šahovski savez J imenovanju Podsaveza v Ljubljani. Vendar še ni prišlo do zaključka, ker najbrž .10 bodo slovenski šahovski klubi pristali, da b. so Sft/. preimenovala v Ljubljanski šahovski podsavoz. O. Kozina jo predlagal, da naj so izvede vsesplošni Si1 turnir na 100 .leskah med klub Slajor-Kranjske Predlagal je ludi skupni šahovski Izlet!" Ob 1 popoldne se jo občni zbor končal. Belgrad, 6 marca. m. V prostorih Narodne banke je bil danes 18. redni letni občni zbor delničarjev, na katerem ao bili izvoljeni Irije člani nadzornega odbora. Od-starih članov 6ta bila zopet izvoljena Tasa Zdravkovič in Salomon Kocn, za novega člana pa jc bil izvolien Voja Petkovič. Vsi trije so iz Belgrada. Poročilo o poslovanju Narodne banke v preteklem letu je podal ravnatelj dr. Milan Protič, ki je tudi sporočil, da na rednem ohč-čnem zboru sodeluje 39 delničarjev z 39.697 delnicami, kateri imajo pravico na 3.343 glasov. Občni zbor jc nato v imenu finačnega ministra pozdravil komisar Doslanič, nato pa se je razvila razprava o delu uprave Narodne banke v preteklem poslovnem letu. Prvi je govoril ravnatelj Poštne hranilnice dr. Milan Nedeljkovič. V svojih izvajanjih jc pohvalil poslovanje Narodne banke in je končno apeliral, naj bi Narodna banka v še večjem obsegu podpirala kmetijstvo. Za Ncdeljkovičcm s(a govorila šc Arsa Stamen-kovič in Voja Petkovič, nakar je dobil besedo guverner Narodne banke dr. Milan Radosavljevič. Med drugim jc dejal, da se jc, zahvaljujoč okol-nostim, da so se zboljšale državne Sinance in da je sploh nastala ugodna tendenca v razvoju našega gosjjodarstva, kateremu je Narodna banka nudila vso svojo podporo, ukoreninila vera v stabilnost našega narodnega denarja. Naša valuta se zaradi tega lahko prišteva upravičeno k solidnim in dobro jundiranim evropskim valutam. V svojih naporih, da bi vzpostavila funkcionarje denarnega trga in da bi doprinesla k ureditvi razmer v našem kreditnem aparatu, je Narodna banka prvič od svojega obstoja pričela dajati 3%ne mobilizacijske kredite v zvezi s terjatvami, ki jih imajo denarni zavodi pti Privilegirani agrarni banki. Posledica tega kreditiranja se že čuti, pravi nomen te akcije pa sc bo mogel pravilno oceniti šele po doseženem uspehu. Nadalje je guverner, upoštevajoč težnje Narodne banke, da se čim prej deblokirajo majhne hranilne vloge, izrazil željo, da merodajni funkcionarji v bodoče pokažejo še večje razumevanje v svojih dolžnostih v gospodarskem življenju. O pravični razdelitvi kreditov je mogoče govoriti lc tedaj, čc je la kredit dostopen vsem gospodarskim slojem, kar danes šc ni slučaj, ker jc glavna panoga gospodarske delavnosti v naši državi še vedno odsekana od kreditnega trga. Z ureditvijo kmečkih dolgov jc utrta pot k obnovi kmečkega kredita. Poživitev tega kredila v oblikah, ki jih zahtevajo naše razmere in potrebe, bo Narodna banka vselej razumno podpirala. V trdnem zaupanju v bodočnost, zasnovani ma okrepljenem mednarodnem položaju naše države, in v veri v miren in nemoten njen razvoj je bil v lanskem letu zabeležen močan dvig državnega kreditu, tako da smo prvič, odkar obstoja naša razširjena država, doživeli, da so istočasno štirje panirji — semkaj so štele 7%no zadolžnicc Državne hipo-tekarne banke — dosegli v vrednosti svoj nemir,a-le čeprav jc bil istočasno oovečan obtok državnih obveznic na našem trgu. Ta ugoden razvoj državnega kredita in živahnejši temno v formiranju novih prihrankov nam jasno priča o okrepitvi naše gospodarske moči in je dokaz naše sposobnosti, da bomo lahko z lastnimi sredstvi krili razne investicijske potrebe, ki jih zahteva realno življenje. Krepitev Mnrodne banke, ki se dosledno izvaja v soglasju s kralj vlado, ne predstavlja samo dragocenega temelja za našo valuto in narodno gospodarstvo za primer spremembe splošne konjunkture temveč predstavlja istočasno tudi važen činileli za izvajanje državnih finančnih operacjt in za konsolidacijo državnega financncga poloza|a. Politika cenenega kredita, ki 10 kralt. vleda izvaja i v soglasju z državnimi iu denarnimi ustanovam« ter Narodno banko, blagodejno vpliva na razvoj na-rodno-gospodarske delavnosti. Taka politika ima velik pomen za narodno gospodarstvo in njeno nadaljnje izvajanje predstavlja važno dejstvo za gospodarski napredek. Svoja izvajanja je guverner zaključil z ugotovitvijo, da je Narodna banka vedno vodila politiko cenenega kredita in da jo bo podpirala tudi v bodoče, p-i čemer bo vedno upoštevala star.je in potrebe denarnega trga. To ji bo pa toliko lažje, v kolikor bo sedanji devizni položaj naše države v polnem obsegu omogočen. Krasen uspeh APZ na Jesenicah Jesenice, 0. marca. Dogodek, kakršnega smo imeli včeruj na Jesenicah, je v poln i meri zaslužil svo pozornost, ki so 11111 jo posvetili Jeseničani in tudi vsa naša okolica, ki jo pravilno razumela njegov pomen. Tokrat jo prvič gostoval pri nas Akademski pevski zbor iz Ljubljane, o katerem je vsa naša kulturna javnost pozorno brala poročila o odličnih uspehih, ki jih je žel s svojimi koncerti drugod. Jeseniško in okoliško občinstvo je snoči napolnilo lično dvorano v Krekovem domu do kraja ter s tem dokazalo, kako zna, brez razlike svojega prepričanja, ceniti prireditve, kakršno smo imeli včeraj iii kakršna nas ni mogla bolj zadovoljiti, kakor nas jo; gorskega okoliša, bo tudi naši nadobudni mladini gotovo v najlepši luči govorilo v šoli in doma o pesnii. ki jo naš narodni zaklad in ki jc ter naj tudi v bodočo bo nas narodni ponos. Akademski zbor je za Jesenice pripravil nekoliko spremenjeni spored, ki gu je izvajal 1111 zadnjem koncertu v Ljubljani in zadnjič v Trbovljah. Z viharnim odobravanjem jo hvaležno občinstvo sprejemalo pesem za pesmijo, umetno in narodno, razumljivo pa, da narodno bolj kot prvo. Spored je bil tako raznovrsten, da je pač lož;,o reči, katera pesem nam je bolj ugajala. Večkrat smo skušali pripraviti strogega dirigenta gospoda Franceta Marolta do tega, da bi njegova mirna roka znova dala znak za to ali ono pesem, ki nas je še prav jioscbno spravila v nepopi.ro navdušenje, pn nismo uspeli. Preveč io menda pazil tudi na to, da so ne Iii pritoževali tisti, ki so so imeli namen peljati j>o koncertu z vlakom pioli Mojstrani. In čo bi vedel, da so nekateri Mojstrančani v dvorani prišepelavali mod kratkimi odmori, da hočejo na vsak način počakati do konca, čeprav jim vlak uide, bi nam gotovo šo kaj dodal, vsaj Ribniško-, ali pa Ftosarsko«. Akademskemu pevskemu zboru je vsa naša javnost brez razlike iskreno hvaležna za ta večer in samo želi, da hi še drugič kdaj prišel k nam. V razgovoru s predsednikom Akademskega zbora je vaš dopisnik tudi zvedel, da ta zbor namerava žo prihodnjo nedeljo priredili svoj koncert tudi v Murski Soboti. Želimo 11111, da bi ga lam sprejeli z enakim razumevanjem kakor smo ga na Jesenicah in da bi tudi tam žel toliko tudi moralnega uspeha, zaradi katerega si naši akademiki tudi upajo na lako dolgo pot, daloč na drugo stran naše meje. To je pa druga plat zborove odlike. Brezposelni profesorski kandidati Ljubljana, 6. marca. Društvo brezposelnih prolesorskili kandidatov je imelo danes ob 10 dopoldne v realčnem poslopju svoj letni občni zbor ob udeležbi nad 40 članov. Zborovanje je vodil predsednik g. Jože Maček, ki je pozdravil zlasti zastopnika profesorskega društva prof. B o j c a. Poročal je dalje o delu društva. Od ustanovitve društva pred dobrimi tremi leti je narastlo število slovenskih brezposelnih profesorskih kandidatov od 80 na 170, kar pomeni, da se število brezposelnih profesorjev v Sloveniji sleherno leto poveča povprečno za 30. Društvo ie pomagalo svojim članom zlasti s prirejanjem učnih tečajev za mladino, s čimer jim |e preskrbelo za silo zaslužek. Društvo je izdalo tudi spomenico, ki ugotavlja nepovoljno stanje nase ljud-skošolske prosvete, obenem je izdalo brošuro, v kateri točno označuje bedni položaj profesorskih kandidatov. Blagajniško poročilo je podala gdč. Gnezdova, tajniško poročilo pa gdč. Jekolinova. Odboru je bila podana razrešnica s pohvalo. V novi odbor so bih izvoljeni za predsednika g. Jože Maček, za podpredsednika g. France B r e n k , za tajnico gdč. Berta J a k o 1 i n o v a in za blagajnico gdč. M u 11 e r j e v a. Za revizorja sta bila izvoljena gdč. Metka Petri če -va in Bogomir S t o p a r. Proslava don Bosfoa v Ljubljani Ljubljana, 6. marca. Salezijanski zavod na Rakovniku je danes jiroslavil na svečan način 50 letnico smrti sv. Janeza Boska. V četrtek, petek in soboto so tule verske prireditve v cerkvi, enako ludi davi. Ob tričetrl na 9 je Rakovnik na svečan način sprejel škofa dr. Oregorja Rozmana, ki' je imel nato govor in slovesno službo božjo. Med mašo jo mladina lepo prepevala slovenske ljudske cerkvene pesmi Cerkveno slovesnosti so se nadaljevalo lu-'i pojKildno Zvečer sta bili dve slavnostni predstavi v frančiškanski dvorani iz življenja salozijanskih misijonov na Kitajskem. Teh verskih slovesnosti in drugih prireditev se jc poleg Ljubljančanov udeležilo tudi mnogo vernikov I11 romarjev z dežele. tako da je proslava don Boska v Ljubljani potekla nad vse lepo. Ljubljanska Koncerta se niso udeležili samo tukajšnji od-enejši zastopniki vsega našega javnega življenja, pač pa ga ni hotelo zamuditi tudi številno jeseniško in okoliško delavstvo, ki je našlo v njem 110 samo izredno leji umetniški užitek, pac pa tudi najdostojnejše razvedrilo, kakršnega more dati lo v dno duše zasežena in razgibana narodna in umetna pesem. O tem dogodku bomo nn Jesenicah 111 po vsej okolici še dolgo govorili ob najlepšem spominu na nepozabni večer, ki nam r i -sojene tudi njunima soobtoženceiiiu. si ravno Vi še niste ogledali našega spomlalanskega blaga za obleke, kostume in plašče. Ne zamudite to, ker v na-sjiroineitt slučaju zagrešite neodpustliivo napako. - Tako moderno in kvalitetno blago po tak'h nizkih cenah Vam ne b.>do nudili nikjer. koniamlitua dru/ba — MESTNI TRG 17 Smukovo posestvo ni na dražbi Po I Iri smo prinesli ve I. da je znan " t-kovo |iosi'slvo v Ilirski Bistrici na tem, du ga .todo prodali na dražbi, (i. Smuk nam sedaj |>o-iočn, da ta vest »Istre, in rcsni-*un. O kakšni dražbi posestva sploh ni govora, pač pa bi gosp. Smuk svoje posestvo prostovoljno prodal, če ' i prišel kakšen kupec, ki bi takoj jilučal v guluvii.i. Beneški Slovenci Kdaj smo jih izgubili? Ali sploh segajo spomini sedaj živečega slovenskega rodu tako daleč nazaj, da bi objeli beneške Slovencc, ki so so-odloniili od materine zemlje komaj pred 7.' leti? Zadnji dogodki v Avstriji, kjer so hitlerjevci v imenu Velike Nemčije dobili polno svobodo, da širijo svojo miselnost, ki priznava samo eden edini nemški narod, ki mu mora ustrezati snmo ona odina nemška država, so potisnili zopet bolj v ospredje usodo Slovencev, katerih koroški del je sedaj na tem, da bo od nein tva poplavljen in se bo z njimi zopet odlomil lep kos naše slovenske zemlje. A prvi, ki jih je špekulacija velikih držav odlomila od slovenske zemlje, so bili Beneški Slovenci. Pred 100 leti se je' še slovenska domovina razlegala tja do Trsta in do videuiskih dolin, tja gor do Gosposve!-kega polja. Nepretrgana, nede-Ijena, naseljena z narodom, ki je prav takrat začel šele dihati svoje lastno saniobltno kulturno življenje. Kakor danes koroški Slovenci, kakor pred 20 loti goriški Slovenci, toiko so pred 72 leti tudi beneški Slovenci postali žrtov ali neinsko-nvelri.i-skega prijateljstva aH iietiiUo-avrsIrijekeiTa na-sprotstvu. Beneške Slovence jo pokopalo nasprot-slvo med Avstrijo in Nemčijo. Z njimi so plačali medsebojne račune. Prav ie, če gremo gledati nazaj v zgodovino. Morda bomo iz nic črpali voljo, du ohranimo, da ubranimo lo. kar je še c-talo. Takrat, pred 72 leti. so Nemci Avstrijo potolkli pri Sadovi. Avstrija je računala, da bo morda Prusom kos, če si na južni meji kupi mir z Benečijo in Lonibardijo, ki jo je v tajni pogodbi proli obljubi nevtralnosti ponudila takratni Italiji. Toda Prus je le zmagal, n Benečija je ostala Itn-lijii. Velesile so se takrat zavzele za Slovence, ki eo prebivali po beneški pokrajini in jih hotele rešiti. Toda italijanski diplomati so bili tikrat zelo spretni. Najprej so Francijo pridobili za za- misel plebiscita in skupno s Francijo so nadvladah "angleško diplomacijo, ki se je zavzemala za avtonomijo beneških Slovencev. Prodrl je plebiscit. Plebiscit na ozemlju, ki je bilo že pod vojaško in fmlitično upravo Italije, o vprašanju, če želijo Slovenci ostati pri Italiji ali če hočejo proč od njo. In plebiscit je bil to kar so vsi plebisciti: -pretnej.-a agitacini 7 lažnivimi gesli, poleg lega I'« se upravni pritisk odločujeta nad ljudsko voljo. Pritiisk je bil hud. Gesla eo bila zmedena. Narodna zavest komaj v prebujenju. Slovensko izo-braženstvo — večidel samo duhovščina, kakor jo tudi povsod drugod samo še duhovščina zatočišče narodne obrambe po ogroženih prostorih je veliko tr|)elo, ker je hotelo 'Slovence rešiti navzlic vsemu pritisku. Podlegli so, in z, njimi ves narod. Več slo glasov je bilo oddairh za Avstrijo, a so z,a ta svoj pogum izpostavili življenje. Ti ju-naki .so govorili v imenu ljudstva, kd je moralo molčati. Plebiscit ie torej odločil, da ostanejo Beneški Slovenci pod Italijo. Kmalu po plebi-ciu se je začelo raznarodovanje. Komaj započeto prosvetno življenje je zamrlo. Slovenski jezik se je umaknil v slovensko hišo, kjer še do danes živi, kljub hudim 72 letom, ki so Ta mimo njega in zapustila na njegovi narodnosti globoke brazde. Še italijansko uradno štetje iz. I. 1021 jih je priznalo 47.401 ... Ko britev je šel takrat plebiscit- v Benečiji čez nuše slovensko ozemlje. Toda britev ni mirovala. Rezala je dalje. Kos zo kosom lepe slovenske /■enil.je In še vsakokrat, kadarkoli jo zarezala v naše narodno telo. sta stoli v ozadju Avstrija in Nemčija, bodisi kol nasprotnici, bodisi kot prijateljici. (1 Beneških Slovencih, tej prvi žrtvi, ki smo jo doprinesli na svetovnopolitično mizo mi Slovenci. bomo še pisali. Da osvežimo spomin na naše nekdanje meje. Da okrepimo voljo do življenja. kajti onkml bo brez dvoma zrasel mladi rod, ki bo holel živeti ves. Nov veter v vrstah Siidmarhe Pred kratkim jc imela krajevna organizacija v Smartncm pri Celovcu svoj letni občni zbor z običajnim sporedom Novo izvoljeni predsednik šolski ravnatelj Ernst Koinigg je imel na navzoče daljši nagovor, v katerem jc med drugim povedal, da je imelo nemško šol ko društvo »Siidmark« ravno zadnja leta velike težkoče pri svojem delu. Svojo-časno da je bilo delo drušiva priznano in pohvaljeno po najviijih državnih obl.vdeh. Možje in žene sn bili za svoje zasluge nagrajeni z javno pohvalo V zadnjih letih pa da so izostale pohvalne diplome, nasprotno ni bilo niti zaželjeno, da bi sc javni nameščenci udejatvovali pri Siidmarki, čeprav si je ta ravno na Koroškem kol najiužn jšem robu »nemškega prostora«, pridobila nev- nljive zaslujjc za nemštvo Zato da je bila Siidmarka že v rein;h skrbeh glede svojih obmejnih šol in glede duha, ki ga je gojila v teh šolah. Scle sporazem med vodjama obeh nemških držav v Obf.rsalrbergu . . nam je odvzel lo skrb . . Na temelju svojih pravil ima Siidmarka dolžnost in zaradi dolgoletnega dela za ncmšlvo pravico, da sodeluje pri izgraditvi Av.-Trije. Ima pravico skrbeti za to, da nemško poslanstvo Avstrije ne ostane samo na papiriu. temveč, da bo za vse čase oživo-Ivorjeno, in na;;lapili povsod lani. kjer je ogroženo ncmšlvo in njegova kulturna ivojina.« »Tako vstopamo v novo poslovno leto z naj-bolišimi nadami in trdno uverjeni, da bo v bodočem letu vsen"ir>:"ka ideja prod>la tudi v Avstriji in da sc bomo to le!o znašli uri bogatem delu za nemško narodnost. Vstaja novi čas, nc samo novo poslovno lato!« Za lem nagovorom je sledilo predavanje okrožnega vodje ravnatelja Michnerja o »obmejnih vprašanjih'. V svojih izvajanjih sc ic povzpel do trditve, da mora v gotovih obmejnih krajih nemško prebivalstvo nrerašati nasilja s štreni slovenske manjšiie. »ali pravilneje rečeno, s strani ooTnnnih narodnih hujsknčev .,« >.Tu bo mornla Siidmarka rezviti vse svoje sile, da bo zaustavila vedno bolj in bolj predrzno veiei'dajaliko delavnost litijska-ječih elementov, ki rušijo mir v deželi...« Človek bi sc moral takim brczmiselniui predavanjem in nagovorom od srca smejati, če ne bi tako tragično posegali v življenje slovenskega naroda na Koroškem. Ob tej misli mora vsak smeh zamreti, kajti miselnost, ki p.rešinja koroške raznarodo-valcc, ni samo brezmejno brezobzirna, ampak žc naravnost krvoločna. V takem majhnem krogu kol je občni zbor krajevnih eiidmarkinih organizacij, sc šele v v,sej nagoti in podlosti pokaže nizkotna menlatilela leli ljudi. Ko so lansko jesen otvarjali siidinarkine šole na Obirskem in na Zavrliu, so slavnostni govorniki slovesno zagotavljali, da jim 1 jc vsaka narodnost sveta in da ji priznavajo enake piavicc kol nemški. Ko pa io ljudje istega kov« in enake miselnosti zbrani v zakotni gostilni celovškega predmestja, tedaj govorijo o zavednih koroških Slovencih kot »vclcizdajulcib, narodnih hujskačih-, kot predrzno golaznijo, k' jo je treba po-j teptati kakor ničvrednega črva. Kar velja za poštenega Nemca kot samo ob sebi razumlivo dolžnost in pravica, da spoštuje in ljubi svoj narod, taista lastnost obremenjuje Sluver.ca kot »hujska-jočega veleizdajalc«". To so sivari. ki se upirajo ; V6»ki človeški morali, pa če bi bila na še tako nizki stopnji. In ti ljudje si upajo govoriti o nemškem poslanstvu« Avstrije, ki ga vidijo v tem, da bi bila ta dežela izhodišče nemškega nasilja proti jugu in jugovzhodu. Dosedanja Avstrija je gledala svoje poslanstvo v jxwredniitvu med narodi vzhoda in zapada. Tako (>oslanstvo bi bila lahko plemenita zamisel, ki bi narode medsebojno približala kot enakovredne subjekte v skupnem prizadevanju. Zamisel »avstrijskega poslanstva«- v smislu ncmlkcpa imperializma pa mora naleteti na strnjen odpor, ki bo ideal o 'družini evropskih narodov« odrival v vedno večjo nedoglednost. To bo pač slaba uslugi evropskemu miru, o katerem s toliko vnemo govore najbolj odgovorni evropski državniki. Korošui drobiž Letošnji novomušniki na Koroikcui. Izmed »loven-.kili bogoslovccv bodo v letošnjem letu posvečeni sledeči gospodje semeniičniki: Horubock Janko i/. St. Janža v Rožu, Stindl Mak-s iz Dobrle vasi, Vruninik Franc iz Srednje va.si pri Rudi in Zablat-nik Pave! iz Binjovsa pri Bilčovsn. Pcsvečenja so določena za praznik sv. Petra in Pavla. Na Lipi je umrl nagle smrti upokojeni železničar g. Jernej Tomaz.ej v lepi starosti 71 let. Pokojnih ic bi! zgleden družinski oče, vnet katoličan in vse dni odločno zaveden Slovenec. Bil je dolgoletni naročnik 'Mira« in pozneje »Koroškega Slovenca- ter ud Mohorjeve družbe. Vse življenje jc s ponosom priznaval svojo narodnost in tudi kot državni uslužbenec ni nikoli klonil. Blag mu pokoj! V Hodišidi jr umrl Valentin Canznik pd. Nemec iz Voznice, Rajni jc bil svoječasno stalni spremljevalec dr Brejca na lovu, ko jc ta ic stanoval v Celovcu. V Zgornji vesci jc v visoki starosti 88 let umrl Valentin Einspieler, dal|ni sorodnik Andrejn Einspielerja. V Slcbnu pri Globasnici je umrla za posledicami zastrupljcnja 13 letna Ruprehtova hčerkica Micka. FOTOAMATER Gradacija tvoriva in še kis j Jakost osvetlitve in počrnitve srebra sta v določenem medsebojnem razmerju, ki je važno ne samo za teoretika, temveč tudi za praktičnega fotografa. Kdor tega razmerja ne pozna, bi kaj lahko postavil trditev, da se jakost počrnitve srebra stopnjuje sorazmerno z jakostjo osvetlitve. Takšna trditev bi bila pa vse preveč splošna in tudi netočna, kajti fotografsko svetločulno tvorivo ne reagira enakomerno nn množino svetlobe, ki nanj učinkuje. Pri neki določeni najmanjši množini svetlobe tvorivo sploh ue počrni. Ce množino učinkujoče svetlobe nekoliko zvišamo ter jo polagoma stopnjujemo, postaja počrnitev le v prav majhni meri intenzivnejša. Šele ko doseže svetloba določeno jakost. počrneva tvorivo sorazmerno z rastočo množino svetlobe, dokler ne doseže neke najvišje stopnje. Od te stopnje dalje se prične pri še rastoči množini učinkujoče svetlobe solariza-cija: srebro ne počrneva več, počrnitev postaja vedno šibkejša, dokler ne nastopi popolna solari-zacija zrn c srebrovega bromida. To razmerje med poSrnitvijo iti osvetlitvijo sc da upodobili grafično prav nazorno in umljivo s tako imenovano graducijsko krivuljo. V območju šibkih osvetlitev se dviga la krivulja prav polagoma, jtotem sc pa bolj ali manj naglo in strmo ter v bolj ali manj ravni črti dvigne, dokler ne doseže najvišje točke, od katere dalje prične padati. Dolžina ravnega dela te karakteristične krivulje snemalnega tvoriva obsega normalne osvet- litve in je zelo važna, Cim daljši je ta del krivulje, leni obsežnejšo osvetlitveno strpnost ima svetločulno tvorivo. Dolžina te črte določa, kako velika sme biti razlika ntcd najlntenzivnejšo svetlino in najglobljo senco snemanega objekta, da jo snemalno tvorivo še lahko poda v jiravilnem medsebojnem razmerju. Čim krajši je ta del krivulje, tem manjše osvetlitveno območje ima tvorivo iti tem težje je določiti pravilni čas osvetlitve. Za snemanje objektov z močnimi kontrasti, knkor so protisvetlobnl posnetki, posnetki v notranjščinah i!d„ je takšno tvorivo neprimerno ter je uporabljati samo tvorivo z dolgo krivuljo, pri k:i-lerem se ni bati, da bi prekomerno počrnele svetline, ko najgloblje sence še niso v zadostni meri na Ivorivo učinkovale. Sem spada v prvi vrsti večslojno tvorivo, pri katerem sta položeni dve emulziji druga na drugo: vrhnja visoko občutljiva In spodnja manj občutljiva plast. Takšno tvorivo ima zelo veliko osvetlitveno območje. Pri določanju eksplozije je upoštevali seveda poleg osvetlitveno strpnosti tudi svetlostni obseg snemanega objekta. Pri majhnem svetlostnem obsegu objekta jc uporabno tudi tvorivo z majhno osvetlitveno toleranco. Prav lako važen je kol, ki ga Ivori podaljšani del karakteristične krivulje z, vodoravno osuovniro koordinatnega sistema. Ta kol označujemo z. gania. Cim bolj strmo teče krivulja, tem večji je kot in tem bolj kontrastna je slika na tvorivu. S kotom gama označujemo torej, s kakšno strmino počrneva srebro tvoriva. Pravimo, da ima tvorivo takšen in takšen gama in imamo pri tem v mislih kot, ki ga tvori ravni del krivulje z osnovnico. Za tvorivo srednjih in velikih formatov velja pravilo, da sme obsegati kot gama nekako 15". ker podaja tvorivo pri takšnem kotu kontraste snemanega objekta v najugodnejšem razmerju. Ce meri gama 15". označujemo njegovo vrednost z 1, tvorivo s takšno vrednostjo game pa kol tvorivo normalne gradacije. Če ima gama večjo vrednost, je tvorivo trdo ali vsaj briljantno, pod to vrednostjo pa mehko. Kakor smo že omenili, pa velja ta označba samo za tvorivo srednjih in velikih formatov, ne pa ludi za Ivorivo majhnih in najmanjših formatov. Te povečavami) z. najboljšim uspehom, če je vrednost game manjša kot 1, in sicer 0.7 do 0.8. Razsežnost ki jo ima tvorivo z ozirom na normalno osvetljevanje, in vrednost game, ki sta obe določeni s karakteristično krivuljo, označujeta gradacijo tvoriva, ki jo v navadnem govoru označujemo kot mehko, normalno, trdo ali kontrastno. Obe vrednosti se določata pri normiranem osvetljevanju in normiranem razvijanju. Z razvijanjem, ki se razlikuje od normiranega, moremo nn gradacijo tvoriva vplivati in jo izpreminjati. Pri lem se lahko poslužujemo različnih vrst razvijalcev ali pa izpremenimo lahko tudi čas razvijanja, da razvijamo dalj ali manj časa. V razvijalcih, ki razvijajo kontrastno, bo postala gradacija bolj strma, nasprotno pa dobimo položuejšo karakteristično krivuljo, če razvijamo v drobnozrnatih razvijalcih ali celo v izrazitih izcuačevalcih. Prav tako skon-trastiramo gradacijo, če čns razvijanja podaljšamo, dočim dobimo s kratkotrajnim razvijanjem mehke in harmonične negative. Gradacija tvoriva jo tem boljša, čim razsežnejša je in čim enakomernejša. Ce je krivulja strma in kratka, je tudi lestvica tonov zelo majhna in strma. Tvorivo s takšno krivuljo je primerno samo za reprodukcijo napisov in slična snemanja, dočim Je /.Kisli za portretiranje, pa tudi za snemanje pokrajin najprimernejše Ivorivo, ki ima čim daljšo in čim položncjše dvigajoč«) se krivuljo. Taksno tvorivo upodablja primerno mehko in harmonično ter izriše predlogo do podrobnosti enakomerno v sencah, poltonih iu svetlinah, če je biln osvetlitev pravilna. Iz navedenega sledi, da je za ocenjevanje zmogljivosti emulzije in določevanje značaja negativov zelo važna viednost game in rnzsožnost počrnitve srebrn, ki je izražena v skali tonov o,I najšibkejše kritih mest, ki jih je 6e možno kopirali, do nujgostejše krilih svetlin. To velja ne samo za negativno, temveč tudi za pozitivno tvorivo. V navodilih in prospektih fotografske industrije je ganiti vrednost negativnega tvoriva večkrat navedena ter se bo ta običaj najbrž uvedel v prakso splošno. Morda se zdi to marsikateremu amaterju nepotrebno in za praktično fotografijo brez posebne vnžnosti. Takšno stališče pn jc napačno, kajti podatki glede gradacije tvoriva so z, ozirom nn osvetljevanje z.elo važni, pa tudi zalo. ker moremo na njihovi podlagi določiti, kakšno razvijanje je zn dotično veslo tvoriva najprimernejše. To je seveda še prav posebno važno z. ozirom nn povečevanje in z ozirom na drobno zrno, dva problema, ki sla v najožji medsebojni zvezi, fte bolje bi h i I o. če Iii označevale industrije svoje tvorivo še točneje, ne snmo 7. gama vrednostjo ali eno samo gradacijsko krivuljo, temveč z več krivuljami zn različne razvijahie čase S tem bi bila dana amaterju možnost, da brez preizkušanju tvoriva doseže s tvorlvom optimalne uspehe I" ip-mc-ri razvijanje vedč in z vso »im'n"H:n • - • r..j določen rezultat. Naša drušiva Fotokluh Ljubljana. Program 7a i loči t ' n: v torek predavanje, v petek kritika predloženih slik. Nedeljski šport Tekme za državno prvenstvo Belgrad. 6. marca. fff. Danes se je pričelo IKHuladansko kolo tekom za državno prvenstvo. Zanimanje za vse tekme je bilo ogromno. V vseh današnjih tekmah so zmagali favoriti in ni bilo nobenih presenečenj. Večina klubov je obdržala slura mesta na tabeli, edino Slavija (Sarajevo), ki ga je preje imel Hajduk, pa je sedaj padel na f.eto mesto Tabela je taka: Hašk 17 točk, BSK 17, Gradjanski 12, Slavija (Sarajevo) 10, Hajduk 10, Jugoslavija 8, Bask 7, Ljubljana 7, .(edinstvo 7. Concordia 5. SK Ljubljana: Concordia 2:2 (i: i) Igrišče jo bilo za važno tekmo, za srečanje Ljubljano s Concordio, izredno skrbno pripravljeno: očiščeno snega, lopo povaljano, izredno ugodno za igro. Na terenu so se prvi pojavili Coneordi-jaši v tejle zeleni zasedbi: Itozmec, Italič, Paviša, Pukšec, Eibel, Vuči-lovski, Beda, Martinovič, Jazbec, Pospišil, Vidmar. Kmalu za njimi pa so se vsuli na teren domačini, ki so jih bili v prvem srečanju dobili po grbi kar s 4:2. Takole so nastopili naši rdečebeli: Pogačnik, Hassl, Žitnik, Boncelj, Pupo, Vodi-Sek, .lanežič, Pepček, Lah, Slapar, Krber. Za njimi pa se je prikazal sodnik g. Dukič iz Sarajeva. Prve minute pripadajo Ljubljani, ki začne igro proti soncu. Lah oddaja Krberju, kateremu sname Pukšec. Janežič predlaga po krilu, tolče pred gol, Hozince boksa, Lah strelja z glavo, na žalost v — out. Lah oddaja Janežiču, ki centrira, Pepčkov strel konča v outu. V 5. minuti Janežič driblja Vučilovskega, odda Lahu, Lah Slaparju, ki ostro tolče v llozmeca, kateremu žoga izpade — 1:0 za Ljubljano. Takoj nato Ljubljana zopet napada. Krber udarja v sredo, Paviša odbije. Takoj nato Krber ponovno tolče pred gol, llozmec zanesljivo drži. V 8. min. Janežič tolče prod gol, Rnlič rešuje v komer. Konkordija vrne z ostrim napadom, kateremu Ljubljana ne ostane ničesar dolžna, llozmec v krasnem padcu hrani. Konkordija napade po Jazbecu in Pospišilu; Žitnik zgreši žogo — toda k sreči faul proti strani zelenih. Pepček oddaja Janežiču, ki zgreši — tik ob prečko cesne njegov strel. Obe moštvi postaneta precej enakopravni. V 11. min. Hassl zelo lepo reši za-vozljano situacijo. Nevarna situacija — toda Beda stoji v offsidu. Ista slika se kmalu ponovi. Slapar dobi od Žitnika uporabno žogo, vendar pošlje v out. Žoge, ki jih dobiva Krber, zelo rade zahajajo žp daleč pred njim v out. Slapar oddaja Lahu, Kibel pa je prej pri žogi. Žitnik oddaja Slaparju, ta Laiiu; Kibel ima nesrečno ročico. Proiistrel konča v outu. Ljubljanski napad je precej »gentle-tnanski< v podajanju; prodložki skoraj vedno ne-havajo nn nogah nasprotnikov. V 24. min. izredno nevarna situacija pred ljubljanskim golom. Jazbec strelja strahovito. Pogačnik boksa, toda ne daleč. Po vsej sreči so na perečem kraju pojavi Hassl, ki v zadnjem trenutku reši. Konkordija nevarno napada. Ljubljana pa igra dokaj raztrgano. V 27. inin. reši Žitnik v komer. V 31. min. tolče najprej jazbec, potrdi pa Martinovič — 1:1. Takoj po izenačenju pritisne Konkordija — diši ji večji rezultat. Boncelj izgubi žogo. Martinovič strelja v out. Konkordija igra zelo lepo — tudi pred golom. y 36. min. tolče Vidmar izredno lepo — toda tik ob prečki v out. V 37. min. Pospišil foula Vodiška; prosti strel prestreže Jazbec. Takoj v naslednji minuti isti igralec zelo lepo in koristno driblja do čistega prostora — tolče pn čez prečko. V 39. min. nevarna eodlja pred zelenim golom. V 41. min. Pepček odda Janežiču, ki ga nerodno foula Vučilovski. Prosti strel ostane neizkoriščen. Nevaren Jazbečev prodor in polčas. Drugi polčas: Sonce je začelo lesti proti polho-grnjskim hribom. Ljubljana je prišla v srečnejšo posest: zemljišču za svojim golom so lipove vejo na Tyrševi cesti poklonile senco. Konkordija igra proti soncu in — začne. Prvi napad ustavi Boncelj. Takoj nato pobegne Vidmar, ki strelja zelo ostro — toda v out. Krber se igračka s Pukšecom, pa slabo odda. Žogo sname Kibel. V 3. min. Boncelj nerodno zadene Vučilovskega, ki se vleže na pomladansko trato; nič hujšega! Mož je hitro spet pokonci. V 6. min. Paviša foula Janežiča, ki izvaja prosti strel. Puix> potrese inetuljnico — 2:1 za Ljubljano. Takoj nato Pupo z outlinije poudari važnost nasprotne outlinije. Vučilovski se spet postavi z novim foulom. Konkordija napada, žoga si zaželi oddiha v outu. Ljubljana si privošči serijo ostrih napadov, ki pa ne rode sadu, ki bi si ga želelo občinstvo in ki bi ga zaslužila. V 15. min. Eibel driblja dva- igralca in tolče silovito — tik ob prečki (hvala Bogu — si misli občinstvo). V 17. min. Paviša tolče prav po stratosfersko visoko v korner. Konkordija napade, Hassl reši v out. Erber driblja Pukšeca in oddaja v sredo; Paviša pošlje daleč v polje. V 21. min. Konkordija napade izredno nevarno; Pogačnik reši. V 22. min. Pepček strelja Erber, toda llozmec čudovito brani. V 38. min. Pogačnik sijajno brani, toda v isti minuti Pospišil z 20 m postavi na 2:2. Po tem izenačenju Konkordija znova pritisne. V 26. min. proste strel proti Konkordiji. V 31. min. Vodišek reši gol iz nevarne kolobocije. Konkordija si je precej opomogla in stalno zelo nevarno napada. V 32. min. Pogačnik izredno prisebno in požrtvovalno reši. ,V 33. min. prodre Janežič, toda Hozmee je na mostu — proti želji. Konkordijaši se pričenjajo odlikovati s foulL Ljubljana ime nekaj zelo lepih prilik, pa jih ne zna izkoristiti. V 35. min. Vidmar izredno lepo tolče — pa preko prečke. V 36. min. strelja Erber, toda Ilozmer čudovito brani. V 38. min. tolče Lah z glavo tik pod prečko, Hozmee reši v korner. Igra se razvija večinoma v polju; obe obrambi sta trdni in ne dovoljujeta presenečenj. V 42. min. Pogačnik komaj reši na outtiniji. Ljubljana napada, Paviša reši v polje. Igra se nagiba h kraju. Se zadnji ljubljanski napad in nerodni boj za točke je končan. Ljubljana in Konkordija si razdelita točki. Vsaka si z eno nekoliko pomaga naprej. Marsikdo so je bil nadejal obeh točk, toda sedanja Konkordija ni kar od muh! Igra je bila ves čas izredno živahno. Dobrih 3000 ljudi, ki so se zbrali na igrišču SK Ljubljane se ni niti za hip dolgočasilo. Vprašanje je, kakšna sila je nagnala ljubljansko moštvo, da je — kolikor bolj je šla igra h kraju — toliko bolj forsiralo visoko igro, ki ji že oajzen-ponarjec). V drugi minuti je Borut z glavo postavil 1:0, v šesti pa se je isti igralec ponovno ojunačil — in že je sedelo 2:0. Potom se je igra nastežaj odprla. Kranjčani so zadihali nekoliko močneje in pogunmeje,' do gola pa le niso znali priti. Šele v 42. minuti so nerodni Hermezani dovolili, da je prišlo do enajstmetrovke, ki jo je Untetreiter neubranljivo zapičil v omaro — 2:1. Ta lepi dobitek je Kranjčane kar precej podžgal. Na vso kriplje in konoplje so poskušali Ilermesu odščipniti vsaj eno točko. No, v prvem polčasu jih je sreča pustila na cedilu, zalo pn je v 41. min. drugega polčasa Riezst postavil 2:2. Zdaj je bitka postala ogorčena. Nogomet sicer ni bil več lep, loda živahen. V 26. min. je kranjski branilec prekopicnil Boruta v bližini gola. Jasna rešitev: enajstmetrovka, ki jo Berglez z zelo efektnim udarcem spremeni v končni rezultat — 3:2. Sodil je prav dobro ss. g. Vrhovnik. JADRAN : SVOBODA 3:2 Jadran je snedel Svobodi dve zapeljivo vabljivi točki. Bitka ni bila na posebni višini, igralci so sc preveč trudili za »zanesljivost« — po pravilu: ljoljši pečen vrabec v roki kot kokoš na strehi. Občinstvo je burno in bučno bodrilo svoje ljubljence. REKA : MARS 6:0 kih. Prav dobro je igral Jež, pa tudi Legal ni bil slabži. Roka si je začela po vsem videzu posteljo kar dobro postiljati. Bomo videli, kakšnih dejanj se bo še lotila. Moštvo igra kar dober in predvsem lop nogomet in je brez dvoma v prvem razredu ljubljanske skupine najmanj na tretjem mestu, — pa bo bolj pravično, če ji prisodimo drugo. Pruv je, da so naši prvorazredni klubi po dolgem, dolgem mrtvilu vendarle začeli malo migati! Crosscountry tek Ilirije Ljubljana, 6. marca SK Ilirija je danes priredila ob sijajnem vremenu io ob številni udeležbi občinstva in tekmovalcev pod Cekinovim gradom medklubski crosscountry tek za seniorje in juniorje. Proga za juniorje je vodila od drsališča navzgor za Cekinovim gradom, na kar je zavila navzdol preko velikega parka, nato zopet navzgor v gozd zraven sankalisča, zavila nazaj po sankedišiu k cilju pred drsališčem, dolga jc bila cca 2 km. Seniorji pa so tekli po že običajni progi od drsališča navzgor za Cekinovim gradom, nato nazaj proti štartu. Ta krog je meril okoli 1000 m. Ta krog so pretekli po sedemkrat. Na seniorski progi je zmagal Kanadčan Bničan Jože, član ljubljanske Ilirije pred Stermenom (Primorje). Čas Bručnna je dober, če pomislimo, da je proga imela zelo veliko vzoona. Pri juniorjih je zmagal Končan, član celjske Jugoslavije pred Potočnikom (Planina) in Dobrojcem (Ilirija). Številno najmočnejša je bila Planina. Tehnični rezultati: Seniorji; 1. Brufan (Iliriial 25 min. 58 sek. in dve petini; 2. Sterman J. (Primorje) 26 min. 35 sek. in dve oetini; 3. Kranec (Primorjol 27 min. 22 sek.; 4 Jazbec IPIanina) 29 min. 53 sek in dve petini. Juniorji B: 1. Potočnik (Planina) 6 min. 50 sek.; 2. Dobraic (Iliriia) 6 min. 52 sek.; 3. Belak (Planina) 8 minut in 6 sekund. Juriorii C: 1. Končan (Jurfoslavra, Celje) 6 minut in 45 sekund; 2. Bokal (Planina) 7 min. 20 sek.; 3. Jerman (Plnninal 7 min. 51 sek.; 4. Pucihar (Plan:na) B minut in 40 sekund. Mariborski spori Maribcr, 5. marca. Lepo uspela o!impi'sha ahadem*'ja V dvorani Zadružne gospodarske barke je tukajšnji krajevni Olimpijski odbor priredil zanimivo težko-atlctsko akademijo, na kateri so sodelovali izbrani rokoborci obeh mariborskih klubov, ki gojijo težko-atletiko, SSK Maratona in Pekovskega SK. Skrbno sestavljen in brezhibno izveden spored je navdušil številne gledalce. Uvodoma je občinstvo in sodelujoče pozdravil tajnik OO g. Evgen Bergant, ki je v kratkih obrisih objasnil namen prirejanja stičnih akademij. — Izjavil je, da bo mariborski olimpijski odbor tudi v drugih panogah športa v tekočem letu organiziral slič-ne nastope, katerih namen je vzgojiti športno občinstvo ler mu pokazati ŠDort v vseh potankostih. Predsednik Maratona g. inž. Lah je nato razdelil v zadnjem prvenstvu Maribora v rokoborbi placiranim tekmovalcem lepa darila. Pod vodstvom g. Berganta, sta dva izbrana atleta pokazala velezanimivo šolo rokoborbe v vseh potankostih. Predvajanje je bilo za Maribor nekaj čisto novega in je doživelo velik uspeh. Po eksihibicijskem nastopu dveh talentiranih juniorjev, se je pričel medklubski dvoboj SSK Maratona in Pekovskega SK, V kategoriji perolahki sta se srečala Babič (M) in Lepenik (PSK). Agresivni Babič je tu priboril svojemu klubu prvo zmago večera. Zelo ostra je bila borba v bantam kategoriji: Rezmanu (PSK) je po izenačeni borbi uspelo nadvladati Dolinška (M) in izenačiti stanje točk. V lahki kategoriji je bil zopet uspešen član PSK, hitri Kozič, ki je zmagal nad lepo se bore-čim Hitlerjem (M). We!ter kategorija je prinesla zaradi obolelosti člana PSK Cokana, borbo med dvema Maratoncema: odlično trenirani Verbošt je sigurno nad-vladal talentiranega Juga. Izredno napeta in silno živahna ]e bila borba med rutiniranim Fišerom (PSK) in okretnim Blatnikom (M), oba sta pokazala celo vrsto krasnih parad. Zmagal je v lepem stilu Fišer. Kot zadnji par sta nastopila v poltežki kategoriji mojstra obeh klubov: za PSK jugoslovanski reprezentant in popularni Pirher, za Maraton pa vsestranski športnik Vidic. Tudi ta borba, ki jo je sicer »stari« Pirher sigurno odločil v svojo korist, je nudila prvovrsten šport. V žiriji so sodelovali: prvi propagator mariborske težke atletike in podpredsednik težkoatletske zveze g. dr. Wankmiiller, predsednik Maratona g. inž. Lah, predsednik Pekovskega SK g. Jazbinšck. ter gg. Kru-šec in Kebrič. Siguren sodnik je bil g. Šapec, manjka mu le rutina. Upamo, da je poleg velikega moralnega uspeha prireditev dosegla tudi zadovoljiv materialni uspeh, ker je čisti dobiček namenjen olimpijskemu londu. Zaključno tekmovanje za Maverjev pokal Danes je bilo na stadionu Železničarja pred cca 800 gledalci odigrano zadnje kolo za Maverjev prehodni pokal. Kot prva sta nastopila ISSK Maribor —Slavija (Pobreaje) 1:4 (0:) Sodnik g. Nemec. Maribor je le s srečo zmagal Njegovo moštvo 6pet ni moglo spraviti skupnj nič poštenega. Slavija, ki je imela posebno v vratarju in obeh bra-niicih sigurno orožje, je nudila žilav odpor. Dasi je imel Maribor več od igre, je zmagal vendarle samo z enajstmetrovko, ko jo je streljal Kirbiš. Tudi disciplina Maribora ni bila na višku. Drug je kritiziral drugega, neki napadalec pa je celo pred zaključkom tekme samovoljno zapustil igrišče. Drugo tekmo sta igrala Rapid — Železničar 4:1 (2:0) Sodnik g. Bergant. Ta tekma jo nudila zelo dober šport. Tempo v prvem polčasu je bil neverjeten. Rapid je nastopil z običajno postavo in je bil zelo dober. Posebno napad je veliko in uspešno streljal. Pri Železničarju so bili zelo dobri Kardina in Frangeš v krilski vrsti ter Štifter v napadu. Rapid je imel zelo nevarne napadalce na oheh krilih. Strelci zelo efektivnih golov so bili Vertnik, Edendorfer, Janžekovič in Krajner za Rapid in Štifter za Železničarja. . Ob koncu današnjega tekmovanja je pred ostalimi moštvi predsednik mariborskega okrožja LNP z lepim nagovorom izročil prehodni pokal kapitanu moštva Maribora Kirbišu. Celjski šport Atletiki—Štore 13:2. Celje —Olimp 0:2. Po mariborskih dvoranah Roka je to pot Marsu darovala |k>lno prgišče orehov; kar malo preveč jih je skoraj, ali ne? Danes se je razkuril posebno viški napad, ki si kaj takega običajno privošči le ob velikih prazni- Združenje trgovcev za mesto Maribor je imelo danes svoj redni letni občni zbor, ki so se ga udeležili tudi član zbornicc Ferdo Pintar, mestni obrtni referent dr. Senkovič, obrtno-zadružni referent Založnik ter delegati raznih gospodarskih organizacij. — Predsednik Miloš Oset je v svojem poročilu orisal pregledno in stvarno gospodarski položaj na splošno, posebej pa še gospodarsko stanic v Sloveniji. Sadna letina, dasi je bila dobra, ni šla v denaT, ker ni bilo izvoza, dve zaporedni slabi vinski letini sta vinogradnika obubožali, izvoz lesa ni zadovoljiv, živinorejci ne dosegajo ugodnih cen, poleg tega pa pada število goveje živine, kar se pozna tudi na nazadovanju pridelka mleka. Edino industriji sc je treba zahvaliti, da naši kraji gospodarsko še niso popolnoma propadli. Ugotavlja pa, da se sedanja vlada resno trudi in kaže najboljšo voljo, da skuša doseči izboljšanje gospodarskih prilik. Napredek pomenijo tudi nove socialne pridobitve, ki jih je vlada v preteklem letu uzakonila. Glavni tajnik Skaza Franc je v svojih izvajanjih orisal delo Združenja v preteklem letu. Zanimava jc tudi statistika: Lani je bilo v Mariboru 510 trgovcev poedincev ter 67 družb, skupaj 577 (za 1 manj kot leta 1936). V teh podjetjih je zaposelnih 72 poslovodij, 230 pomočnikov, 171 pomočnic in 225 drugih nastavljencev ter 146 vajencev in vajenk. — Blagajniško poročilo Zidanška izkazuje zadovoljivo gospodarsko stanje združenja. Ob zaključku jc bila sprejeta resolucija, ki jo bomo zaradi njene važnosti še posebej obravnavali. Sinoči in danes je bila v Mariboru pravcata poplava občnih zborov. Pri »Novem svetu« je bil občni zbor mariborskih kovinarjev, ki ga je vodil predsednik Franjo Kumerc. Kovinarji se pritožujejo zaradi kaznilnice ter delavcev drž.-železn delavnic. Tudi število vajencev sc jim zdi nedovoljno ter bi ga bilo treba povečati. Proti medsebojni konkurenci sc je izvolil strokovni odsek, ki nadzoruje nihanje cen surovin ter določa minimalne cenikc. Železničarsko glasbeno društvo »Drava« je zborovalo danes dopoldne v Narodnem domu pod vodstvom predsednik Jožeta Vokača. Društvo šteje 82 delujočih članov, od tega 30 pevcev, 31 godbenikov, 21 tamburašev. Podpornih članov je 719. V vseh odsekih jc 163 učencev, katere poučuje 6 glasbenih učiteljev. — Dohodkov je imelo društvo »Drava« 110.116 din, izdatkov pa 91.515 din. Diplome za 10-letno delo v društvu so dobili: VeTas, Repovž, Nov-šak in Bauman. Pri volitvah je bil izvoljen dosedanji odbor. Mariborski dobrovoljci so pod vodstvom predsednika Grčarja zborovali dopoldne v Narodnem domu. Sklenili so, da sc udeleže letošnjih proslav 20 letnice osvoboditve Maribora. Kot uvod v tc proslave prirede 14. t. m. v Ljudski univerzi predavanje, ki ga bo imel predsednik Grčar. Pri volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji odbor z Grčarjem kot predsednikom, ravnateljem Pogačnikom kot predsednikom. Gasilci župe Maribor - levi breg so imeli občni zbor popoldne v prostorih hotela »Novi svet«. Tajniško poročilo g. Albina Ambrožiča navaja zanimivo statistiko: Župa ima 17 čet s 415 izvršujo-čimi člani. Gasilskih domov in orodjišč ima župa 18, motornih brizgaln 8, ročnih 6, cevi pa 2500 m. Premoženja imajo skupno 700.000 din, vrednost orodja samega 450.000 din. Čete imajo 120.000 din dolgov. Lani je bilo na področju župe 10 požarov, ki so povzročili četrt milijona dinarjev škode. Proračun izkazuje 3400 din primanjkljaja. Župna skupščina je sprejela tudi aktualne predloge: za zavarovanje gasilcev naj se določi premija največ 2.50 din, ne pa 10, kot predlaga zajednica. Občni zbor tekstilnih tehnikov je bil pri Orlu. Tekstilni tehniki so k samoobrambi res prisiljeni, kar so pokazali današnji govori. Domači tehniki v mariborskih tekstilnih obratih so v vsakem oziru zapostavljeni v primeri z inozemskimi tovariši. Ino-zemci zavzemajo vsa važnejša mesta ter imajo najmanj trikrat višje plače. Društvo tekstilnih tehnikov je v tem pravcu že veliko storilo. Občni zbor Motokluba Maribor Motoklub Maribor je imel snoči svoj občni zbor. Vodil ga je predsednik g. Karel Salamon, ki je podal izčrpno poročilo. Poleg predsednika sta poročala še tajnik Voršič in blagajnik Majcen. Klub šteje 64 članov. Poročila funkcionarjev so pokazala, da je začel motociklistični šport v Mariboru zopet napredovati. Lansko leto je priredil klub več uspelih dirk, tako 6-1 km krožno dirko Maribor-Kamnica, Pohorsko dirko in lov na lisico. Klubovi člani pa so nastopali na vseli večjih dirkah v naši državi ler so dosegli odlične rezultate. V tej sezoni namerava klub proglasiti dirko Maribor- Kamnica za mednarodno prireditev, kar bo gotovo dvignilo njen športni pomen in sloves. Pri volitvah je bil izvoljen odbor s predsednikom Salomonom na čelu. Z drugega nadstropja je padel Ljubljana, 6. marca. Danes v opoldanskih urah se je v veliki hiši nn Rimski cesti 2 pripetila nevarna nesreča. V tej hiši stanuje več mlajših dijakov, ki so se igrali razne skrivalnice in druge igre. 14 letni dijak Jože Peterlin, doma iz Podboršta pri Komendi, se je skril v okno v drugem nadstropju. Njegov >Iovilec< ga je tam zasačil ter ga zagrabil. To je Peterlina tako presenetilo, da je omahnil in padel z drugega nadstropja na dvorišče ter obležal s hudimi notranjimi poškodbami. Deček si je zlomil hrbtenico, zakaj, ko so prišli reševalci, ga je moral eden reševalcev prav previdno dvignili ter ga prenesti v avtomobil. Prepeljali so j ga v bolnišnico. Dečkovo stanje je smrtno nevarno. M* S* - Kak Urejuj« Ciril Kote v ar. Ifcte "fkarj** Zastopa*) tL, C*.