ILUSTRIRANI LETNA NAROČNINA ILUSTR. GLASNIKA KRON 8-, ZA DIJAKE KRON 6-; POSAMEZNE ŠTEVILKE 20 VINARJEV :: LETNA NAROČNINA ZA NEMČIJO KRON 10-, ZA DRUGE DRŽAVE IN AMERIKO KRON 13 - LETNIKI. * 31. DECEMBRA 1914 LASNIK SLIKE IN DOPISI SE POŠILJAJO NA UREDNIŠTVO ILUSTRIRANEGA GLASNIKA, KATOLIŠKA TISKARNA. :::: NAROČNINA, REKLAMACIJE IN INSERATI NA UPRAVNIŠTVO LISTA, KATOLIŠKA TISKARNA V LJUBLJANI ' Oddelek naših strojnih pušk v boju s kozaki. eiovo leto. oš giasovito orodje Jndijcev. oš Umikanje (Rusov po porazu v Karpati/;, oš Utrjene postojanke. Oš Porušeni most. G* Vurski vstaši. Oš Zadnje slovo. Oš masi vojaki na smučef). Oš turški domobranec na strali. Oš 9ri^or /3 bojev pri Simanovi. Oš . • ■ ■ 11 I I ••• At R MM H •••••••■tlllmi M ■lltlllllftll M AllftIV%V1)lllllllllllllllllllTIIIIIII>lllllllttfelVIIVItlTtVlttVfillllltl im t1ll4aVlllllA9tVIBIlBllliltlkklHflhllfltbVVIlVfllftlilBIIIVItllVtllllBllll IIV lil V t IIIIBIIIIII ti M t lit t S11II VIVIIWB ti t IKBVIIItV HI V9I VMVV M t Sn Vt Vsilit V STRAN 210. ILUSTRIRANI GLASNIK IIIBIMIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHMIllllllllllllllllllfllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIllllllllllll IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIlir II111III ■ 111111111III ■■! I lili II l«41ll 11 lllll 11 Illlll! 111111 lllll 111 ■ III • 11 ■ 111111111111111111111 ■ 111 ■ III11111 ■■■! 18. ŠTEVILKA IBMIUiMMMIUIIUlimtllMIHMMUlItlllUlIMIUtM« |llllllllllllllllllllllllllllll!lllllllllllllllllllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll^ Novo leto. | Stopilo je v svetovno dvorano, j | v slovesno, veliko, viharno; | | ožarjeno, ozaljšano 1 s škrlatnimi zavesami, 1 s topovi, meči, puškami — | kakor bi stopilo v orožarno. 1 1 Stopilo je proti tronu, | da sprejme dediščino | svojega brata: starega leta. 1 Stopalo s ponosnimi koraki, 1 da so škripala tla. | Pred njim so se krdela 1 v strahu in trepetu | klanjala in — klela. 1 Novo leto sedlo je na tron, | govorilo z groznimi očmi. | Kakor Roboam Izraelcem: j Cujte, milijoni! | Moj prednik vas je tepel z biči, j i jaz vas bom s škorpijoni. | Iz trume glas je vstal: I Ti Roboam, 1 ti dolgo nam j 1 ne bodeš kraljeval! Silvin Sardenko. = 1915. '..Slovesno bodo bili udarci polnočne ure in njih brnenje bo hitelo, polno strahu in polno najlepših upov, preko zemlje in bo oznanjalo svetu: Novo leto je prišlo! Njih glasovi bodo hiteli preko naših tihih vasi, preko naših mirno-vdanih domov, ki nemo čakajo, da jih mine skrb in groza preteklega leta, in jim bodo peli: Novo leto je prišlo! Brneli bodo nad širokimi, živimi mesti, ki s strahom čakajo poročil o dogodkih tam zunaj na državnih mej ah, in bodo peli tudi njim: Novo leto je prišlo! Razlegali se bodo preko bojišča; preko samotnih, zamišljenih straž; preko spečih vojakov, ki so utrujeni in v mrzle plašče odeti polegli, da pozabijo trud in gorje; preko drugih, ki hite v nove kraje, da presenetijo sovražnika; in vsem bodo govorili: Novo leto je prišlo! In kaj nam govore še udarci novoletne ure? Vasem govore o tem, kako naj še vdano čakajo in naj se ne plašijo skrbi in bridkosti, ki pridejo v novem letu. Mestom govore, naj mirno potrpe', dokler ne pade zadnji strel. In nad bojiščem kličejo junakom posebno glasno, naj ne upade njih pogum, naj ne opeša njih moč, dokler ne bo sovražnik strt! Novo leto je prišlo! — kličejo udarci polnočne ure in zadnji, ki najbolj zvonko odmeva in se najdalj razlega, kliče še: Zmaga bo prišla in mir! Vse bo minulo v tem letu, vsa groza vojske bo pozabljena, ko pride zmaga in mir! Tako nam obljublja glas Novega leta — o, da bi se njegova obljuba kmalu, kmalu izpolnila! Zelo kratek roman. (Iz rusko-turške vojne. Napisal V. M. Garšin.) Led, mraz , . . Januar je tu in vsak revež ga čuti, vratarji, stražniki, sploh vsi, ki nimajo gorkega prostorčka. Tudi mene objema njegov ledeni dih. Sicer imam ljubko, gorko sobico, a spomini me dražijo, gonijo vun . ,. Res, čemu blodim tu ob pustem obrežju? četveroročne cestne svetilke gorijo svetlo, čeravno uhaja vanje veter in ugasuje plamene, V svetli, plapolajoči luči se potapljajo temne mase krasne palače, zlasti nje okna, v še večji mrak, V ogromnih ogledalih se odbija sneg in velika tema. Vihar tuli in stoka nad ledeno pustinjo Neve. Ding-dang! Ding-dang! se oglasi med viharjem: v trdnjavski cerkvi zvoni in moja lesena noga spremlja vsak udarec melanholičnega zvona s trkanjem na granitna tla, pokrita z ledom; in tudi moje bolno srce vznemirjeno trka na stene svojega ozkega stanovanja. Moram se vam predstaviti. Mlad človek sem z leseno nogo. Šele pred kratkim sem postal mlad invalid . .. Ding - dang! Ding - dang ! . , . Ding-dang! Ding-dang! — Zvonovi igrajo najprej melanholično-žalostno »Gospod Bog, usmili se!« Potem udari ena ... Šele ena! Še sedem ur do jutra! Potem se bode ta črna noč, polna mokrega snega, umaknila pustemu dnevu. Ali naj grem domov ? Ne vem : prav gotovo mi je čisto vseeno. Spanja ne potrebujem. Tudi spomladi sem se ravnotako rad cele noči izprehajal tu ob obrežju. Ah, kako krasne noči so bile to! Nič se ne da ž njimi primerjati! To niso dehteče noči na jugu, s svojim posebnim, temnim nebom in velikimi zvezdami, ki nas s svojimi pogledi povsod zasledujejo. Tu je vse svetlo in jasno. Pisano nebo je hladno in lepo. Iz koledarja znana »večerna zarja vso noč« pozlati sever in vzhod; zrak je Glasovito orožje Indijcev. Zakrivljeni noži, s katerimi napadajo Indijci sovražnike iz zasede in ki povzroče neozdravljive rane. .....................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................................iiitiiiiiiuiiiiiiiiiMiMiiuniiniMiimiiMi ŠTEVILKA 18. ILUSTRIRANI GLASNIK 211. STRAN niHHIIIII..........................lllll«...........................................llllllllll«...............lllllltllUll......mul............................................................................................................................I.........«11.....Illlllllllltlllllll..........Illlll..........IIIIIIIHIMIIIII....................................... svež in oster; Neva se ziblje, ponosna in svetla, in nežno udarja s svojimi valčki ob kamenito obrežje. Na tem obrežju sem stal jaz ... In name se je naslanjala deklica ... Ta deklica . . . Ah, zakaj sem vam zopet pričel pripovedovati o svojih ranah? Pa saj je tako ubogo, neumno človeško srce! Če je ranjeno, potrka pri vsakem in išče olajšave, pa je ne najde. To je vendar popolnoma jasno. Moje srce še ni potrebovalo zdravila, ko sem se letošnjo pomlad seznanil z Mašo*, gotovo najboljšo Mašo na svetu. Seznanil sem se z njo naravnotem obrežju, ki ni bilo takrat tako mrzlo, kot sedaj, Imel sem takrat pravo nogo; namesto * Rusko žensko ime, nežen izraz za: Marija. Umikanje Rusov po porazu v Karpatih. lesene, pravo, lepo oblikovano nogo, ravno tako, kot |je še sedaj moja leva. Bil sem sploh telesno dobro razvit in nikakor nisem bil podoben šepavcu, ki sem danes. Grda beseda, pa kaj me briga sedaj . . . Tako sem se seznanil z njo. Zgodilo se je čisto enostavno: prišel sem semkaj. Tudi ona je bila tu. Ne vem, nekaj me je izpodbujalo, in pričela sva govoriti. Moj dobrosrčni obraz (katerega kazi sedaj debela proga čez nos, temna proga) je pomiril deklico. Spremil sem jo do njenega stanovanja. Bila je pri svoji stari materi, katero je obiskavala vsak večer injbrala. Uboga stara mati je bila slepa. Sedaj je stara mati mrtva. To leto je umrlo veliko ljudi, ki niso bili stari kot stara mati. Resnično, tudi jaz sem bil blizu smrti. Vendar sem zdržal. Koliko gorja more^človek prenesti ? Ne vem in nihče ne ve. * * * Krasno ! Maša mi je ukazala, naj bom junak, in zaraditega sem moral stopiti v armadu . . . Čas križarskih vojsk je minul; vitezi so izginili. Vendar če bi vam rekla žena, ki jo ljubite: »Ta prstan tukaj — sem jaz!« in bi ga vrgla v plamene velikega ognja, da, v največje ognjeno morje, ali se ne bi vrgli vanj, da ga prinesete? »Ah, kako čuden človek je to,« vas slišim odgovarjati, »nikdar ne bi prinesel prstana. Gotove ne. Šel bi k zlatarju in ji kupil prstan desetkrat večje vrednosti.« Injče.ibi potem rekla, da neče tega navadnega, ampak svoj dragi prstan? Ni- -iii|iiiiiiiiiiiiiiiiiii«iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii(ftiiaiiiitiiiiiiiiiiiiiiii(ii(iitiiiiiiiiiiiiiitiiii«iiitiiiiiiittiiiiiit*iniiii tllllll illl tlll lllll I ■■■ BBIIlllVIlIlIflltllltlllTVIllllBVlltlllllVIBI IIIIIIII tlllttllltllVlIlIfllllllltVIlIBIVlVIll IfltfltlllllltlllllllllllflVllllllllll|||l|||||||||||igfCI>llit>lllllillllltlllllltllllllltlCIII1llltlllllllllllllllllllflllll1ttllCllltlll>illltll>VVItt1IIIIIIIVItllllllllCtllltlltVllfttltlllllllllllltlltllltl^ IIBtlflBllf111llllllflllllVIltllltfllillllfllVIlllllllllltlIIIliliIBtBIBftS upanja na zmago. Ruska oblegovalna armada je razmeroma majhna, zlasti ji primanjkuje topov. Vsled tega obstreljuje sovražnik le nekatere, najbolj oddaljene dele trdnjave in se mu doslej še ni posrečilo, da bi jo poškodoval. Bojev je le malo. Rusi imajo preveč slabih skušenj izza časa prvega obleganja Pžemišla in premalo sil, da bi mogli trdnjavo uspešno napadati; zato pride do boja le, kadar stopi naša posadka sama iz trdnjavskega ozemlja, da si poišče sovražnika. Na zahodnjem bojišču na Francoskem in v Flandriji bo tudi Novo leto videlo isto bojno črto, ki jo je staro leto ustvarilo in ki se zdaj že skoro četrt leta niti za ped ne premakne. V zadnjem času so jeli Francozi živahneje napadati, pa so bili povsod odbiti. V Srbiji se potem, ko so se naše čete umaknile, še ni zgodilo nič novega. — Mesti Šabac in Loz-nica sta še v naših rokah. Črnogorci so zadnji čas zopet pričeli ^ i r- i obstreljevati General Frank> BokoKotorsko ene izmed naših >užnih armad-seveda brez u- speha, kakor prej. Naši letalci se vsak dan dvignejo nad črnogorske postojanke na Lovčenu, nad Bar in Cetinje. Burska vstaja je končana, sedaj prizadeva Angležem več skrbi Egipt in Sueški prekop, ki mu pretijo turške čete. Baje so tudi Japonci pripravljeni poslati 200.000 mož za brambo kanala, ki je velevažen za njih trgovino z Evropo. f Anton Verovšek. Dne 20. decembra je umrl na svojem skromnem stanovanju slovenski igralec Anton Verovšek. Zadnje dve leti je bolehal »Ko sem to zvedela,« je nadaljevala Blanka, »mi je, ne vem zakaj, nekaj stisnilo srce ,.. čuden strah se me je polotil. To je bilo nespametno, kajne? Pa toliko časa nisem videla svojega očeta! Zbala sem se nečesa... in sem bežala, vsa iz sebe, skozi veter in dež, med viharjem in gromom, ter sem prihitela semkaj.« »Ali si hotela videti svojega očeta?« je dejala Volkulja smehljaje. »Oh, če bi bilo mogoče . ..« »Zakaj bi ne bilo?« »In kje je?« »Bliže, nego si misliš!« »Kje, kje?« »Ugani!« »Morda tukaj?« je kriknila Blanka. »Da, tukaj! ... Najdražja moja Blanka,« je dejal isti hip Everard, ki se ni mogel več ustavljati želji, da objame svojo hčer, in ki je že nekaj časa stal pri pol-odprtih vratih druge sobe. Pri teh besedah je Blanka planila pokonci, stekla k očetu in se mu vrgla v naročje. Niti toliko časa ni imela, da bi opazila njegovo čudno obleko in blato, ki ga je pokrivalo. In nekaj trenutkov ni bilo slišati drugega kot polglasne, pretrgane besede ljubezni ter pridušeno ihtenje. Ko se je prvo razburjenje srečnega svidenja poleglo, je Blanka zopet dvignila svoje jasno čelo in se mu je skozi solze nasmehnila. »No glej, sedaj si popolnoma potola-žena!« je dejal Everard in ji še enkrat poljubil lepe lase, ki so se blesteli kakor svila. »Da, oče!« je odgovorila Blanka, ki se je z zadnjo senco strahu še vedno naslanjala na močne Everardove prsi, »samo nečesa Vas moram še prositi.« »Ne prosi! Ukazuj, Blanka!« »Dragi, ljubi oče . ..« »Govori vendar! ... Kaj ti je na srcu?« »Zaobljubila sem se .. .« »Dobro. In kaj si obljubila?« »Ne morem Vam povedati vseh neumnih misli, ki so mi blodile nekaj ur po glavi... toda obljubila sem Gospodu, če se ne zgodi nobena nesreča ta dan, ki se je tako žalostno začel...« »Kaj vendar?« »Saj ste slišali o nesrečnežu, ki so ga davi.. .« »Seveda. In?« »O, nikogar ne smemo obsojati, oče. Gotovo je bil hudodelec, toda Bog je usmiljen. Zato ...« »Zato?« »Zato sem obljubila, da pojdeva oba-dva na njegov grob pomolit za njegovo dušo.« Everard ni odgovoril. Vendar pa ni bilo razburjenje, ki so ga povzročile Blan-kine besede, vzrok, da mu je beseda zastala. V resnici je njene besede komaj razumel. Kajti vsa njegova pozornost se je obrnila k oknu, odkoder je prihajal čuden šum in kjer je med razbitimi šipami opazil dvoje žarečih in ostrih oči, ki so ga gledale. (Dalje.) našo trdnjavo, s katero so imeli doslej opraviti, gališka tla sama se jim pa tudi zmikajo pod nogami. Prodrli so že bili do blizu Krakova, vsled zadnjih bojev so se pa morali umakniti in velik del zahodnje Galicije je zopet avstrijski. Ni čuda tedaj, da postajajo Francozi že nestrpni; upali so, da bo ruska pomoč veliko bolj izdatna. V zadnjih bojih pred Božičem so bili Rusi povsod potisnjeni nazaj. Vsled nemške zmage od dne 17. decembra na Rusko-Poljskem so se mo- Zadnje slovo očeta od najmlajšega sina. r°d Lodza umak- niti proti Varšavi. Istočasno so bili Rusi katero nemško prodiranje na Rusko-Polj- v zahodnji Galiciji od avstrijskih čet po-skem posredno ogrožuje. V Galiciji so njih tisnjeni nazaj, obenem smo pa tudi na uspehi prav tako neznatni. Ves čas vojske južnem Poljskem odbili vse napade so-se jim ni posrečilo, da bi premagali edino vražnika severovzhodno od Krakova. Podpirale so te boje naše čete na Ogrskem, ki so z junaškim prodiranjem čez Karpate grozile Rusom, da jim pridejo v bok. Rusi so umaknivši se nanovo razvrstili svoje čete in sedaj se vrše novi, vroči, dolgotrajni boji. Pošta, ki jo prinašajo naši letalci iz obleganega Pžemišla, pripoveduje o najboljšem razpoloženju v trdnjavi. Vojaki so z vsem _ ohilno preskr- Kako prevažajo Rusi ranjence pozimi. bljeni, so dobre Ruski voz Rdečega križa, ki se da rabiti tudi kot sani. volje ter polni ................................................................................................................................................................................................................................. Zgodovina lopa. Turški domobranec na stran. Kanonik Iv. Sušnik. (Dalje.) Novi smodnik pa ima vse potrebne lastnosti, katere omogočajo , da se strelja hitreje in vztrajneje. Zlasti se je to še doseglo z vpeljavo enotnih mesingastih patron. Stare topove so nabijali na ta način, da so smodnik v pripravljeni vrečici potisnili v cev in na smodnik porinili kroglo, ali pri topovih na zaklop narobe, najprej kroglo, potem pa vrečico s smodnikom. Topova cev je bila nad smodnikom prevrtana ; v to odprtino se je pri starejših topovih usulo še posebej malo smodnika in ta se je z lunto zažgal. Pozneje so pa Zima na srbskem bojišču. Naši vojaki na smučeh. sebe Kranjca, z vsemi njegovimi vrlinami in slabostmi tako resnično kakor on. Med tisto čudno mešanico najrazličnejših narečij, ki je navadno vladala na našem odru, se je razlegal njegov pristno slovenski, tako zvočni in blagoglasni jezik kakor godba. Kakor je s svojo orjaško postavo nadkriljeval vse svoje soigralce, tako se je znašel precej tudi z naravnostjo svoje igre v središču predstave. Vedno so mu očitali, in ne po krivici, da se ne uči vlog; pa dasi jih ni znal, jih je dobro igral. Marsikaterega njegovih tipov, ki jih je ustvaril, bo njegov naslednik lahko igral drugače, toda težko bo igral bolje. Z njim je izginila z našega odra ena naj-prikupnejših in najboljših naših oseb. Kot človek je bilVerovšek preprostega in otroškega srca. S kako nepopisno nežno ljubeznijo je visel ta mož na svoji družini, s kako prisrčnostjo in zvestobo je bil do zadnjega vdan prijateljem! Zadnji čas, čas bolezni, je živel brezskrbno, izdatno podpiran od svojih obeh bratov, tako da je bila to še najsrečnejša doba njegovega življenja. Kajti prej je dobil mnogo ploskanja, malo blaga in nič sreče. Sedaj se je tudi to izpremenilo: igra svojo najdaljšo in najbolj srečno vlogo. Pokoj bodi tvoji duši, Tone! za jetiko, ki ga je slednjič tudi vzela v oseminštiridesetem letu starosti. Z Anton Verov-škom je legla v grob prva, morda najlepša doba slovenske gledališke umetnosti. To je bila tista doba, ko se je naš oder razvijal iz majhnih, zelo skromnih razmer, hrepeneč vedno više in dobro voden, do pravega umetniškega zavoda. Z njim se je vzporedno razvijal tudi Verovšek. Iz nadarjenega začetnika, ki je igral vse, kar je dobil, se je počasi razvijal pravi igralec-umetnik. Kasneje se je Verovšek čestokrat pokesal, da si je izbral ta poklic, toda pravil je tudi sam, da »kdor enkrat strga par čevljev na odru, ne more več z njega«. Svojega poklica se je lotil z vnemo in veseljem ter je kmalu zaslovel zlasti s svojimi vlogami iz ljudskih iger, s katerimi je gostoval po vsem Slovenskem, povsod enako prisrčno spremljan in pozdravljen. V svojih zrelih moških letih se je rajši loteval težavnejših, tragičnih vlog moderne drame. Z večnimi, nepremagljivimi krizami, v katerih je živelo slovensko gledališče zadnja leta, je nastopila tudi kriza Verov-škovega življenja. Zdelo se mu je, da nič več ne more delati, kakor bi rad. Toda prehlajenje in bolezen ga je pokosila. O Verovšku se mora reči, da je bil najboljši slovenski igralec, kar smo jih imeli. Nihče ni znal podati Slovenca, po- MlltlllllllllltlllllMltllllllllllllllllllllllMllllllltllMMIIItlll(MIIIIIMMIIItlllllllllltllllMlllllltllttlllllll((llllllltl«IIIIIIIMItlllMM .......lili..................... ■ HIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIMIMIIMII* STRAN 216. ILUSTRIRANI GLASNIK 18. ŠTEVILKA liHf • • (■Bllltlllf#flllBICISIIIIIItlltlllSVIIIIIIIIIIJIIIilllllllltltlVlttftl0VIIVtlltltlllllVIIIIIIIIII>VllllllfllllVlllllltlllCflllftlffVlllltllffllll B PlfeBPI 111 iVSIftCIlttllllllttllfllfttlltlll tlKIHf II11 llf IlItllllfltltlllAlItllll ■ IIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIII* Srbski bolniški vlak z ranjenci (zgoraj). 2, Bolniški avtomobili, pripravljeni, da odpeljejo ranjence s kolodvora. rabili posebno vžigalo. Bile so to majhne mesingaste cevke, v katere je bil vtaknjen nazobčan konec žice. Cevka je bila znotraj prevlečena s kemično tvarino, ki se je prav kakor pri vžigalnih klinčkih vsled drgnjenja vžgala. V cevki je bilo tudi malo smodnika. Cevka se je vtaknila v vžigalno luknjico nad nabojem, in kadar je topničar naglo potegnil z vrvico žico v cevki, je kemično vžigalo zanetilo ogenj in vžgalo smodnik v naboju. V novejšem času so v rabi mesingaste patrone z vžigalno kapico, prav kakor pri puškah. Pri lažjih in srednje velikih topovih se porablja enotna patrona s pro-jektilom vred in le pri prav težkih topovih se krogla posebej vloži v cev in za njo porine tudi mesingasti naboj. V zaklopu je vložena jeklena igla z močnim spiralkastim peresom, katero se sproži in vžge naboj na isti način, kakor pri puški. Topov zaklop se z enim pritiskom odpre in prav tako naglo zopet zapre, potem ko se je patrona vložila. Nabijanje se vrši naglo, toda za naglo streljanje to še ne zadostuje; treba je bilo tudi lafeto primerno preurediti. Kdor je kdaj s puško streljal, ve, da vsaka puška več ali manj nazaj udari. Ta sunek ob ramo je tem močnejši, čim sil- nejši je naboj. Pri topu je ista sila tem večja, kolikor je to-povnabojmoč-nejši. Pri strelu se je top vsled silnega pritiska pomaknil več korakov daleč nazaj. Zato so morali topničarji top po vsakem strelu zapeljati najprej naprej-šnje mesto in ga zopet nanovo naravnati na cilj, preden se je zopet nov strel oddal. S tem se je izgubilo zelo mnogo časa. Že v prejšnjih dobah so skušali z navadno zavoro ali cokljo to u-mikanje vsaj deloma zmanjšati. Pri novejših topovih se je ta potreba še veliko bolj pokazala, ker se rabijo težji projektili in naboji, ker se strelja na veliko večje daljave, vsled tega tudi top še silneje vrže nazaj. Ker zavora sama ni zadostovala, so si skušali na drug način pomagati. Pri streljanju se topov voz odpne, sprednji del se loči od zadnjega in tedaj sloni to- pova cev samo lafete pa stoji na tleh. Na ta slednji del lafete se pritrdi široki lopati ali lemežu podobno ploščato železo, katero je tako ustavljeno, da se pri sunku topa zarije zadaj v zemljo. Ta o-vira sicer za-brani umikanje topa, vendar pa mora sedaj ves silni sunek topovega strela prenesti lafeta. Treba je zato napraviti lafeto izredno močno in težko, to pa'zopet otežuje vožnjo in premikanje topa. na dveh -kolesih; en del Resno se je jelo misliti na to, da se pri poljskih topovih vpelje tudi zavora,, kakršna je pri težkih topovih na ladjah dolgo v rabi. Ker je sunek težkih mornariških topov neprimerno silnejši kot pri malih poljskih topovih, je bila umetna zavora, ki je top zadržala, nujno potrebna, V ta namen je topova lafeta sestavljena iz dveh delov, iz zgornjega, premakljivega, in spodnjega, ki je nepremičen in trdno-z ladjo sklenjen. Zgornji del lafete s topovo-cevjo se po spodnjem delu plazi in premika naprej in nazaj. Vmes je bila zavora, pri starejših topovih sestavljena iz 4 — 6-močnih, vzporedno ležečih šin, med katere so bile vmes vstavljene male platice, ki so ob šinah drsale semintja. Pred strelom so se z vijakom šine in platice stisnile skupaj in so tvorile močno zavoro, katera je le topov odpor premagal. Po strelu je vijak odjenjal in top se je z lafeto zopet premaknil naprej. V novejšem času so-skoro izključno v rabi takozvane hidravlične zavore. V cilindru, napolnjenem z glicerinom, se bat premika semintja. V batu so luknjice, kater« se s peresnim pritiskom poljubno tesno zapro. Pri strelu potisne top bat v cilindru nazaj, in ker se tekočina ne da stlačiti, mora vsled silnega pritiska odteči skozi batove luknjice na drugo stran cilindra. Pri obratnem premikanju topa pa tekočina brez napora odpre zaklope in preteče zopet na druga stran cilindra. Pri poljskih topovih je le v tem slučaju mogoče naglo streljati, če se čas ne zapravlja s premikanjam topa in vedno-novim merjenjem. Smer topa mora tudi po strelu ostati kolikor mogoče neizpre-menjena. Zato je pa bilo treba obliko-lafete tehnično tako izpopolniti, da je vsem tem zahtevam ustrezala. Oglejmo si lafeto naših modernih topov, ki se rabijo v sedanji svetovni vojski. Lafeta ni več lesena, kakor je bila pri starih topovih, ampak železna, ali še boljša, iz jekla. Največ se v ta namen porablja jeklena pločevina. Kjer sloni lafeta na tleh, ima, kakor že omenjeno, močan lemež, ki se pri strelu zadere v zemljo in top sigurno obdrži. Na skalnatem ali zmrzlem svetu se mesto lemeža. rabi močna ost. (Dalje.) Dvanajstletni srbski topničar, ki je večkrat izprožil top. Prizor iz bojev pri Limanovi. ŠTEVILKA 18. ILUSTRIRANI GLASNIK ..............................................................milimi"........n....................................................................................... iciiiiiiiiimmmiiiiiiiiiiiiiiii 217 STRAN Sebastopolj. (Spisal L. N. Tolstoj. Prevel I. P.) Da pridete v četrto utrdbo, morate zaviti na desno po tem ozkem jarku, po katerem jo je mahnil vojak-pešec. Po tem jarku srečate morda zopet nosilnice, pomorščake, vojake z lopatami, zagledate vhode podkopov, podzemske koče, v katerih blato moreta zlesti samo dva sključena človeka, tam vidite kozake črnomor-skih bataljonov, ki se preobuvajo, jedo, kade iz pip, povsod pa vidite tudi smrdljivo blato, sledove taborišča in popuščeno železnino v vseh mogočih oblikah. Ko prehodite zopet kakih tristo korakov, pridete zopet do baterije — na prostoru, izritem z jamami in obdanem z okopi, nasutimi iz prsti, stoje topovi v nasipih. Tukaj zagledate morda pet pomorščakov, ki pod prso-branom igrajo karte, in pomorskega častnika, ki vam, zapazivši v vas novega človeka, z veseljem razkaže svoje gospodarstvo in sploh vse, kar bi vas utegnilo zanimati. Častnik dela tako mirno cigarete iz rumenega papirja, hodi tako mirno od ene strelne line do druge, govori z vami tako mirno in brez najmanjše prisiljenosti, da postanete ne glede na krogle, ki brenče pogosteje nego poprej mimo vas, tudi sami hladnokrvni in da pazljivo povprašujete ter poslušate častnikovo pripovedovanje. Častnik vam tudi pove, pa samo, če ga vprašate, kako je bilo petega pri bombardiranju, kako je pri njegovi bateriji mogel delovati en sam top in mu je od vsega moštva ostalo le osem mož, da je pa vendar drugo jutro že zopet streljal iz vseh petih topov. Pove vam, kako je petega priletela bomba v kočo pomorščakov in ubila osem ljudi. Iz line vam pokaže sovražnikovo baterijo in njegove nasipe, ki so oddaljeni le kakih 30 do 40 sežnjev. Vi ničesar ne vidite, a če pogledate, se zelo začudite, da je ta beli, kameniti nasip, na katerem se suče majhen, bel dim, sovražnik — on, kakor govore vojaki in pomorščaki. Da bi se malo pobahal ali pa zato, de vam napravi veselje, ukaže častnik še malo streljati. Pokliče podčastnika in vojake k topu. Štirinajst živahnih in veselih mož prihiti. Ta vtika ravno pipo v žep, oni še hrusta poslednji ostanek prepe- STRAN 218. ILUSTRIRANI GLASNIK 18. ŠTEVILKA MM.....................................................IIIIMIIIIIIIIIHII....................MIH....................................lltlltlllllllllMIllintlltlMMlM........I....................IIIHIHHI..........IIM1V čenča. S podkovanimi škornji stopijo k topu in ga nabašejo. Poglejte obraze, vedenje in gibanje teh ljudi: v vsaki brazdi tega zagorelega, koščenega obraza, v vsaki mišici, v visokosti teh pleč, v debelosti teh nog, obutih v velikanske čevlje, v vsakem gibanju, mirnem, odločnem in počasnem, vidite one glavne poteze, ki sestavljajo Rusa — preprostost in upornost; tukaj vidite na vsakem obrazu, da je vojna nevarnost, zloba in trpljenja pridala tem glavnim lastnostim še sledove spoznanja o lastni vrednosti ter visoke misli in čuvstva. Naenkrat vas iznenadi strašen grom, ki ne pretrese le vaših ušes, temuč vse telo. Zatem slišite žvižganje odletele krogle, gost smodnikov dim objame vas in pomorščake, ki se sučejo krog topa. Po tem strelu slišite različno govorjenje pomorščakov, vidite, kako so se navdušili in kako se je v njih pojavilo čuvstvo, kakršnega niste pričakovali; morda je to čuvstvo zlobe, maščevanja nad sovražnikom, katero se skriva v srcu vsakega človeka. »Priletela je prav v lino! . . . Poglejte, ubila je dva . . . ravno so ju odnesli,« radostno kličejo pomorščaki. »Tudi sovražnik se je ojunačil, takoj ustreli semkaj,« pravi nekdo in zares za-slišite kmalu pred seboj grom, vidite dim; stražnik, ki stoji na prsobranu, zavpije: »Poljski top!« In potem zažvižga mimo vas topova krogla, se zasadi v zemljo in vrže okrog sebe blata in kamenja. Baterijski poveljnik se je razsrdil zaradi te krogle in je ukazal nabasati drugi in tretji top; sovražnik je tudi začel odgovarjati in vi čutite zanimiva čuvstva, slišite in vidite zanimive reči. Stražnik zopet zakriči: »Poljski top!« in vi zaslišite ravno tak grom in udar, ali pa zavpije: »Možnar!« in tedaj zaslišite enakomerno, dovolj prijetno žvižganje bombe, s katerim težko združujete predstavo o strahoti, slišite, kako se to žvižganje približuje, potem zagledate črno kroglo, udar v zemljo, zvonki razpok bombe. Kosi se razlete z žvižganjem in brližganjem, po zraku zašume kamni in vi ste oškropljeni z blatom. Pri teh zvokih čutite čudno čuvstvo veselja in strahu, Tačas, ko leti krogla proti vam, vam nekako šine v glavo, da vas bo ubila; pa čuvstvo samoljubja vas podpira in nihče ne opazi noža, ki vam reže srce. Ko pa krogla odleti mimo in vas ne zadene, dobite zopet pogum, polasti se vas čudno, neizrazljivo čuvstvo, tako da vas nevarnost, igra med življenjem in smrtjo nekako posebno mika; želite si, da bi krogle in bombe padale bliže in bliže. In sedaj zopet zakriči stražnik s svojim gromkim in debelim glasom: »Možnar!« Zopet žvižganje, udar in razlet bombe, hkrati pa tudi človeško ječanje. Stopite k ranjencu, kateri je videti v blatu in krvi čudno nečloveški, Hitro pridejo z nosilnicami. Pomorščaku je odtrgalo del prsi. (Dalje.) Velika resnicoljubnost. Washington, slavni prezident Združenih držav, je kot deček dobil za darilo majhno sekiro. Nekega dne gre na vrt, kjer je rastla lepa češnja, ki jo je usadil njegov oče, in je s sekiro olupil ves lub, tako da se je češnja pozneje vsled te poškodbe posušila. Oče, ki ni vedel, kdo je hudodelec, je bil zaradi tega dejanja zelo vznemirjen in žalo- Trg v Belgradu. sten; rekel je, da bi dal rajši veliko denarja, kakor pa da se je to drevo posušilo. Tu pride na vrt Jurij, njegov sin, in oče ga vpraša: »Jurij, kdo je poškodoval drevo?« Deček se teh besed zelo prestraši. Nekoliko pomisli in junaško odgovori: »Oče, lagati ne morem — jaz sem to storil.« Vsled te resnicoljubnosti je bil oče tako vesel, da je sinčka objel in rekel: »Tvoja odkritosrčnost in resnicoljubnost me je bogato odškodovala za drevo; ljubša mi je kot tisoč dreves z žlahtnimi sadovi!« Priložnost dobro izkoristil. »Jaz stojim na tleh prostosti,« je rekel neki govornik. »To ni resnica,« zakriči neki črevljar iz sredine poslušalcev, »vi stojite na paru črevljev, katerih mi še niste plačali.« Grob kralja Cira. Cir, perzijski kralj, je dal na svoj grob zapisati besede: »0 mož, kdorkoli si in odkoderkoli prihajaš (prišel bodeš gotovo, to vem), jaz sem Cir, ustanov-nik perzijskega kraljestva. Ne zavidaj me za peščico zemlje, katera krije moje truplo.« Aleksander Veliki je ta grob obiskal in bil od tega napisa, ki mu je predočeval ne-stalnost in minljivost vsega na zemlji, globoko ginjen. Ko je pozneje nekdo grob na brezbožen način razdrl, je dal Aleksander hudodelca umoriti. Sladkor kot krepčilo. Košček sladkorja utrujenega človeka hitro okrepi. Na dolgih potih, posebno, kjer ni mogoče dobiti hrane, potolaži sladkor glad in povrne izgubljene moči. Sladkor ne dela težav, če ga nosiš, ne škodi mu mraz, vročina ga ne pokvari tako hitro. Koliko bolje bi bilo za naše vojake, da bi jim dajali na dolgo pot sladkorja namesto smodk. Tobak samo suši in dela žejo, sladkor meči, ustavi kašelj, potolaži glad. Vojaki vedo to in sprejemajo z veseljem slad-korčke. Saj jih je vseh vrst. Za kašelj prehlad in utrujenost so najboljši medeni, tropot-čevi, smrekovi in slezenovi. Najbolj izčistijo grlo švedski mentholovi sladkorčki. Kako vesel je vojak na potu, če si more osvežiti usta z sladkorčkom, katerega mu je prinesla prijazna roka. — Pa tudi bolnikom in okreva-jočim vojakom koristi bolj zavitek sladkorčka kakor pest cigaret. Kvarljive sestavine v zraku vleče čebula nase. To je bilo znano že starim Egipčanom in Slovanom. Zato ne sme viseti čebula nikdar v bližini nesnažnih in smrdljivih prostorov. Na Štajerskem in na Nemškem devajo čebule v sobo, kjer leži bolnik, ki ima nalezljivo bolezen. Razreže se par čebul in postavi na krožniku na tla. To se menjuje vsakih šest ur; staro čebulo vrzi v ogenj. Čebula varuje, da se drugi ne nalezejo bolezni. Tudi voda vleče bolezen nase. Pod bolnikovo posteljo postavi škaf z vodo. Preme-niti je treba vodo vsak dan. — Voda, ki stoji v sobi, kjer spi več oseb, ali kjer leži bolnik, bi škodila človeku in živini, da jo pije. V času nalezljive bolezni moramo biti posebno previdni z vodo. Posode z vodo naj bodo vedno pokrite; kar je ostalo vode čez noč v hiši, zlij proč; za pijačo je najbolje, da vodo prekuhaš, če ne, jo okisaj z vinskim kisom. Zeljanci so kraška jed, ki je zelo poceni. Ostrži krompir, ga deni v lonec in naloži z zeljem (vsakega polovico), posoli, zalij in pristavi. Mešati se ne sme. Krompir dobi trdo kiselasto lupino, znotraj je mehak in jako okusen ter se lahko prebavi. Za razvajene ga zabeli z oljem ali s svinjsko mastjo, navadno pa se uživa brez zabele. Kislo zelje in grahove klobasice. Pripravi si tri žlice grahove moke, žlico zribane žemlje, pet kuhanih zribanih mrzlih krompirjev in jajce. Če imaš kaj mastne svinjine, odreži od nje za dva oreha masti in sesekljaj to mast; če nimaš svinjine, vzemi sirovega masla. Mast in drobtinice zarumeni v ponvi in zamešaj v grahovo moko, jajce stepi in zagneti s krompirjem, potem zgneti vse skupaj. Ko je testo gladko, naredi za dva prsta debele in za prst dolge klobasice, jih speci v odprti ponvi in postavi gorke na mizo k zelju. Pšeničen zdrob skuhaj na vodi do gostega, zabeli z opečenimi mrvami kruha, zmešaj in daj na mizo. Poda se malo popra. Sladko zelje. Mehke glave kupuj za solato, trde za kuhanje. Štor in rebra iz peres porabiš lahko za prikuho. Štor in rebra olupi in razreži na kocke, opari in kuhaj na slani vodi do mehkega. Napravi v kozi redko in bledo prežganje, deni vanj kocke, duši en čas, mimmimmmmimmMnimmiimmmmiijmmimmmmminimmmiimmmiiinminiitiniimiimmmmmiiii ŠTEVILKA 18. ............................................... ................................................................................................................................................................................mirni,m.wmm. 219. STRAN ,„„„.................................umu.......mu....................mini......................................mmt......................... ILUSTRIRANI GLASNIK • IIMMIIIIH................................................................................... potem zalij z mesno ali zelenjadno juho; ko je dobro prevrelo, zakuhaj gob in riža po potrebi. Korenje je okusna in zdrava jed. Primešano krompirju olajša prebavo in brani, da ni človek napet. Korenje se kuha lahko kar med krompirjem ali samo zase. Najbolj okusno je majhno rumeno korenje. V Ameriki ga kuhajo tako: Ostrzi in zreži korenje na tenka kolesa; ko je mehko, odlij vodo, napravi bledo pre-žganje in zabeli; ko se je korenje v zabeli po-kuhalo, mu dodaj malo stolčenega popra, žlico sesekljanega peteršilja in žlico smetane. Mora še malo prevreti. Posebe daj h korenju na vodi kuhan nezabeljen krompir v kosih. Steklen zamašek se rad prisuši. Tedaj drži steklenično grlo nekaj časa v gorki vodi. Omeči se zelo hitro s kapljo petroleja, kar je pa neprilično radi smradu, omeči se tudi hitro, če držiš gorečo žveplenko pod grlo, kar pa je nevarno, če se vsebina steklenice rada vname. Vosek za steklenice, ki se ne okruši. Deni v krop lonček in vanj enake dele želatine in glicerina, primešaj malo strojarske kisline in svinčene beli, radi barve dodaj še žlico rdečega okra. — Raztopi 25 g smole, 250 g voska, 30 g loja in 250 g rdečega okra, namoči ste-kleničen vrat v raztopini in pritisni s prsti. Mramornate mize očediš. Zmešaj 2 žlici stolčene sode, žlico stolčenega votliča (Bims-stein), žlico stolčenega apna in žlico vode. S to kašo namaži mizo in drgni bolj umazana mesta. Na madežih pusti namazek par ur, potem izmij mizo z milnico. — Dobro je tudi, če namažeš mizo s kredo, namočeno v bencin in odmiješ potem kredo z milnico. Ploščice na potnih torbah rade odpadejo, Stolci suho šiško ali dobljico in jo opari z žlico kropa; v drugi posodici pa raztopi košček želatine. Spodnjo stran ploščice namaži z žela-tino, usnje pa namaži s šiškino kašo, pritisni ploščico na usnje in obteži. Najboljše ribanje. Med gospodinjami se vname večkrat prepir radi ribanja; ta trdi, da so lesena tla najlepša, če se ribljejo z mrzlo vodo, druga trdi, da so tla najlepša po ribanju z vročim lugom. Gotovo pa je, da je ribanje z vročim lugom iz higijeničnih ozirov najboljše, ker zamori vroči lug vse kali bolezni in mrčesa, ki se zakopljejo in skrijejo tako rade med deske; tla se tudi hitreje suše po umivanju z vročim lugom. Zelo umestno bi bilo, da bi izribali vse javne prostore, šole in urade, posebno gostilnice, večkrat na leto z vročim lugom. Špranje med deskami na tleh so pravi dom nesnage in mrčesa. Zakitaj jih z mortom za peči ali jih zadelaj z gipsom. Pri ribanju izriblji prah iz špranj. Mrčes pogine in beži iz lesenih tal in iz postelj: Kuhaj na lugu za ribanje par pesti pelina, natrosi pelina na tla in ga devaj v posteljo. Krompirjevi olupki so posušeni prav dobro gorivo. Sveže olupke vrzi na žrjavico, pogorele bodo saje. Tudi za umivanje steklenic so sveži olupki prav dobro sredstvo. V kotel vrzi vsakih osem dni par pesti olupkov, pa se ne bo narejal kamen. Voda, na kateri se je kuhal krompir, je dobro čistilo za srebrno namizno orodje. Deni srebrne žlice takoj, ko jih vzameš z mize, v gorko in slano krom- pirjevo vodo, jih pusti deset minut v vodi in jih odrgni s flanelasto otiračo. Fižolova voda je tudi dobra za umivanje posode in za pranje volnenega perila. Za belo blago moraš kuhati bel fižol; tudi ga ne smeš osoliti, dokler ne odliješ vode. Ko se je fižolova voda ohladila, namoči vanjo blago, ga pusti v vodi nekaj minut, mencaj rahlo in izperi v rečnici. Mandeljnovo milo. Zriblji ali nareži 500 g trdega mila, nalij nanj 1 1 rožne vode (se dobi v lekarni). Ko se je milo tri dni namakalo, stolci 125 g sladkih olupljenih mandeljnov in 3 g grenkih olupljenih mandeljnov. Mandeljne zamešaj v 1 sladkega presnega mleka. To primešaj milu. Mešaj, da bo testo gladko in prideni še 3/t g vinskega kamna. Nato stresi testo v pekačo in kuhaj na tihem ognju ter ves čas mešaj. Kuhaj, dokler se testo ne začne vleči od kuhalnice, potem stresi v primerno posodo, in ko se je ohladilo, razreži na kose. Milo za srebro. Na 100 g belega, trdega mila deni par žlic mehke vode, pristavi in kuhaj, da nastane gosta kaša; potem primešaj 500 g krede (Schlemmkreide), in ko je prevrelo, odstavi ter zlij v porcelanasto posodico, da se strdi. Ali: Razreži 3/4 kg rumenega mila, kuhaj pet minut na 1 vode, potem primešaj 3/a kg krede, zlij v posodo, da se ohladi, in razreži na kose. Za umivanje vzemi volneno cunjo in vročo vodo, v vodo kani malo salmijaka. S cunjo namaži srebro, potem izplakni v vodi in zdrgni z usnjeno krpo. DROBIŽ joneta; tam so spoznali, da trdovratnega sovražnika ni mogoče z nobenim ognjem pregnati z njegovih postojank; v takem slučaju mora zopet odločiti bajonet. Največja ura. Poleg najvišjih hiš, najdaljših mostov in drugih čudežev imajo Amerikanci tudi največjo uro, kar jih je kdaj videl svet. Velika tudi mora biti ,kajti postavili so jo zato, da bi bila vidna po vsem obširnem pristanišču Njujorka, zlasti zvečer, ko je razsvetljena.. Nahaja se na neki tovarni ob morju. V premeru ima 12 metrov, veliki kazalec je dolg 5-75 m, mali pa 4-5 m. Veliki kazalec tehta 224 kg in mali 165 kg. Ko so uro postavljali, je bilo treba 18 mož, da so prinesli večji kazalec. Tiska in izdaja Katoliška tiskarna v Ljubljani. Odgovorni urednik Josip Klovar. Bajonet. V sedanji vojski je neštetokrat prišlo do boja na bajonet. Bajonet je vojaku razen krogle najvažnejše orožje. Znameniti ruski poveljnik 18. stoletja je celo rekel: »Naboj je norec, bajonet pa zanesljiv mož.« To je deloma res, kajti nastavljen bajonet ne zgreši nikoli svojega cilja, medtem ko ga krogla le malokrat zadene. Ime je dobil bajonet od mesta Bayone v podnožju Pirenejev. Domnevalo se je, da so si tam izmislili bajonet v prvotni obliki, toda bolj verjetno se zdi, da so to orožje sprejeli Nizozemci od Malajcev, ki so imeli navado natikati svoje nože na lesene drogove. Po vzorcu tega bodala je počasi nastal francoski trorezni in četverorezni bajonet, ki so ga od začetka rabili za brambo proti naskoku konjenice; šele leta 1640. so ga vpeljali za vse pešce. V 18. in okrog polovice 19. stoletja je bil bajonet zakrivljen, da se je moglo iz puške streljati. Obenem je postal bajonet orožje, ki je imelo v boju zadnjo besedo. Toda vsled velikih žrtev, ki so jih zahtevali naskoki z bajonetom, so kmalu jeli opuščati take naskoke, topništvo je postajalo vedno važnejše, bajonet pa je izgubljal svoj pomen. Razen tega je teža bajoneta zmanjševala sigurnost strela. Tako se je bajonet slednjič začel rabiti le za naskok, ki ga je že pripravilo topništvo. Izza leta 1870. so to navado vpeljali v vseh armadah razen v Rusiji. V rusko-japonski vojski leta 1904./1905. se je zopet dvignil pomen ba- Knjigoveznica Katol. tiskovnega društva v Ljubljani, Kopitarjeva ulica 6 se priporoča za vsakovrstna knjigoveška dela Krajevni znaki za „Orle", kokarde in pentlje z napisi za društva se izgotavljajo ▼ najkrajšem času | po zmernih cenah« KaloliSka tiskarna II. nadstr. Črtanja li mu|i vsakovrstnih poslovnih kijlg To ni ueč draginjo, če se tako poceni prodaja, kakor objavlja ta-le razglas: Podjetje zvezdnih tkanin „HEHMES" bratov Vokač v Ljubljani, Šelenburgova ulica št. 5 (nasproti pošte), razglaša, da je došla pravkar na zalogo velikanska množina novih ostankov blaga, ki se bodo prodajali kakor navadno v prvem nadstropju vsako sredo in soboto za skoro polovične cene. Opozarja se na veliko množino in nizke cene sledečega blaga: Za celo obleko modnega parhenta 6 metrov, cena samo K 2 91. Za obleko najmočnejšega modnega velourja, kos 6 metrov samo K 3 88, to je jako elegantno za obleke. Fini flanel porhant, krasni vzorci, kos 6 metrov, zadostno za 2 srajci, kos samo K 2 76. Krep porhant v krasnih barvah za 1 bluzo samo K 1'38. Imit. sukna, 110 cm široke za ženske obleke, 1 >/2 m zadostno za obleko, kos prej K 7'80, sedaj samo K 4 80. Zelo fino in močno modno sukno, široko 110 cm, kos 11/2 m, zadostno za obleko, cena prej K 13-80, sedaj samo K 7'86. Močno zimsko moško sukno za obleko, 3 10 m, cena kosu prej K 19 60, sedaj samo K 12'80. Hlačevine moški cajg samo K 5 80 za obleko. Različne vrste ko-tenine in kambrikov za obleke in predpasnike, močno blago, cena metru po 40, 11, 48 vinarjev najmočnejše. — Zahtevajte cenik od ostankov. Naslov za pisma zadostuje: Podjetje zvezdnih tkanin „Hermes", Ljubljana G. Delali In ne obupali je najboljše sredstvo proti nesreči, bedi in otož-nosti. Delati pa more človek le, ako je zdrav. Kdor ima bolečine, n. pr. revmatične, gihtične, glavobol, zobobol, kdor si je vsled prepiha ali prehlajenja kaj pridobil, mnogokrat ne more iti na svoje delo. Za take med našimi čitatelji naj bi bilo migljaj sledeče pismo, ki ga je pisal Njegova Presvetlost Jožef princ Rohan v Schottwienu: »Presenetljivi vpliv Elsafluid prekosi res vsa pričakovanja in lahko objavite, da so meni in mojim znancem Fellerjev Elsafluid in Elsa-krogljice pri največih boleznih, kakor glavo- in zobobolu, bodenju, trganju, bolečinah v križu, nahodu, bolečinah v želodcu, slabosti itd. izborno služili; zlasti pri oslabljenem vidu okrepča Elsafluid oči, vsled tega ga kot v gospodarstvu neobhodno potrebno zdravilno sredstvo najbolje priporočam.« Zato naj bi imeli tudi naši čitatelji vedno Fellerjev bolečine odpravljajoči, zdravilni, okrep- čalni fluid z zn. »Elsafluid« v hiši, da odpravijo bolečine, okrepčajo mišice, živce, osvežijo in oživa jo truplo, kajti ta je res dober in to, kar tukaj pišemo, ni samo reklama. Tako se bodete tudi Vi marsikatere bolesti obvarovali in morete vedno sveži in krepki iti na delo. Naši čitatelji, ki hočejo ta izdelek poskusiti, dobijo Fellerjev fluid z zn. »Elsafluid« za 6 kron franko, ako pišejo naravnost na dvornega lekarnarja E. V. Feller v Stubici, Elsaplatz št. 331 (Hrvatsko). 'MIIMItllllHIMIIIIIHIIlilllllllMHMHIIII STRAN 220. I.HIIIIIIIIIIMIUI-« iiiiiiMiuiiliiii iiiiHiiirtmhMiiiHimiiiinihiiikiiMimm^ ILUSTRIRANI GLASNIK 18. ŠTEVILKA ■ 1111 M 111111 ■ 111111111 M I llllllllllllll lllllll IIIHII1111 lili ItdllllllllltMIIII III I Opozarjamo pri nakupu vsakovrstnega obuvala za dame, gospode in otroke na edino moderno domače podjetje te stroke tovarno Peter Kozina & Ko. v Tržiču. Tvrdka ima v Ljubljani , Breg št. 20, veliko zalogo samolastnih priznano najbolj ših in za vsako nogo prilež-nih izdelkov. Cene so vsled tega, ker se prodaja iz tovarne neposr«^no, brez konkurence. „Qalhvf trgovska spedicijska in komisijska i delniška družba ? Bjubljana, ^Dunajska c. 33. Prvo ljubljansko javno skladišče. Centrala: