glasilo slovenskega elektrogospodarstva / maj 2003 TREBA ©E ZNIAA ©EST DESETLETIJ TE BRESTANICA VSE BOLJ SE RAZVIJA TUDI TRG S PREMOGOM . m Emisije bo treba se zmanjšati Slovenija je sicer v minulih letih že sprejela vrsto ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov, vendar pa jo glavnina dela še čaka. Za zdaj smo še največ storili na energetskem področju, kjer so bile pri glavnih onesnaževalcih zgrajene čistilne naprave oziroma smo zaceli domač premog zamenjevati z do okolja prijaznejšim uvoženim. Obeta se tudi možnost trgovanja z emisijami. 1T Potrjen dolgoročni razvojni načrt DEM Nadzorni svet Dravskih elektrarn je potrdil dolgoročni razvojni načrt podjetja, ki napoveduje vrsto zanimivih projektov. Med energetsko zanimivejšimi sta zagotovo obuditev starih načrtov o gradnji verige elektrarn na Muri in zgraditev črpalne elektrarne Kozjak V Mariboru poudarjajo, da z zagotavljanjem potrebnih investicijskih sredstev ne bi smelo biti težav, saj gre dolgoročno za donosne projekte. 20 Vsako leto krajši remonti NEK V jedrski elektrarni Krško bodo do 6. junija potekala redna letna vzdrževalna dela, v okviru katerih bodo izvedli tudi menjavo goriva oziroma zamenjali približno tretjino vseh gorivnih elementov. Sicer pa si v NE Krško prizadevajo, da bi v prihodnje čase med nujnimi vzdrževalnimi deli postopoma podaljševali in s tem dosegali še večjo storilnost elektrarne. t Sest desetletij TE Brestanica Termoelektrarna Brestanica bo junija praznovala 60-letnico svojega delovanja, saj so se prve turbine na tej lokaciji zavrtele že davnega leta 1943. Ob tej priložnosti so v Brestanici pripravili vrsto zanimivih prireditev, visoki jubilej pa bodo zaznamovali tudi z uradnim odprtjem novih plinskih enot, ki sta po manjših začetnih težavah v poskusnem obdobju, uspešno prevzele vlogo rezervnih zmogljivosti v sistemu. [\JProf. dr. Ferdinand Gubina - oče Sloko Cigre Konec maja se bodo v Portorožu že šestič zbrali slovenski elektroenergetiki, ki strokovne izkušnje redno izmenjujejo v okviru slovenskega nacionalnega komiteja mednarodne Cigre. Med njegove ustanovitelje nedvomno sodi tudi prof. dr. Ferdinand Gubina, ki je bil po osamosvojitvi Slovenije med glavnimi pobudniki za ustanovitev samostojne strokovne organizacije in jo je dolga leta tudi vodil. M . J Vse bolj se razvija tudi trg s premogom Glede na podatke International Energy Agency (IEA) iz leta 2002, premog ostaja najpomembnejši svetovni vir za proizvodnjo električne energije. Ob sedanji ravni porabe naj bi dokazane rezerve premoga namreč zadoščale še za več kot 200 let, medtem ko naj bi zaloge nafte in plina zadoščale le še za 40 do 60 let. Skladno s temi ugotovitvami pa se vse bolj veča tudi zanimanje za trgovanje s premogom. /wOllK izdajatelj Elektro-Slovenija, d.o.o. uredni?tvo Glavni in odgovorni urednik: Brane Janjic Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Tomaž Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NAŠ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail: brane.janjic@eles.si Ëasopisni svet predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kovačič (El. Gorenjska), Nataša Toni (TE-TOL), Jana Babic (SEL), Jadranka Lužnik (SENG), Gorazd_Pozvek (TEB), Franc Zgalin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Orožim Kopše (El. Maribor), Neva Tabaj (El. ^Primorska), Irena Seme (TES), Janez Zadravec (ELES), mag. Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Joško Zabavnik (Informatika), mag. Petja Rijavec (HSE), Barbara Svetič (Borzen), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Poštnina plačana pri pošti 1102 Ljubljana oblikovanje Peter Zebre grafiËna priprava STUDIO CTP, d.o.o., Ljubljana tisk Delo tiskarna, d.d., Ljubljana na? stik je vpisan v register časopisov pri RSI pod št. 746. Po mnenju urada za informiranje št. 23/92 šteje NAŠ STIK med izdelke informativnega značaja. NAS STIK je brezplačen. Naklada 7.100 izvodov. Prihodnja številka Našega stika izide 30. junija 2003. Prispevke zanjo lahko pošljete najpozneje do 18. junija 2003. naslovnica foto Dušan Jež ISSN 1408-9548 www.eles.si Ko zapiha zeleno Toliko medijskega vetra, kot ga je dvignila namera o postavitvi prvih vetrnih elektrarn na Primorskem, bi verjetno, Ëe bi ga lahko nekako zajeli, bili zelo veseli tudi v sami Elektro Primorski, saj bi se naloaba v gradnjo tega zanimivega obnovljivega vira zelo hitro povrnila. Aal pa vse kaae, da trenutna lokalna sapa piha povsem v nasprotno smer, in sicer celo tako moË-no, da utegne odpihniti tudi sam projekt gradnje vetrnih elektrarn pri nas. »e tovrstne zapise v Ëasnikih pogledamo podrobneje, namreË lahko hitro ugotovimo, da okoljevarstvenikom, ki sicer naËelno zelo zagovarjajo veËjo izrabo obnovljivih virov, ni pravzaprav pogodu nobena re?itev, ?e manj pa lokacija, saj je vsaka iz tega ali onega razloga zelo dragocena in nepogre?ljiva. In dejansko dejstvu, da je vsak ko?Ëek na?ega planeta sila dragocen, niti ni mogoËe oporekati. V primeru Slovenije, kot ene manj?ih evropskih draav, pa je nekaj ?e posebej dragocenega. Na drugi strani pa je vsak dan vse bolj dragocena tudi energija, saj gre podobno kot v primeru prostora, za omejeno dobrino, ki je ni na voljo v nedogled. Zato je treba ae danes, ?e bolj pa se bo tak?na potreba pokazala jutri, izrabiti vse moanosti in iz razpoloaljivih energetskih virov iztisniti vsako kilovatno uro. OdloËitev o potencialnih lokacijah za gradnjo prvih vetrnih elektrarn v Sloveniji ravno na Primorskem ni bila sprejeta na slepo. Niti ni bila sprejeta zato, ker bi si to Elektro Primorska silno aelela in bi v tem poslu videla nekak?no super poslovno priloanost. ©lo je za odloËitev na nacionalni ravni v smeri, da moramo dati obnovljivim virom veËjo priloanost. In za temi odloËitvami stojijo veËletne meritve, primerjanja in strokovna tehtanja vseh ekonomskih, ekolo?kih in energetskih prednosti in pomanjkljivosti. Na na?o smolo drugi predeli Slovenije za izrabo vetrne energije niso primerni, in Ëe jo aelimo zaËeti izrabljati, se bomo paË morali sprijazniti z izbranimi lokacijami na Primorskem. Podobno pa velja tudi za druge naËrtovane projekte, povezane z veËanjem deleaa obnovljivih virov energije, pa Ëeprav bodo ti vËasih manj v korist okolju in bolj v prid zagotavljanju nemotene oskrbe z energijo. Seveda vedno obstaja tudi moanost, da se odloËimo drugaËe. Toda tedaj bo treba tudi temeljito predelati vse nacionalne dokumente in strategije, ki obnovljive vire energije podobno kot evropski postavljajo v prvi plan prihodnjega energetskega razvoja v Sloveniji. 'MISIJE BO TREBA ©E ZMANJ©ATI Bolj ko se bliaamo vstopu v Evropsko unijo, jasnej?e postajajo obveznosti in posledice ?tevilnih mednarodnih in evropskih sporazumov in protokolov, ki jih je Slovenija podpisala v minulih letih. Med njimi je tudi vrsta okoljevar-stvenih dokumentov, ki bodo terjali dodatne ukrepe tudi na energetskem podroËju. 2 Vlada je 17.oktobra lani sprejela uredbo o taksi za obremenjevanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida, ki sprva niti ni imela posebnega odmeva. VeËje zanimanje zanjo pa je nastalo, ko je nastopil Ëas njenega uresniËevanja, saj gre za takso, ki se plaËuje zaradi uporabe goriv in seaiganja gorljivih organskih snovi in kot tak?na pomeni dodatno denarno obremenitev podjetij. Na ta naËin zbrana sredstva so po uredbi sicer sestavni del draavnega proraËuna, vendar pa je del vplaËane takse namenski prihodek za delno vraËilo tistim, ki izpolnjujejo pogoje oziroma kot spodbuda tistim podjetjem in ustanovam, ki bodo vlagala v zmanj?evanje izpustov tega in drugih toplogrednih plinov. Podlaga za izraËun osnove za obraËunavanje takse je enota obremenitve zraka z emisijo CO2 in je enaka emisiji 1 kg CO2, pri Ëemer pa je treba poudariti, da je bila doloËena finanËna dajatev za obremenjevanje zraka z emisijami CO2 v Sloveniji uvedena ae leta 1996. Poznej?e spremembe in dopolnitve omenjene uredbe so bile predlagane predvsem zaradi dodatnega spodbujanja zmanj?evanja onesnaaevanja ozraËja, saj naj bi bila tako zbrana sredstva tudi eden kljuËnih ekonomskih instrumentov programa zmanj?evanja emisij toplogrednih plinov in s tem izpolnjevanja doloËil Kjotskega protokola. Ali povedano nekoliko drugaËe, z zbranimi sredstvi iz naslova takse za obremenjevanje zraka z emisijami ogljikovega dioksida naj bi podprli ukrepe za izpolnitev podpisanih okoljevarstvenih obveznosti, pri Ëemer gre predvsem za ukrepe, ki pomenijo investicije v uËinkovitej?o rabo energije v obstojeËih industrijskih obratih, za naloabe v soproizvodnjo elektriËne in toplotne energije, za zamenjavo uporabe fosilnih goriv z obnovljivimi viri energije, za rekonstrukcijo obstojeËih naprav za oskrbo naselij s toploto in za izvedbo ukrepov zmanj?anja toplotnih izgub objektov. Skladno z evropskimi navodili o dovoljenih draavnih pomoËeh na podroËju varstva okolja so posebej na podroËju energetike dovoljene tudi naj?ir?e oblike draavnih pomoËi, saj gre za podroËje, ki je v med- mednarodnem merilu kljuËnega pomena za uËinkovito politiko varstva okolja. Sicer pa omenjena uredba uvaja tudi institut emisijskega dovoljenja, ki bo skladno s prihajajoËo evropsko zakonodajo na podroËju shem za trgovanje z emisijami postalo predmet mednarodnega trgovanja in tako pomemben instrument doseganja ciljev politike zmanj?evanja emisij toplogrednih plinov. Z vpra?anjem, kaj uredba in trgovanje z emisijami pravzaprav prina?ata na?im energetskim podjetjem in kako bosta vplivala na prihodnje poslovanje, smo se napotili k nekaterim kljuËnim akterjem v tej zgodbi. Obremenjevanje okolja se poveËuje Medvladni forum za spremembe podnebja pri OZN v svojem rednem poroËilu za leto 2002 ugotavlja, da ?pregled dejstev kaae razloËen Ëlovekov vpliv na globalno podnebje«. PovpreËna globalna temperatura povr?ja Zemlje se je v 20. stoletju zvi?ala za 0,3 do 0,6 stopinje C, gladina morja zdraema nara?Ëa. Zadnje desetletje ima v povpreËju najvi?je izmerjene temperature v vsej zgodovini Ëlove?ke civilizacije. Tudi najoptimistiËnej?i scenariji globalnih antropogenih emisij toplogrednih plinov nakazujejo, da bodo koncentracije toplogrednih plinov, med katerimi z veË kot 70 odstotki prevladuje CO2, v svetovnem ozraËju ?e nara?Ëale. Emisije toplogrednih plinov so povezane predvsem z obsegom in naËinom proizvodnje in porabo energije, znaten delea emisij toplogrednih plinov pa imajo tudi promet, nekateri industrijski procesi, kmetijstvo ter ravnanje z odpadki. Za primerjavo so zanimivi tudi nekateri podatki iz poroËila o stanju okolja v Slove- niji za leto 2002, ki kažejo, da se razmere v naši državi sicer počasi, a vendarle postopoma izboljšujejo.Tako številke pravijo, da so se emisije SO2 v ozračje pri nas v primerjavi z letom 1990 zmanjšale kar za 47 odstotkov, in sicer največ v energetskem sektorju, kjer je bil v okviru sanacije Termoelektrarne Šoštanj končan projekt razžvepljevanja dimnih plinov oziroma zgraditve ustrezne čistilne naprave. Za osem odstotkov pa so se v enakem času zmanjšale tudi emisije Nox. Spodbudno je tudi, da so se emisije toplogrednih plinov kljub občutno povečanemu prometu v zadnjih petih letih ustalile, kar naj bi bilo tudi sicer zagotovilo, da bo s predvidenimi preventivnimi in spodbujevalnimi ukrepi v prihodnjih letih vendarle mogoče doseči cilje Kjotskega protokola. Seveda pa teh optimističnih napovedi ne bo mogoče uresničiti brez korenitejših posegov v dosedanji način proizvodnje in porabe razpoložljive energije ter prilagoditev življenjskega sloga oziroma v sam sistem družbenih vrednot. V pripravi operativni program Kakšne so trenutne dejavnosti Ministrstva za okolje, prostor in energijo na področju ukrepov za zmanjšanje emisij toplogrednin plinov in pri trgovanju s temi emisijami: Kot je povedal Andrej Kranjc, svetovalec vlade in koordinator za klimatsko konvencijo za Slovenijo, trenutno pripravljajo operativni program zmanjševanja emisij toplogrednin plinov, v okviru katerega naj bi izpolnili obveznosti iz Kjotskega protokola. Kot je znano, je obveznost Slovenije zmanjšati emisije vseh toplogrednin plinov v obdobju 2008-2012 za osem odstotkov glede na izhodiščno leto 1986. Predvsem na podlagi določil direktiv Evropske unije skušajo v okviru omenjenega operativnega programa določiti ukrepe, s katerimi naj bi dosegli potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Operativni program zajema vse sektorje, ki so opredeljeni v metodologiji za izdelavo evidenc emisij toplogrednih plinov, ki jo je izdelal Medvladni forum za spremembo podnebja (IPCC). Pri tem gre za naslednje sektorje: fe^ Je promet mSM nedotakljiv: r -o -v ti -t ti 11 --v -¦-i - Slovenija se je na podlagi določil Kjotskega protokola in direktiv EU lotila priprave operativnega programa ukrepov, s katerimi naj bi dosegli potrebno zmanjšanje emisij toplogrednih plinov. Zahteve in naloge na tem področju so jasne: Enako kot EU in večina držav, ki vstopajo vanjo, mora tudi Slovenija zmanjšati emisije toplogrednih plinov za osem odstotkov v prvem ciljnem petletnem obdobju (2008-2012) glede na izhodiščne emisije iz leta 1986. S problematiko zmanjševanja emisij toplogrednih plinov se že več let intenzivno ukvarjajo tudi v Centru za energetsko učinkovitost pri Inštitutu Jožef Štefan. Pravočasno so opozorili, da v Sloveniji raven in trend emisij toplogrednih plinov odstopa od naših kjotskih ciljev. To stanje je treba v prihodnjih letih popraviti s programom ukrepov zmanjševanja emisij toplogrednih plinov. Strokovnjaki pa ne ostajajo samo pri spodbudnih nasvetih, temveč tudi sami dejavno sodelujejo pri pripravi omenjenega programa. Kjer gre za proces proizvodnje in porabe energije, tam se seveda poleg koristnih učinkov pojavljajo tudi škodljive emisije toplogrednih plinov. Seveda pa za vse, kot hočejo nekateri javno prikazati, še zdaleč ni kriva energetika. Za znaten delež toplogrednih plinov so zaslužni tudi drugi sektorji - promet, industrija, gradbeništvo, ne nazadnje tudi kmetijstvo in ravnanje z odpadki. Nehote se vsiljuje vprašanje, zakaj se pritisk po zmanjševanju emisij toplogrednih plinov tako silovito stopnjuje le v odnosu do energetikov, ne pa tudi do udeležencev iz drugih sektorjev? Kaj so odgovorni doslej storili, da bi transportne pošiljke iz nepreglednih kolon tovornjakov, ki v ozračje vsak dan izbruhajo ogromne količine škodljivih izpustov, preusmerili na železnico? Podatki, ki pričajo, da so energetiki zmanjšali emisije toplogrednih plinov v proizvodnji elektrike in toplote od izhodiščnega leta 1986 do leta 2000 za dobrih 15 odstotkov, so zelo spodbudni. Z vidika zastavljenih ciljev in potrebe po čistejšem okolju pa bi v operativni program morali vključiti tudi take ukrepe, s katerimi bi znatnejše zmanjšali emisije škodljivih plinov, ki jih povzroča promet. Odveč je pojasnjevati, kaj bi ta prispevek pomenil za zdravje ljudi. Miro Jakomin 3 4 energetika, industrijski procesi, uporaba topil in premazov, kmetijstvo in gozdarstvo, odpadki. V okviru omenjenih sektorjev so tudi podsektorji; najveË emisij prispevata proizvodnja elektrike in toplote ter promet, ki sodita v sektor energetika. Eden od okvirnih ciljev je doseËi zmanj?anje toplogrednih plinov za vso draavo po najniaji ceni. V tem operativnem programu so opredelili tudi potenciale oziroma moanosti po posameznih sektorjih in podsektorjih za zmanj?evanje emisij toplogrednih plinov. To nalogo je preteano opravil In?titut Joaef Stefan, Center za energetsko uËinkovitost, in sicer tako, da je vsak ukrep uvrstil v ustrezen razred glede na ceno zmanj?anja emisij za eno tono ekvivalenta ogljikovega dioksida. Z ekvivalentom ogljikovega dioksida izrazimo emisije drugih toplogrednih plinov tako, da njihovo emitirano maso pomnoaimo z ustreznim faktorjem, na primer za metan z 21 (to pomeni, da ima ena tona metana tak toplogredni uËinek kot 21 ton ogljikovega dioksida). Pri industrijskih procesih je v Sloveniji zelo pomemben segment proizvodnja aluminija, kjer se pri elektrolizi pojavljajo znatne emisije tako imenovanih PFC-jev (CF4, C2F6). Tam se z uvajanjem novih tehnologij - kljub poveËevanju proizvodnje aluminija -specifiËne emisije toplogrednih plinov zelo zmanj?ujejo. Po besedah Kranjca so energetiki zmanj?ali emisije toplogrednih plinov v proizvodnji elektrike in toplote od izhodi?Ënega leta 1986 do leta 2000 za dobrih 15 odstotkov. ?Energetiki menijo, da so doslej ae dovolj naredili in naj svoj delea prispevajo tudi drugi sektorji. Teh zadev pa ne moremo obravnavati izolirano. Ker ne moremo priËakovati, da bi lahko na primer v prometnem sektorju v kratkem Ëasu zmanj?ali emisije, moramo to zmanj?anje doseËi na drugih podroËjih, ?e zlasti na energetskem. Tu naj bi v prihodnje do leta 2010, ki je sredina ciljnega obdobja od 2008 do 2012, emisije zmanj?ali ?e za pribliano osem odstotkov.« Na Ministrstvu za okolje, prostor in energijo bodo operativni program zmanj?evanja emisij toplogrednih plinov predvidoma pri- Karikatura Miran Kohek pravili do konca maja oziroma v zaËetku junija, zatem pa ga bodo posredovali vladi. Po dogovoru so dolani ta program posredovati tudi parlamentu, da bi se poslanci seznanili z njegovo vsebino, ni pa predvideno, da bi o tem tudi odloËali. Predvideno trgovanje z emisijami Poleg omenjenih ukrepov govorimo tudi o moanostih trgovanja z emisijami toplogrednih plinov. Kot je povedala mag. Nives Na-red, ki je na MOPE pristojna za implementacijo direktive EU na tem podroËju, gre pri tem za trgovanje s pravicami do emitiranja toplogrednih plinov, za zaËetek samo ogljikov dioksid. Trgovanje kot tako je predvideno kot eden od mehanizmov, ki jih predvideva Kjotski protokol za izpolnitev obveznosti. Ne glede na to je v pripravi sprejetje evropske zakonodaje, konkretno direktive, ki draavam Ëlanicam nalaga vzpostavitev sheme trgovanja z emisijami toplogrednih plinov. To direktivo naj bi predvidoma sprejeli do leto?njega poletja. Njene obveznosti naj bi prenesli v pravni red draav Ëlanic EU, pa tudi pridruaenih draav, do konca leto?njega leta. Trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida se bo predvidoma zaËelo 1. januarja 2005 v okviru evropskega prostora. Pri pravicah emitiranja ogljikovega dioksida oziroma drugih toplogrednih plinov pa bo moral biti zagotovljen nadaljnji okvir, ki bo omogoËal prenosljivost teh pravic. Za začetek bo država morala pripraviti načrt alokacije oziroma dodelitve teli pravic, ki jih bo podelila predvsem največjim onesnaževalcem, pozneje pa se bodo lahko v ta trg vključile vse pravne in fizične osebe. Kot že rečeno, je za začetek predvideno samo trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida, leta 2004 pa naj bi Evropska komisija proučila tudi možnosti za trgovanje z drugimi toplogrednimi plini. Trgovanje samo naj ne bi pomenilo zmanjšanja emisij neposredno, temveč le posredno. To naj bi omogočalo, da bo do zmanjšanja emisij toplogrednih plinov dejansko prišlo tam, kjer je to najceneje. Vsak upravljalec naprave bo namreč presodil, ali bodo tisti ukrepi, ki jih morajo uresničiti za zmanjšanje emisij toplogrednin plinov cenejši, ali pa dražji od tone ogljikovega dioksida, ki se bo oblikovala na evropskem trgu. Ce bo upravljalec imel dražje ukrepe, bo rajši kupil te pravice, če bo imel cenejše ukrepe, pa bo zmanjšal emisije in bo lanko te pravice prodal. Takse naj ne bi omejevale konkurenËnosti TE Vse naše termoelektrarne so sredi osemdesetih let podprle ustanovitev skupine za varstvo zraka pri Elektroiništitutu Milan Vidmar. Poslanstvo skupine je v povezovanju znanja in usmerjanju akcij k reševanju najbolj perečih problemov. Skupino vodi Andrej ©u?ter?iË. Po njegovih be- Vsaka proizvedena kWh v termoelektrarnah na premogovno tehnologijo je obremenjena z enim kilogramom ogljikovega dioksida. Pri plinski tehnologiji je obremenitev za polovico manj?a. sedah je izhodišče naše države po Kjotskem protokolu, da v letih 2008 do 2012 zniža emisije ogljikovega dioksida za osem odstotkov z današnjih 5.000.000 ton, od česar jih slovenske termoelektrarne prispevajo tretjino. S tem znižanjem so se energetski politiki strinjali, vprašanje pa je, kako bodo to politiko izvajala energetska podjetja. »Po eni poti se bo vprašanje emisij ogljikovega dioksida reševalo s trgovanjem teh emisij doma in v tujini. Naše termoelektrarne bodo dobile pravice do trgovanja v količinah, ali bo teh pravic za 92 odstotkov emisij, pa še ni znano. Do leta 2005 bo treba te pravice razdeliti, tako da je do srede leta 2004 še čas za odločitev, koliko teh pravic bo kdo dobil,« pojasnjuje Šušteršič, in dodaja, da obstaja več kriterijev za delitev pravic, od katerih pa nobeden ni dober. Prvi temelji na tem, da izrabiš kvoto emisij v določenem obdobju, zmanjšano za del, za kolikor naj bi država zmanjšala emisije. Druga možnost je, da vsi nosijo enake stroške, medtem ko so obveznosti razdeljene po sektorjih in ti različno zmanjšujejo emisije. K slednjemu predlogu se nagiba tudi MOPE. »Seveda pa bo trg s kvotami trgovanja omejen in za dodatno proizvodnjo v termoelektrarnah bo treba kupovati pravice, v nasprotnem primeru bo treba iskati možnosti pri drugih energentih. Znano je namreč, da je pri kurjenju plina za polovico manj emisij ogljikovega dioksida kot pri kurjenju premoga.« Drug način pokrivanja stroškov obremenitve okolja z ogljikovim dioksidom so takse. Te so pri nas v veljavi že pet let, so pa termoelektrarne za zdaj izvzete iz plačevanja teh taks. V prihodnje je pričakovati, da bo energija dodatno obdavčena za onesnaževanje, po evropskih direktivah naj bi se to zgodilo že leta 2004. S tem bi bili tovrstni prispevki v energetiki izenačeni z gospodarstvom. Ta predpis je v Evropi že nekaj časa v veljavi, vendar se po državah različno izvaja. Kot pravi Šušteršič, je enotno stališče njihove skupine, da naj takse ne bi rušile konkurenčne sposobnosti naših proizvajalcev. Znano je, da so evropska posebnost, pri nas pa tudi eden od načinov reševanja okolj- ske problematike. Prav tako so si enotni, da je treba pripraviti scenarij trgovanja z emisijami in ugotoviti, kaj je za naše družbe ekonomsko ugodnejše: ali kupovati dovoljenja ali preiti na kurjenje drugega energenta z drugo tehnologijo, pri kateri se izloča manj ogljikovega dioksida. Lahko pa se bo zgodilo, da bo posamezni proizvajalec električne energije izkoristil priložnosti na trgu in prodajal kWh po najvišji ceni, ne da bi potreboval dodatne kvote. Vse to je predmet poslovne politike družb in vplivov trga nanjo. Problema emisij ogljikovega dioksida se dobro zavedajo v ljubljanski TE-TOL. V ta namen so začeli proučevati možnost kurjenja lesne mase v njihovih kotlih. Uporaba lesa je glede toplogrednin plinov emisijsko nevtralna, dokler je poraba enaka prirastu v naravi. Drugo možnost pa vidijo v kurjenju gorljive frakcije komunalnih odpadkov, ki se odlagajo na deponiji Barje, in sušenega mulja iz čistilne naprave za komunalne vodne odpadke mesta Ljubljane. Analizirajo možnost kombiniranega kurjenja obeh mas. Pred kakršnimi koli odločitvami pa bo treba najprej dobiti odgovore na vprašanja, koliko je lesne mase pri nas in v kakšni obliki je, ter po kakšni ceni jo je mogoče uporabljati kot primarni energetski vir. O perečem vprašanju takse na ogljikov dioksid so veliko razmišljali tudi v TE Trbovlje. Izračunan so, da če bi jo morah začeti plačevati leta 2005, bi to podražilo njihovo kWh za petino. Izračunali so, kaj to pomeni za njihove stroške po posameznih letih. Leta 2005 bi bih ti stroški 83 milijonov tolarjev in leta 2015 že 2,1 milijarde tolarjev. Ce se bo odprl trg za trgovanje z emisijami ogljikovega dioksida, pa bi bih njihovi stroški od 390 do 500 milijonov tolarjev na leto. Brane JanjiE Miro Jakomin Minka Skubic 5 KR©KO IMA UPORABNO DOVOLJENJE V drugi polovici aprila so republi?ki in?pektorji opravili v RTP Kr?ko 400/110 kV tehniËni pregled razdelilne transformatorske postaje. Na podlagi pregledane tehniËne dokumentacije, opravljenih del, predloaenih a-testov, izjav in rezultatov opravljenih meritev ustreznih strokovnih institucij je komisija za tehniËni pregled ugotovila, da je RTP v celoti dokonËana in da je uspe?no prestala poskusno obratovanje. Poleg tega je investicijska skupina Elesa pridobila soglasje Zdravstvenega in?pektorata in poaarno soglasje Ministrstva za obrambo. S tem so bili izpolnjeni pogoji, da je objekt RTP 400/11O kV z razpletom daljnovodov kot na? najveËji in najzahtevnej?i prenosni objekt dobil uporabno dovoljenje. Pred ?tevilnimi zbranimi predstavniki dobaviteljev opreme, izvajalcev del, projektantov, investicijsko ekipo je direktor projekta Janez Kern ?e enkrat podal zgodovino in pojasnil vlogo objekta v na?em elektroenergetskem sistemu s posebnim poudarkom na prednostih, ki jih ta 3.682 milijonov vredna naloaba prina?a. Z zaËetkom obratovanja RTP Kr?ko v lanskem letu se je dvignila zanesljivost napajanja Posavja in Dolenjske, zanesljivost celotnega elektroenergetskega sistema Slovenije, razbremenila se je transformacija v Podlogu in BeriËevem, zmanj?ale so se izgube v sistemu za okrog 5 MW, dvignila se je zanesljivost napajanja NE Kr?ko, omogoËena pa je tudi vkljuËitev priho- Foto Minka Skubic ^^r^^ Ekspert za elektro stroko Milan Pavlica vestno opravlja svoje delo v sodelovanju s predstavniki investicijske skupine Elesa. dnjih daljnovodov proti BeriËevem in proti Mariboru. Med poskusnim obratovanjem je Elesova investicijska skupina poskrbela za odpravo manj?ih pomanjkljivosti, sicer pa objekt obratuje nad priËakovanji. Minka Skubic VROPSKO-SREDOZEMSKA MINISTRSKA KONFERENCA Minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez KopaË se je 20. in 21. maja v Atenah udeleail ev-ropsko-sredozemske ministrske konference. Ministri draav Ëlanic EU in sredozemskih draav (to so Alairija, Maroko, Tunizija, Ciper, Egipt, Izrael, Jordanija, Libanon, Malta, Sirija, TurËija in predstavnik Palestine) so na konferenci sprejeli deklaracijo o evropsko-sredozemskem sodelovanju. Omenjeni dokument je za EU koristen predvsem z vidika zagotavljanja veËje zanesljivosti oskrbe in razvoja notranjega trga z elektriËno energijo in zemeljskim plinom. Deklaracija navaja cilje, kot so sodelovanje, varnost oskrbe, konkurenco in varstvo okolja, ter potrjuje prednostne naloge za obdobje 2003-2006. Poudarja usmeritev v gradnjo cevovodov Ëez Sredozemlje in okoli njega, z namenom zmanj?anja tveganja morskih transportov ogljikovodikov. Projekti naj bi zagotovili tranzite elektrike, plina in nafte iz srednje Azije in Afrike v Sredozemlje in Evropo. Okoli Sredozemlja naj bi nastali tudi obroËi daljnovodov in plinovodov za oskrbo regije in odpiranje trgov z energenti. Za pripravo in uresniËevanje deklaracije so omenjene draave ae leta 1996 ustanovile Evropsko-sredozemski energetski forum, ki je pregledal stanje energetike v sredozemskih draavah ter na podlagi delnih analiz pripravil seznam prednostnih nalog za obdobje 2003-2006. Forum pa bo v prihodnje spremljal uresniËevanje politiËnih reform energetskega sektorja, prestrukturiranje energetske industrije v sredozemskih draavah, povezovanje EU in sredozemskih trgov ter promocijo obnovljivih virov energije v okviru trajnostnega razvoja. Predlagani so ae mehanizmi financiranja projektov skupnega interesa in industrijskega sodelovanja ter logistiËne podpore za nadzor nad izvajanjem. Prednostne naloge deklaracije so predvsem modernizacija in gradnja povezovalnih energetskih omreaij ter poveËanje njihove energetske uËinkovitosti, kar je pomembno za zagotovitev uËinkovite evropsko-sredozemske povezave. Konkretne dejavnosti, navedene v deklaraciji, ki so pomembne tudi za Slovenijo, so modernizacija in gradnja treh plinovodov, in sicer: TurËija-GrËija-Italija, TurËija-Bolgarija-Romuni-ja-Madaarska-Avstrija in GrËija-Makedonija-Srbi-ja/»rna gora-Bosna in Hercegovina-Hrva?ka-Slo-venija-Avstrija. Prav tako poudarja deklaracija potrebo po zagotovitvi povezave na podroËju elek- trične energije med sredozemskimi državami in EU preko balkanskih držav. Na konferenci v Atenah so države Maghreba, to so: Maroko, Alžirija in Tunizija, podpisale tudi sporazum o električni energiji. Služba za odnose z javnostmi MOPE ESTANEK SAVSKE KOMISIJE Šestnajstega maja se je v Ljubljani končal drugi sestanek tako imenovane začasne Savske komisije, ki pomeni mednarodno telo za uresničevanje okvirnega sporazuma za Savo. Sporazum, ki je bil podpisan 3. decembra lani v Kranjski Gori, ureja sodelovanje držav za upravljanje vodnih virov v porečju reke Save. Sestanka v Ljubljani so se udeležili predstavniki štirih držav podpisnic sporazuma, in sicer predstavniki Slovenije, Hrvaške, Srbije in Črne gore ter Bosne in Hercegovine. Cilj sestanka je bil predvsem ta, da Savska komisija čim prej uradno začne svoje delovanje, zato so se članice dogovorile za natančen časovni potek dela do ratifikacije sporazuma v vseh podpisnicah. Na sestanku so bile obravnavane naslednje vsebine: proračun in delovanje Savske komisije, priprava protokolov k Okvirnemu sporazumu za Savo, sodelovanje Savske komisije z drugimi mednarodnimi institucijami na področju upravljanja vodnih virov ter druga odprta vprašanja. Udeleženci sestanka so sprejeli sklep, da Slovenija obvesti Mednarodno komisijo za varstvo reke Donave, ki je do sedaj urejala porečje reke Save, o tem, da želi Savska komisija dejavno opravljati koordinacijo nad projekti Evropske unije za porečje Save. Služba za odnose z javnostmi MOPE AHTEVEK V VREDNOSTI 54 MILIJONOV DOLARJEV Sredi maja je minister za gospodarstvo Hrvaške dr. Ljubo Jurčič poslal našemu ministru mag. Janezu Kopaču zahtevo po mirnem reševanju spora v vrednosti 54 milijonov dolarjev. Zahtevek se nanaša na nedobavljeno električno energijo od 1. julija lani do 19. aprila letos. Zahteva sodi v sklop predarbitražnega postopka na podlagi energetske listine. Hrvaško elektrogospodarstvo jo je naslovilo na vlado naše države. Po meddržavnem sporazumu naj bi sosednja država začela prevzemati električno energijo iz NEK 1. julija lani, dejansko pa jo je 19. aprila letos. Kot navaja hrvaški minister, je zato Hrvaško elektrogospodarstvo utrpelo 54 milijonov dolarjev škode, v kar so všteli stroške kapitala in stroške dodatno angažiranih dražjih virov. Zahteva pa ne upošteva stroškov za shranjevanje radioaktivnih odpadkov. Minister Kopač ocenjuje, da je zahtevek previsok in izračunan na nerealnih predpostavkah. V naslednjih treh mesecih bo Ministrstvo za okolje, prostor in energijo pripravilo odgovor, ga predložilo naši vladi in po tej poti odgovorilo HEP-u. Minka Skubic 0V0 VODSTVO Po imenovanju vlade sta v začetku maja na upravi delniške družbe Elektro Maribor nastopila novo delovno dolžnost 41-letni Stanislav Vojsk in 33-letni Tomaž Orešič; prvi je postal predsednik uprave, drugi pa član uprave. Kot smo izveden, bo dosedanji direktor Stefan Lutar pol leta opravljal dela svetovalca, potem pa se bo upokojil. V grobih obrisih preletimo študijsko in poklicno pot, ki jo je doslej prehodil novoimenovani direktor Stanislav Vojsk. Po diplomi leta 1987 na Tehniški fakulteti v Mariboru, se je zaposlil v podjetju Elektro Maribor, kjer je vodil gradnjo v storitveni enoti Elektrogradnje in montaža Maribor. Po treh letih je bil premeščen v strokovne službe v oddelek projektive. Kot projektant je opravil tudi strokovni izpit. Projektiral je elektroenergetske objekte nizke in srednje napetosti, pozneje pa 110 kV objekte. Iz oddelka projektive je bil premeščen na novo delovno mesto, kjer je nadzoroval in vodil investicije zahtevnih objektov, kot so DV 110 kV in RTP 110/20 k V. Pozneje je delal kot vodja projektantsko-razvojne službe, nato pa je bil ime- Foto Miro Jakomin Stanislav Vojsk, novi direktor Elektra Maribor. 7 8 novan za tehničnega direktorja. Poleg tega je deloval tudi kot pomočnik predstavnika vodstva za kakovost, pristojen za tehnično področje. Dokler ni bil imenovan za tehničnega direktorja, je bil v prej šnjih letih tudi član sveta delavcev in član nadzornega sveta Elektro Maribor. Miro Jakomin ETRNE ELEKTRARNE V PRECEPU JAVNOSTI 0 vetrnih elektrarnah se v javnosti dviga veliko prahu, med gručo raznovrstnih stališč pa je težko ugotoviti, kam piha veter. V katera jadra ga bo mogoče ujeti, kje in kdaj ter po kakšni ceni? Trenutno so najbolj znana zavzemanja in nasprotovanja za gradnjo vetrnic na Volovji rebri, kjer se lomijo kopja med občinskimi, podjetniškimi, naravovarstvenimi in drugimi interesi. Zagovorniki menijo, da vetrne elektrarne sodijo med obnovljive vire, ki ne onesnažujejo okolja, okoljevarstve-niki pa opozarjajo, da tovrstni objekti zaradi grobega posega v okolje škodljivo vplivajo na redke rastlinske in živalske vrste in jih celo ogrožajo. Kot je razbrati iz javno izraženih stališč predstavnikov podjetja Elektro Primorska, je gradnja vetrnih elektrarn za Slovenijo smotrna odločitev, še zlasti z vidika kjotskega protokola, saj narekuje resno prizadevanje za dosego večjega deleža pri proizvodnji »zelene« elektrike. Prepričani so, da je gradnja vetrnih elektrarn v primerjavi s posledicami, ki jih v okolju povzroča gradnja drugih energetskih objektov, še najbolj pametna in sprejemljiva rešitev. In kakšen je pomen tovrstnih objektov za proizvodnjo električne energije? Gotovo ni zanemarljiv, saj so s študijo v okviru programa Phare ugotovili, da bi lahko vetrne elektrarne zagotavljale okrog 200 megavatov moči. Miro Jakomin ORABA ELEKTRIKE BO ŠE NARAŠČALA Kot predvidevajo v Elektru Primorska, bo tudi v prihodnje poraba električne energije na njihovem območju naraščala hitreje kakor drugod. V skladu s tem bodo prilagodili in razvijali tudi investicijske zmogljivosti. Nujno je treba zgraditi oziroma dokončati RTP-je v Sežani, Izoli, Ilirski Bistrici, Novi Gorici, Vrtojbi in Plavah. Povezave z Italijo: Sežana-Trst, Vrtojba-Gorizia, Plave-Pod-gora, Dekani-Milie in Log pod Mangartom-Rajblj na različnih napetostnih nivojih bodo zahtevale veliko hitrost projektiranja in uresničevanja teh projektov. Ker potrebe po kakovostnejši elektriki hitro naraščajo, bo treba nameniti tudi več sredstev za investicije v posameznih manjših krajih in zaselkih. Finančna sredstva bodo bistveno vpliva- ING SLOVENSKE ELEKTRARI OSLEJ PREDSTAVNIŠTVO TUDI V BEOGRADU Holding Slovenske elektrarne je sredi maja odprl še eno predstavništvo v tujini, in sicer tokrat v Beogradu. Kot je znano, je holding aprila letos ustanovil tudi hčerinsko družbo HSE Italia z namenom prodora na zahodne trge, beograjsko predstavništvo pa naj bi bilo odskočna deska na trge jugovzhodne Evrope. Internacionalizacija poslovanja je ena izmed ključnih strateških usmeritev Holdinga, družba pa že od svoje ustanovitve intenzivno išče poslovne partnerje na območju Alpe - Adria in se vključuje na tuje trge, kamor proda že več kot dvajset odstotkov električne energije. Sicer pa so jugovzhodni trgi za HSE pomembni iz več razlogov, med katerimi je v ospredju tudi dejstvo, da postaja Beograd pomembno regionalno središče energetskih in tudi drugih poslovnih poti. Temeljne dejavnosti predstavništva v Beogradu bodo tako osredotočene na podporo trgovanju z električno energijo, na iskanje možnosti zakupa ali nakupa tamkajšnjih proizvodnih zmogljivosti in možnosti investiranja, organiziranje in ponujanje svetovalskih in izvajalskih storitev s področja delovanja trga z električno energijo, rudarstva ter hidro in termoenergetike, možnosti poslovanja na drugih energetskih področjih, kot so nafta, plin in toplotna energija ter na ustanavljanje potencialnih hčerinskih in solastniških podjetij, ki naj bi prispevale k uresničevanju strateških ciljev holdinga. Sicer pa je direktor holdinga mag. Drago Fabijan ob odprtju novega predstavništva poudaril, da si holding tudi z internacionalizacijo poslovanja skuša utreti svoj prostor v krogu velikih mednarodnih podjetij ter s tem zagotoviti ustrezno rast in razvoj družbe. Odprtje predstavništva v Beogradu je zato pri doseganju teh ciljev vsekakor pomemben korak in hkrati priložnost, da slovensko in srbsko elektrogospodarstvo v tem delu Evrope postaneta uspešna partnerja in zaveznika. Naj še omenimo, da so se odprtja predstavništva v Beogradu udeležili številni ugledni gostje, med katerimi sta bila tudi slovenski minister za okolje, prostor in energijo mag. Janez Kopač^in državni sekretar za energetiko mag. Djordje Zebeljan. V okviru omenjenega obiska se je mag. Janez Kopač sestal tudi z ruskim veleposlanikom Vladimirom Ivanovskim in se z njim pogovarjal o sodelovanju med slovenskimi in ruskimi energetskimi podjetji. Brane JanjiE la na dinamiko investiranja posameznih projektov oziroma na vrstni red uresniËevanja programa. Poleg tega naËrtujejo tudi dokonËanje modernega distribucijskega centra vodenja, ki mora zagotoviti ?e kakovostnej?o oskrbo odjemalcem, manj?e ?tevilo izpadov, hitrej?e odpravljanje okvar in niaje stro?ke obratovanja. Ob tem so na upravi Elektra Primorska poudarili, da je njihov cilj vgrajevanje kakovostne in do okolja prijazne opreme z obËutkom za umestitev v prostor. Rezultat teh dejavnosti pa mora biti pozitivno poslovanje ob koncu obdobja, kar je ob izpolnjevanju vseh predpisanih zahtev globalni cilj druabe. Miro Jakomin PRIPRAVI NOVA ORGANIZIRANOST PODJETJA V Dravskih elektrarnah Maribor so se po odprtju energetskega trga in z uvajanjem tranih elementov v poslovanje sreËali s potrebo po postavitvi nove organiziranosti podjetja, saj je dosedanja v praksi pokazala kar nekaj pomanjkljivosti. Da bi dobili jasnej?o podobo, pa so se odloËili, da za prouËitev sedanje in prihodnje organiziranosti vkljuËijo tudi zunanjo strokovno ustanovo, in sicer so se odloËili za ljubljanski ITEO, s katerim so zelo dobro sodelovali ae pred leti. Kot nam je povedal pomoËnik direktorja Dravskih elektrarn Marjan ©mon, so poleg uvedbe tranega poslovanja med razlogi za zaËetek reorganizacije bila tudi vse veËja avtoma- Foto Brane JanjiE tizacija delovnih procesov oziroma prehod na daljinsko vodenje elektrarn ter s tem povezana potreba ne veË toliko po fiziËnem vzdraevanju, temveË bolj po strokovnem obvladovanju naprav, pa tudi uvajanje sodobnih informacijskih sistemov, ki so danes ae del vseh poslovnih funkcij podjetja. To spoznanje jih je pripeljalo do tega, da je treba organiziranost podjetja nujno prilagoditi novim zahtevam, seveda z namenom nadaljnjega poveËevanja uËinkovitosti in racionalizacije poslovanja. Uvedba sodobnih poslovnih procesov poslediËno pomeni tudi manj?anje potrebnega ?tevila zaposlenih, na drugi strani pa tudi nenehno dvigovanje izobrazbene strukture, pri Ëemer bodo Dravske elektrarne, poudarja Marjan ©mon, sku?ale vse te procese izpeljati brez veËjih pretresov in brez odpu?Ëanja preseanih delavcev. V prid jim gre tudi visoka starostna struktura zaposlenih v podjetju, Ëeprav pa na nekaterih delovnih podroËjih ae Ëutijo tudi pomanjkanje ustreznih kadrov. ?Projekta reorganizacije smo se lotili tudi zato, ker smo v pogovorih z vodstvenimi in vodilnimi delavci ugotovili, da ima sedanja organiziranost podjetja precej pomanjkljivosti. Analiza obstojeËega stanja je tudi pokazala, da so na?i poslovni procesi preveË razdrobljeni in imamo preveË nivojev, zato bomo sku?ali to v nadaljevanju kar se da urediti in prilagoditi novim tranim zahtevam. Za laaji sprejem nekaterih kljuËnih odloËitev smo se podrobneje seznanili tudi s sedanjo organiziranostjo avstrijskih dravskih elektrarn, ki po novem delujejo v okviru Verbunda, in so skozi podobne procese prilagajanja odprtemu trgu z elektriËno energijo ae ?le.« Sicer pa so se izvajanja omenjenega projekta v Dravskih elektrarnah lotili marca, konËali pa naj bi ga predvidoma julija, ko bo znano tudi veË podrobnosti o prihodnji organiziranosti podjetja. Naj ?e omenimo, da so se hkrati s tem projektom v Dravskih elektrarnah lotili tudi prenove plaËnega sistema, ki bo konËana do novembra. Brane JanjiE DRUGA FAZA PRENOVA NEMOTENO POTEKA Druga faza prenove Dravskih elektrarn, ki zajema elektrarni Oabalt in Vuhred, poteka po noveliranih naËrtih brez teaav in zapletov, saj vsa dela potekajo po ae zdaj ustaljenem redu in s preizku?enimi ekipami. Kot nam je dejal vodja projekta prenove Kristjan Mravljak, je na HE Vuhred tako v teku montaaa agregata 1 (gre ae za drugi prenovljeni agregat), pri Ëemer naj bi bila vsa montaana dela konËana konec junija oziroma v zaËetku julija, ko bodo stekli tudi prvi zagonski preizkusi. Prvo vrtenje tega agregata pa je predvideno v drugi polovici avgusta. Tudi z dobavo potrebnega materiala in naprav ni teaav, saj je veËina potrebne opreme ae na obeh elektrarnah oziroma se dobavitelji dosledno draijo vseh dogovorjenih ro- 9 RTP HE Medvode je opremljena z novo tehnologijo SF6. kov. Po podobnem scenariju potekajo tudi dela na HE Ožbalt, kjer je bila prav tako že opravljena demontaža agregata 2 (drugega izmed treh) in so bila opravljena glavna pripravljalna dela za namestitev nove turbine in pripadajočega agregata. Po načrtu naj bi bila vsa montažna dela končana do konca oktobra, prvo vrtenje prenovljene turbine pa je predvideno mesec pozneje. Tako naj bi se že konec tega leta tudi na HE Ožbalt začeli zagonski preizkusi. Naj ob tem še omenimo, da je bil 8. maja letos uspešno opravljen tudi tehnični pregled prvega prenovljenega agregata na tej elektrarni, ki je tako vstopil v obdobje enoletnega preizkusnega obratovanja. Sicer pa naj bi celotno prenovo omenjenih dveh elektrarn končan konec drugega leta. Po prenovi, ki je bila ocenjena na dobrih 14 milijard tolarjev, se bo povprečna letna proizvodnja na HE Vuhred povečala za 31 GWh, na HE Ožbalt pa za 32 GWh. Za 31 MW se bo povečala tudi konična moč, s čimer se bodo na Dravi precej izboljšale tudi možnosti sekundarne regulacije. Brane JanjiE OVA RTP V MEDVODAH Gradnja RTP 110/20/6,3 kV v HE Medvode, ki je skupno delo Elektra Gorenjske in Savskih elektrarn Ljubljana, se bliža h koncu. Uporabljena sodobna tehnologija GIS - kar pomeni s plinom žveplov heksafluorid SF6 izolirano stikališče - bo gledano skozi celotno življenjsko dobo naprav omogočala prihranek prostora in manjše stroške vzdrževanja. S prehodom na novo RTP pa se bosta bistveno izboljšala tudi zanesljivost obratovanja HE Medvode in kakovost napajanja distribucijskih odjemalcev na območju Medvod. Notranji tehnični pregled je bil opravljen 28. marca letos, 8. aprila pa je bilo stikališče tudi vključeno v 110 kV daljnovodno povezavo Kleče-Medvode-La-bore in prvič dano pod napetost. Hidroelektrarna Medvode je tedaj oddala v omrežje prve kilovatne ure električne energije preko novega transforma- 10 Foto Drago Papler torja 110/6,3 kV moči 20 MVA, ki mu bo do konca maja 2003 sledil še drugi transformator. Po besedah nadzornega organa omenjene investicije Miha Zumra iz Elektra Gorenjske, bodo takrat preurejeni tudi prvi odvodi 10 kV na napajanje iz novega 20 kV stikališča, stare 35 in 10 kV naprave pa naj bi se iz HE Medvode povsem umaknile do konca leta. Drago Papler mm RVA SKUPŠČINA DRUŠTVA DISPEČERJEV IN OPERATERJEV V Ljubljani na Hajdrihovi 2 je 10. maja potekala prva skupščina Strokovnega društva dispečerjev in operaterjev Slovenije. Na skupščini je 24 članov društva izvolilo svoje vodstvo in sprejelo program dela za naslednje enoletno obdobje. Priprave na ustanovitev Strokovnega društva dispečerjev in operaterjev Slovenije so se začele aprila 2002 na pobudo elektroenergetskih dispečerjev DCV Elektro Maribor. Junija 2002 so se predstavniki centrov vodenja prvič sestali, ustanovili incia-tivni odbor in začeli priprave za ustanovitev društva, tako da je bilo društvo ustanovljeno na ustanovnem zboru že 22. oktobra isto leto. Društvo je bilo v register društev vpisano februarja letos. V društvo, ki je samostojno, prostovoljno in nepridobitno združenje, se lahko poleg energetskih dispečerjev in operaterjev združujejo tudi vsi državljani, ki jih to področje delovanja zanima. Na prvi skupščini Strokovnega društva dispečerjev in operaterjev Slovenije so z javnim glasovanjem potekale volitve za naslednje organe društva: upravni odbor, predsednika, tajnika, nadzorni odbor in disciplinsko komisijo. V 6-članski upravni odbor so bili izvoljeni: Boris Brglez (OCV Beričevo - Eles), Stane Cufer (DCV Elektro Primorska), Gregor Glinšek (DCV Elektro Celje), Enes Halilovič (RCV - Eles), Milan Rajšp (CV DEM) in Vojko Sanic (OCV Nova Gorica - Eles). Za predsednika društva je bil potrjen Alojz Lešnik, za tajnika Ivan Benec (oba iz DCV Elektro Maribor). Na skupščini sprejet program dela poleg širitve članstva zajema predvsem delo na uveljavitvi strokovnega dela dispečerjev in operaterjev Slovenije. Z novo energetsko zakonodajo centri vodenja dobivajo vse večji pomen, novi centri vodenja so oziroma bodo sodobnejši, ker se izredno veliko vlaga v opremljanje centrov. Vendar pa se pri tem pozablja na neposredne upravljalce centrov, ki neutrudno dan in noč skrbijo za zanesljivo dobavo energije. Strokovno društvo dispečerjev in operaterjev Slovenije je bilo ustanovljeno prav z namenom dati upravljalcem centrov pomen, ki jim glede na pomembnost opravljanja del pripada. Po letu ustanavljanja se pravo delovanje društva tako šele začenja. Slavko Renko Foto Miro Jakomin Aleš Berger, direktor RTH. ¦DNIK TRBOVLJE HRASTNI ACETEK ODPRODAJE HČERINSKIH DRUŽB Kot je znano, Rudnik Trbovlje-Hrastnik posluje v skladu z Zakonom o postopnem zapiranju RTH. Po besedah direktorja Aleša Bergerja so letos prvič po več letin dosegli minimalni dobiček iz skupnega poslovanja v višini 7 milijonov tolarjev. Program zapiranja so v skladu z zakonom in pridobljenimi proračunskimi sredstvi uresničili 106-odstotno. V okviru kadrovsko socialnega programa so razrešili 101 delavca in reorganizirali podjetje. V skladu z Uredbo o odprodaji državnega premoženja v RTH letos začenjajo odprodajo hčerinskih družb, katerih skupna vrednost je 11,7 milijarde tolarjev. Poleg tega je Berger povedal, da je RTH leta 2002 ustvarjal prihodek s prodajo premoga, črpanjem proračunskih sredstev za zapiralna dela in prodajo storitev. Proizvodnja premoga se je - zaradi proizvodnje le za enega kupca (TET) - v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za tri odstotke, prihodki pa so se zmanjšan za 1,3 milijarde tolarjev. Čeprav je bila prodaja premoga za dobrih 120 milijonov tolarjev večja od načrtovane, je v proizvodnji še vedno negativni poslovni izid. To je predvsem posledica razkoraka med zakonsko določeno in priznano ceno. Sicer pa v RTH predvidevajo, da bodo letos izkopan 600 tisoč ton premoga. Miro Jakomin MOGOVNISTVA , AJA PRIČAKALI 100.000. OBISKOVALCA V Muzeju premogovništva Slovenije, ki so ga odprli 3. julija 1999, so maja dočakan že 100.000 obiskovalca. Kot je povedal vodja muzeja Peter Pušnik, so se v muzeju, ko so ugotovili, da bo jubilejna številka izpolnjena med obiskom skupine šolarjev, odločili za nagrade, ki bodo šolarjem pomagale razumeti učno snov. Tako je bila skupina učencev osnovne šole Vrh nad Laškim nagrajena z brezplačnim ogledom Muzeja na Velenjskem gradu, ki ga vodi Kulturni center Ivan Napotnik, s predavanjem inštituta Erico Velenje o varovanju okolja, ogledom Muzeja Vrbovec, muzeja gozdarstva in lesarstva v Nazarjah ter s sladoledom v hotelu Paka. Šolarji so se nagrade zelo razveselili, saj jim poučnih ekskurzij še lep čas ne bo zmanjkalo. Z jubilejnim obiskom pa so bin zadovoljni tudi v Muzeju premogovništva Slovenije, saj le-ta pomeni prelomnico v štiriletnem delovanju muzeja. Sicer pa imajo obiskovalci v velenjskem premogovniškem muzeju kaj videti. Podzemni del muzeja je namreč opremljen z zvočnimi in svetlobnimi učinki, posebne atrakcije za goste pa so vožnja z izvirnim jamskim dvigalom 160 metrov pod zemljo, vožnja z jamskim vlakom in transportnim trakom, pa tudi rudarska malica, ki jo pojedo v ROINSTITUT MILAN VIDM /ABILO NA VIDMARJEV DAN V torek, 10. junija, ob 10. uri bo v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma ae enajsta podelitev Vidmarjevih plaket, ki jih Elektro-in?titut Milan Vidmar podeljuje za uspehe trajnega pomena na podroËju elektrotehnike in elektrogospodarstva doma in v tujini. Letos bomo podelili ?tiri plakete. Po podelitvi oziroma ob 12. uri pa bo potekala strokovna delavnica na temo Prenosa elektriËne energije v prostor. Sodelavci Elek-troin?tituta Milan Vidmar so za uvod pripravili naslednje tematske sklope: 1) Prenos elektriËne energije v Sloveniji danes in jutri Joae Perme: Strate?ki razvoj slovenskega prenosnega omreaja dr. Pavel Omahen: Obratovalni vidiki izgradnje novih interkonencij elektroenergetskega sistema Slovenije dr. Brane HlebËar: Nove tehnologije pri prenosu elektriËne energije 2) Elektromagnetni vplivi elektroprenosa na okolje (mag. Breda Cestnik) 3) Vpliv orografije in atmosferskih pogojev za prenosne poti dr. Janko KosmaË: Ogroaenost prenosnih poti zaradi atmosferskih razelektritev dr. Igor »uhalev: Vpliv dodatnih bremen na projektiranje prenosnih poti Vljudno vabljeni vsi, ki sodelujete z nami! Danila Bartol podzemlju. Muzej je v štirih letih delovanja prejel številna priznanja doma in v tujini, posebej pa so ponosni na nagrado Evropskega muzejskega foruma leta 2001. Prava nagrada zanje pa so obiskovalci, ki jih je največ iz Slovenije, vendar pa vse bolj narašča tudi število tujcev, ki jih je med vsemi že kar devet odstotkov. Simona Prah 11 S k^>/PET O PLA»AH IZ MINULEGA STOLETJA V ospredje zanimanja energetske javnosti se v zadnjem času spet prebijajo nekateri problemi, ki segajo v ze oddaljena devetdeseta leta prejšnjega stoletja. Med vroča vprašanja, ki se zastavljajo v zvezi z delovanjem sindikata, sodijo tudi naslednja: Ali SDE Slovenije res ni uresničil vsega, kar bi moral storiti za rešitev problema premalo izplačanih plač iz obdobja 1991/92? Zakaj ta problematika tudi po več kot desetih letih se ni povsem rešena? S S o* 12 Po besedah predsednika Franca Dolarja je SDE Slovenije na podroËju re?evanja problematike premalo izplaËanih plaË za obdobje 1991/92 praktiËno storil vse, kar je bilo v njegovi moËi. Pred leti je za re?itev tega problema organiziral ?iroko zasnovano akcijo, ustanovil celo stavkovni odbor in na pogajanjih s predstavniki vlade RS dosegel pozitivne uËinke. »eprav so sindikalisti akcijo sproaili skupaj pod okriljem SDE, je znano, da pri tem niso bili povsem enotni. V zvezi s to problematiko je Dolar ae na 3. kongresu SDE Slovenije pojasnil, da so nekateri delavci toaili podjetje in se potem dogovorili za poravnavo, drugi so toaili do konca. Nekateri delavci pa so vloaili svoje premalo izplaËane plaËe v delnice svojih podjetij, Franc Dolar, predsednik SDE Slovenije. pri Ëemer so bili pritiski posameznih podjetij razliËni. Ko so v SDE-ju zvedeli, da je Holding Slovenske elektrarne (HSE) od delavcev v Premogovniku Velenje odkupil njihove delnice, se je vodstvo SDE takoj vkljuËilo v akcijo, da bi zadevo na tak naËin re?ili tudi za delavce, ki imajo v elektrogospodarstvu doloËen delea delnic iz naslova premalo izplaËanih plaË. Bistvo problema premalo izplaËanih plaË je po Dolarjevih besedah v tem, da je bilo doloËeno ?tevilo delavcev, ki je ta del plaË vloailo v notranji odkup delnic, zapeljano s strani nekaterih vodstev podjetij (niaja cena notranjega odkupa); o tem v sindikatu ?e zbirajo podatke. Prav tako je res, da je SDE vse zaposlene na podroËju energetike ob pravem Ëasu seznanil z moanostmi re?e- Foto Miro Jakomin Iztok Cilensek, član predsedstva SDE Slovenije. vanja problema premalo izplaËanih plaË. Te informacije je SDE redno posredoval v Na?em stiku, Partnerju, spletni strani in z drugimi sindikalnimi obvestili. Tistim delavcem, ki so se odloËili za toabo zaradi premalo izplaËanih plaË, je omogoËil tudi pravno pomoË. Poleg tega je na tem podroËju storil ?e veË drugih korakov in tako v okviru svojih pristojnosti uËinkovito uresniËil zastavljeno akcijo. In kak?ne so moanosti za re?itev problema, ki ?e ostaja odprt? Kot pojasnjuje Dolar, sindikat ne more nobenega posameznika prisiliti, da bi se odloËil za toabo ali poravnavo. Za tako delovanje SDE nima na voljo nobene pravne podlage. Konec koncev je to stvar samostojne odloËitve posameznikov. Kljub temu je SDE v okviru svojih pristojnosti pripravljen pomagati delavcem, vendar samo tistim, ki so Ëlani SDE in so bili pri notranjem odkupu delnic zapeljani s strani vodstev podjetij. O tem problemu se vodstvo sindikata intenzivno pogovarja s predstavniki vlade in upa na razumno re?itev, v nasprotnem primeru bo SDE moral nastopiti ostreje. V zvezi z drugimi aktualnimi zadevami je Iztok Cilensek, Ëlan predsedstva SDE, pristojen za podroËje premogovni?tva, odloËno zanikal mnenja posameznikov, Ëe? da rudarji ne vedo, kaj se dogaja v elektrodistribuciji. Nekatere trditve je oznaËil za neokusne. Poudaril je, da v vodstvu SDE nenehno skrbijo za dobro obve?Ëenost tako rudarjev kot tudi vseh drugih Ëlanov sindikata. Res pa je, da jim nekateri predsedniki sindikatov iz distribucijskih podjetij niso posredovali vseh informacij, in to ravno tisti, ki so v zadnjem Ëasu v javnosti najbolj glasni. Miro Jakomin M^HiHilllJiW«« Potem ko smo bili v prvih leto?njih mesecih priËa veliki rasti porabe elektriËne energije, se je aprila povpra?evanje po elektriËni energiji nekoliko zmanj?alo, Ëeprav je bil aprilski odjem iz prenosnega omreaja ?e vedno za 2,5 odstotka nad lanskimi primerjalnimi rezultati. Tako smo Ëetrti leto?nji mesec v Sloveniji iz prenosnega omreaja prevzeli 973,2 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, od tega neposredni odjemalci 233,2 milijona kilovatnih ur (9,1-odstotna rast), distribucijska podjetja pa 740 milijonov kilovatnih ur (0,6-odstotna rast). Dejansko doseaena poraba je bila tudi za 3,2 odstotka nad prvotnimi bilanËnimi priËakovanji. Sicer pa lahko manj?o rast aprilske porabe v primerjavi z prej?njimi meseci verjetno pripi?emo ugodnej?im vremenskim razmeram, pa tudi dejstvu, da je precej podjetij oziroma zaposlenih zdruailo aprilske in prvomajske praznike. GWh 1200 1000 800 600 400 200 april 2002 april 2003 [] NEPOSREDNI [J DISTRIBUCIJA [J SKUPAJ ^ *0 •S •S • ** l:MI:^i1Liri;'ll'l:L;«M LLLLU GWh 600 Leto?nja su?a v pomladnih mesecih ?e ni terjala davka na proizvodnji hidroelektrarn, saj so te aprila v omreaje poslale 189,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 6,3 odstotka veË kot aprila lani. Res 5qq pa je, da so bile sprva naËrtovane koliËine elektriËne energije iz slovenskih hidroelektrarn kar za 40 odstotkov veËje, kar je vpli- 400 valo tudi na slab?e skupne proizvodne rezultate. Iz vseh proizvodnih objektov smo tako aprila dobili milijardo 35 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije, kar je bilo za 25,5 milijona oziroma 2,4 odstotka manj kot v istem Ëasu lani. Za pokritje vseh potreb smo morali zato 224,6 milijona kilovatnih ur elektriËne energije tudi uvoziti, izvoz v \ qq tuje energetske sisteme pa je aprila dosegel 276,7 milijona kilovatnih ur. 300 200 l~T-| DEM SEL SENG NEK TE© TET TE-TOL TEB * upo?tevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu PO ŠTIRIH MESECIH 6,2-ODSTOTNA RAST D april 2002 D april 2003 V prvih ?tirih leto?njih mesecih smo v Sloveniji iz prenosnega omreaja prevzeli kar 4 milijarde 82,7 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za 6,2 odstotka veË kot v istem obdobju lani in tudi za 3,1 odstotka nad prvotnimi bilanËnimi napovedmi. Poraba se je poveËala pri obeh spremljanih skupinah porabnikov, pri Ëemer so neposredni odjemalci do konca aprila iz omreaja prevzeli 888,8 milijona kilovatnih ur elektrike, pet distribucijskih podjetij pa 3 milijarde 193,9 milijona kilovatnih ur. Zanimivi so tudi podatki na proizvodni strani, ki kaaejo, da nam je do konca aprila iz domaËih elektrarn uspelo zagotoviti 4 milijarde 388,4 milijona kilovatnih ur elektriËne energije. Iz tujih sistemov smo v tem Ëasu uvozili 786,5 milijona kilovatnih ur elektriËne energije, izvoz na tuje trge pa je v ?tirih mesecih dosegel milijardo 46,5 milijona kilovatnih ur. GWh 1200 900 600 300 la april 2002 april 2003 [J PROIZVODNJA HH PORABA O UVOZ [J IZVOZ 13 76 .OTRJEN DOLGORO»NI RAZVOJNI NA»RT DRAVSKIH ELEKTRARN Nadzorni svet Dravskih elektrarn je na seji 6. maja obravnaval in potrdil dopolnjen dolgoroËni naËrt obnove in razvoja Dravskih elektrarn Maribor za obdobje do leta 2018. Predlagana vrsta zanimivih projektov, za katere pa bo treba dobiti tudi ?ir?e soglasje. S S .** •A 14 Dokument z naslovom DolgoroËni naËrt obnove in razvoja Dravskih elektrarn za obdobje 2003 do 2018 je po besedah vodje sektorja za ekonomiko poslovanja pri Dravskih elektrarnah Viljema Pozeba solidna podlaga za nadaljnje naËrtovanje v podjetju in tisto gradivo, po katerem se je potreba izkazovala ae dalj Ëasa, a do izdelave prej nikoli ni pri?lo. Z nastopom novega direktorja Danila ©efa pa je priprava dolgoroËnega razvojnega naËrta podjetja dobila prednostno mesto med poslovnimi cilji in z veliko truda vseh strokovnih sluab podjetja je v ?tirih mesecih nastal pomemben dokument, ki bo v naslednjih letih dobra podlaga nadaljnjemu naËrtovanju kljuËnih investicij na obmoËju poreËja Drave. Njegova vrednost je ?e toliko veËja, ker sovpada s pogodbo o sodelovanju pri gradnji verige elektrarn na spodnji Savi, kjer bodo z denarnimi sredstvi in svojimi kadri udeleaene tudi Dravske elektrarne, pa tudi zato, ker so Dravske elektrarne ravno v fazi reorganizacije, v okviru katere bo treba upo?tevati in zasledovati tudi dolgoroËne cilje podjetja. Sicer pa je med glavnimi naloabenimi cilji, ki so jih kot ekonomsko upraviËene in koristne izlu?Ëili iz ?ir?ega nabora idej in ae obstoje- Ëih starej?ih zamisli, vrsta zanimivih projektov, ki bi jih ob ustrezni podpori druabenikov vsekakor kazalo uresniËiti. Tako so, kot je povedal Viljem Pozeb, med kljuËnimi projekti v naslednjem srednje- in dolgoroËnem obdobju dokonËanje druge faze prenove oziroma konËanje del na HE Vuhred in Oabalt (predvidoma konec prihodnjega leta), zaËetek obnovitvenih del na HE ZlatoliËje (letos so zaËeli pridobitev projektne dokumentacije, obnova pa naj bi bila konËana leta 2007), vzpostavitev in zgraditev centra vzdraevanja, s Ëimer naj bi optimirali vzdraevalne stro?ke, posodobitev in dograditev sistema vodenja za potrebe vodenja proizvodnje HSE, pa tudi vrsta projektov, namenjena nadaljnji optimizaciji obratovanja Dravske verige, med katerimi so denimo prehod na popolno daljinsko vodenje in zagotovitev enakega pretoka skozi celotno verigo. Med drugimi zanimivej?imi dolgoroËnej?imi projekti pa gre poudariti ?e nakup in obnovo edine male hidroelektrarne na Muri ob tovarni lepenke Cer?ak, ki je naËrtovan za leto 2004, ter obnovo male HE Melje (2006) ter zgraditev dveh novih malih hidroelektrarn na jezu Markovci (2008) in na reki Pesnici (2010). V letih 2012 in 2013 je predvidena ?e obnova visokonapetostnih stikali?Ë ob HE Dravograd, Fala in Formin, pri Ëemer naj bi se leta 2007 zaËela tudi pripravljalna dela za popolno obnovo HE Formin, ki naj bi jih dokonËali leta 2011. Energetsko izjemno zanimiva tudi s stali?Ëa ?ir?ih nacionalnih interesov pa sta tudi na novo obujena projekta izpred petnajstih let, in sicer gradnja hidroelektrarn na Muri ter zgraditev Ërpalne elektrarne Kozjak. Mura je zaradi svojih hidrolo?kih znaËilnosti, ki so podobne tistim na Dravi, energetsko zelo zanimiva reka, pri Ëemer je na slovenskem delu predvidena gradnja osmih identiËnih pretoËnih elektrarn, ki naj bi z upo?tevanjem vseh sodobnih tehnolo?kih moanosti in okoljevarstvenih zahtev, na leto v omreaje prispevale dragocenih 736 milijonov kilovatnih ur elektriËne energije. V Dravskih elektrarnah se zavedamo, pravi Vilijem Pozeb, da bo treba ta projekt zelo dobro pripraviti in v njegovo koristnost prepriËati lokalne skupnosti in okoljevar-stvenike, ki so temu projektu najbolj nasprotovali ae ob prvi predstavitvi. Sami pa menimo, da tedanji razlogi ne vzdraijo veË, saj gre po tehniËni plati za nov projekt brez predvidenih akumulacij, pri Ëemer je v zadnjih letih na tamkaj?nji ekosi-stem moËno vplivala ae reka sama, in to celo toliko, da bi lahko bolj?o re?itev za za?Ëito naravnega okolja lahko zagotovili ravno z gradnjo omenjenih hidroelektrarn. Ne nazadnje nam lahko za dober primer in vzor sluaijo tudi sosednji Avstrijci, ki so znali odliËno zdruaiti energetske, okolje-varstvene in turistiËne potenciale na svojih rekah. »rpalna elektrarna Kozjak, ki naj bi po osnovnem projektu imela akumulacijski bazen na Kolarjevem vrhu, pa bi s predvideno moËjo 300 MW in letno proizvodnjo 480 milijonov kilovatnih ur bila idealen objekt za potrebe izravnavanja konic in rezervo v sistemu ter zaradi teh svojih lastnosti vsekakor sodi med naloabeno zanimivej?e energetske projekte v tem delu Slovenije. Med veËje projekte, ki se ae izvajajo, gre ?teti tudi gradnjo spodnjesavske verige elektrarn, v kateri Dravske elektrarne sodelujejo z 31-odstotno denarno udeleabo. Kot poudarja Viljem Pozeb, so Dravske elektrarne vedno podpirale projekte izrabe domaËih vodnih potencialov in so zato v podjetju zelo zadovoljni, da lahko tudi s svojim strokovnim znanjem in izku?njami sodelujejo pri gradnji verige elektrarn na Savi. Do uresničitve predvsem z lastnimi sredstvi Glede na izjemno ?iroko zastavljen razvojni naËrt podjetja je zanimivo tudi vpra?anje, koliko so navedeni projekti tudi dejansko uresniËljivi. Kot je dejal Viljem Pozeb, so se s podobnim vpra?anjem ukvarjali tudi sami in so prvotne zamisli, ki jih je bilo ?e veliko veË, preËesali Ëez vrsto filtrov. Najbolj trdni argumenti za uresniËitev na koncu predlaganih so bili naravne danosti reke Drave, ki ima med vsemi na?imi rekami tudi najbolj?o hidrologijo, nato bogato znanje in usposobljeni domaËi kadri in nazadnje tudi dejstvo, da je veliko teh projektov mogoËe uresniËiti iz lastnih amortizacijskih sredstev. Za veËje projekte, pri Ëemer je sofinanciranje elektrarn na Savi ae dogovorjeno, pa bi morali k sodelovanju pritegniti najprej druabenike, v drugem koraku pa bi lahko potrebna sredstva poiskali tudi na trgu. Pri tem gre poudariti, da gre v primeru Ërpalne elektrarne Kozjak in elektrarn na Muri za dolgoroËno zelo zanimive in donosne projekte, tako da veËjih teaav s pridobivanjem kapitala in sodelovanjem skladov, ki se ukvarjajo z dolgoroËnimi naloabami, pravzaprav ne bi smelo biti. Branejanjic ELEKTRO.TK NAJ BI PO NOVEM STARTAL JULIJA Nadzorni svet Elektro.TK, skupnega podjetja Elesa, distribucijskih podjetij in HSE, je na seji v začetku maja sprejel sklep, po katerem naj bi skupno podjetje začelo redno delo 1. julija. Do tega datuma naj bi ustanovitelji med sabo podpisali komercialne pogodbe ter na družbo prenesli že sklenjene pogodbe in zaposlene. Telekomunikacijska infrastruktura bo še naprej v lasti elektropodjetij, Elektro.TK pa jim bo plačeval za amortizacijo in vzdrževanje, prevzel pa bo tudi naloge, povezane z novimi vlaganji v omrežje. Finance, 13. maj APRILSKI ZASLUŽKI DOBRIH 153 TISOČAKOV V Sloveniji so zaposleni v povprečju aprila v plačilnih kuvertah prejeli 153.627 tolarjev, kar je bilo za 0,1 odstotka več kot marca in za 7,5 odstotka več kot aprila lani. Glede na to, da so se cene življenjskih potrebščin marca letos v primerjavi z marcem lani zvišale za 6,3 odstotka, kar pomeni, da so bili letošnji marčevski zaslužki, izplačani aprila, v primerjavi z minulim letom realno višji le za odstotek. Zanimiva je tudi primerjava v evrih, ki kaže, da so aprilske bruto plače v povprečju znašale 1049 evrov, od tega pa je bilo za 388 evrov različnih prispevkov. Povedano nekoliko drugače, aprilske plače so bile gledano v evrih za 0,1 odstotka nižje od marčevskih in za 3,9 odstotka višje od lanskih aprilskih. Delo, Finance, 16. maj ODLOČITEV 0 JEDRSKEM GORIVO ŠELE LETA 2020 Slovenija je Mednarodni agenciji za jedrsko energijo oddala nacionalno poročilo o ravnanju z jedrskim gorivom in radioaktivnimi odpadki, ki predvideva kratkoročne rešitve, s katerimi bi krški elektrarni omogočili normalno delovanje do konca življenjske dobe. Tako naj bi še letos v Krškem povečali zmogljivosti bazena za izrabljeno gorivo, ki naj bi zadostovale do leta 2023. Končna odločitev o ravnanju z izrabljenim gorivom naj bi bila skladno z dolgoročno strategijo sprejeta do leta 2020, jedrsko gorivo pa naj bi odložili v bazenu ali suho skladiščenega do leta 2050. Odložena odločitev o tem vprašanju Sloveniji daje možnost obravnave različnih rešitev in priključitve k projektu uporabe morebitnega regionalnega odlagališča, kar je za države z majhnim jedrskim programom zanimiva rešitev. Dnevnik, 17. maj BO TAL0M OSTAL V SLOVENSKIH ROKAH? Ponudnika, ki bosta do 30. junija lahko oddala zavezujočo ponudbo za nakup Taluma, sta domači Sinal Naložbe in Magyar Aluminium. To je sporočila vladna komisija za vodenje postopka in nadzor prodaje tega slovenskega aluminjskega giganta. Kot je znano, je v zvezi s Talumom na prodaj 3,256.859 delnic, od tega jih je 3,037.400 v lasti Elesa, ki je svoje zapadle terjatve za električno energijo pred leti spremenil v lastniški delež, 219.459 delnic pa je v lasti Kapitalske družbe. Kako visoka bo kupnina za našega edinega proizvajalca aluminja, ni znano, neuradno pa se govori, da bi država rada s prodajo iztržila okrog 13 milijard tolarjev. Naj še omenimo, da konzorcij Sinal Naložbe sestavljajo tri družbe, eno izmed njih T-Invest pa je ustanovilo 29 vodstvenih delavcev Taluma, med katerimi je tudi direktor Danilo Toplek. VeËer, Delo 16. in 21. maj Priredil Branejanjic 15 s \ 26 ""1^^ a upravi delni?ke drua- N be Elektro Gorenjska so ^fc pojasnili, da so tako —I— ^ kot v drugih distribucijskih podjetjih na podlagi omenjenega sklepa opravili nove cenitve osnovnih sredstev. Opravili so tudi nekaj prodaj poslovno nepotrebnih sredstev. Po naroËilu Ministrstva za okolje, prostor in energijo so januarja letos pripravili program dejavnosti koncentracije kapitala in poslovnih funkcij, ki pa so ga dejansko zaËeli uresniËevati ae pred njegovim sprejemom. Dopolnjeni program bo kmalu obravnaval tudi nadzorni svet. Po programu so opravili analize stanja zaposlenih po dejavnostih v primerjavi s kriteriji ?tudije Ekonomske fakultete v Ljubljani (dr. Maks Tajnikar) ter analizirali tehniËne podatke in moane izloËitve dejavnosti po predlogu ?tudije. Zatem bo sledila analiza stro?kov. Sicer pa o posameznih dejavnostih meseËno poroËajo Ministrstvu za okolje, prostor in energijo. ©tudijo uporabljajo le kot smernice in pomoË pri analiziranju. Dosedanje analize kaaejo, da dejavnosti v ?tudiji niso bile zajete v skladu z energetskim zakonom in spremljajoËimi predpisi ter z organiziranostjo. Glede na to tudi podatki o zaposlenih niso bili ustrezno prikazani. Menijo, da so bile premalo upo?te- vane obveznosti, ki jih morajo izpolnjevati v gospodarskih javnih sluabah, Ëe hoËejo zadostiti vsem nalogam in predpisom. V smeri povečanja tržnega deleža Kot so sporoËili iz uprave delni?ke druabe Elektro Primorska, je podjetje takoj po sprejetju nove zakonodaje na podroËju elektrogospodarstva svojo notranjo organizacijo uskladilo z zahtevami veljavnih zakonov in potrebami trga. Hkrati so v podjetju zaËeli intenzivno usposabljanje kadrov za nove razmere ter pridobivanje novih znanj. Lotili so se izdelave akcijskega programa Racionalizacija poslovanja za obdobje 2003-2008, ki ga bodo sredi maja posredovali v sprejem nadzornemu svetu. Ob tem so poudarili, da so se doloËenih del ae lotili. Razvojna vizija podjetja Elektro Primorska je usmerjena predvsem k poveËanju tranega deleaa oziroma k zagotovitvi ugodnega poloaaja druabe na notranjem in zunanjem trgu. Podjetje mora izkoristiti ustrezno lokacijo, ki jo ima, predvsem s poveËanjem izvoza na sosednji trg, ki ima najdraajo elektriËno energijo v Evropi. Druga pomembna veja razvoja pa je razvoj proizvodnje na podroËju vetra oziroma vetrnih elektrarn. Vse dosedanje meritve so namreË pokazale, da je izkori- ?Ëanje vetra ekonomsko upraviËeno. Njihov cilj je, da bi v obdobju do leta 2007 zgradili vsaj eno vetrno polje. O dogajanju v distribucijskih druabah Elektro Maribor in Elektro Celje bomo predvidoma pisali v naslednji ?tevilki Na?ega stika. Podatke so sicer ae obljubili in so menda ae na poti, dejstvo pa je, da jih v Ëasu do zakljuËka in oddaje tega prispevka ?e nismo prejeli. Pogovor s predstavnico slua-be za odnose z javnostmi Violeto Irgl pa je pokazal, da v podjetju Elektro Ljubljana z odgovorom na zastavljeno vpra?anje odla?ajo. Povedala je le to, da je akcijski naËrt pripravljen in bo sredi maja predstavljen nadzornemu svetu. »e nam bodo podatke, ki so v neposrednem interesu distribucijske javnosti vendarle posredovali, bomo o tem veË poroËali prihodnjiË. Miro Jakomin Ker se se vedno pojavljajo nekatera vprašanja glede nalog, ki jih je vlada naložila podjetjem elektrogospodarstva in premogovništva, v celoti objavljamo naslednje sklepe, ki so bili sprejeti na seji vlade 14. maja 2001 (datum dopisa je 14. junij 2001): 1. Vlada Republike Slovenije se je seznanila s problematiko razre?evanja nasedlih investicij v podjetjih elektrogospodarstva in premogovni?tva kot posledico prehoda iz reguliranih na trane pogoje poslovanja v elektroenergetiki po odprtju trga z elektriËno energijo. 2. Vlada Republike Slovenije kot veËinski lastnik nalaga podjetjem elektrogospodarstva in premogovni?tva, da ugotovijo upraviËenost stro?kov poslovanja ter zagotovijo najveËje moane uËinkovitosti dejavnosti. V ta namen morajo podjetja v najkraj?em moanem Ëasu, a najkasneje do zakljuËka po- ^slovnega leta 2001, izvesti: cenitev osnovnih sredstev celotnih podjetij in po potrebi posameznih dejavnosti podjetij; dezinvesti-ranje podjetij (izloËitev poslovno nepotrebnih sredstev); izloËitev doloËenih nepotrebnih storitev ali dejavnosti; koncentracijo kapitala in poslovnih funkcij; normiranje stro?kov. 3. Koordinacijo ukrepov, ki jih morajo izvesti podjetja elektroenergetskega sistema in premogovni?tva, izvaja Ministrstvo za okolje in prostor - Urad za energetiko. ISTRIBUCIJA VPRAŠUJE AGENCIJA POJASNJUJE Med energetskimi podjetji, ki redno sodelujejo z Agencijo za energijo, so tudi elektrodistribucijska. Ae od samega zaËetka je med distributerji zaslediti veliko zanimanje za pojasnitev vpra?anj v zvezi z aktualnim dogajanjem. »eprav ta ustanova ae ves Ëas skrbi za redno obve?Ëanje tako splo?ne kot strokovne javnosti, dodatnih vpra?anj, povezanih s spremenjenim poslovanjem in razvojem energetskega trga, nikoli ne primanjkuje. Kateri so glavni sklopi vpra?anj, ki jih distribucijska podjetja v tem Ëasu naslavljajo na agencijo? VAgenciji za energijo so sredi maja pojasnili, da so vprašanja, ki jih zastavljajo elektrodistribucijska podjetja, povezana predvsem z aktualnimi dogajanji in dejavnostmi agencije. Posebej veliko stikov so imeli ob pripravi Pravilnika o določitvi cen za uporabo elektroenergetskih omrežij in kriterijev za upravičenost stroškov; tudi po sprejemu pravilnika so na to temo prejeli nekaj vprašanj. Med vprašanji, ki jin je agencija prejela v zadnjem času, sta zagotovo med najpomembnejšimi vprašanji o brezplačnem prevzemu elektroenergetskih vodov in objektov v last elektrodistribucij-skih podjetij, predvsem z vidika vpliva na stroške in njihovo pokrivanje z omrežnino, in pa problematika zaračunavanja jalove energije. Z obema temama se na agenciji že ukvarjajo in zbirajo vse potrebne podatke. Za elektrodistribucijska podjetja je zelo aktualna tudi težnja nekaterih velikih odjemalcev, da bi se z lastnimi oskrbovalnimi Unijami priključili neposredno na proizvajalce. Odjemalcev s takšnimi željami je več, v odgovoru na konkretno vprašanje Elektra Celje pa so med drugim zapisan, da se z lastnimi oskrbovalnimi linijami načelno ni mogoče izogniti plačevanju cene za uporabo om- režij, lastne oskrbovalne Unije pa tudi ni mogoče priključiti na drugega uporabnika omrežja brez ustreznih soglasij upravljavcev omrežij. Pri tem je treba upoštevati, da je bil sedanji sistem plačevanja cen za uporabo omrežij določen ob predpostavkah javnosti celotnega omrežja in obvezne gospodarske javne službe upravljanja omrežij. Takšni neposredni lastni vodi bi pomembno po-segU v uveljavljeni sistem zaračunavanja cen za uporabo omrežij in zahtevah njegovo spremembo, predvsem v tem smislu, da ne bi obremenjevali samo odjemalcev, ampak tudi proizvodnjo. Poleg tega so v Agenciji za energijo povedali, da so prejeli nekaj vprašanj tudi v zvezi z razpisi za dodelitev prostih čezmejnih zmogljivosti, in sicer glede pritožbenih postopkov. Postopek poteka v skladu z Zakonom o splošnem upravnem postopku. Pritožbe rešuje agencija, vendar je pravilno, da se naslovijo na upravljavca omrežja. Ce stranka pritožbo naslovi neposredno na agencijo, jo ta nemudoma posreduje upravljavcu omrežja v obravnavo. Upravljavec mora pritožbo preizkusiti in lahko tudi spremeni svojo prvotno odločitev. Ce upravljavec omrežja vztraja pri svoji odločitvi, mora pritožbo s celotnim spisom posredovati agenciji kot drugostopenjskemu organu v nadaljnje odločanje. Agencija mora o pritožbi odločiti najpozneje v roku dveh mesecev. Sicer pa bodo v Agenciji za energijo, kjer že ves čas skrbijo za redno obveščanje, tudi v prihodnje namenjali veliko pozornost obveščanju splošne in strokovne javnosti o vseh pomembnih dogajanjih na področju električne energije in plina, ki so v pristojnosti agencije. Doslej so za odnose z javnostmi delno skrbeh zaposle- Kot smo izvedeli sredi maja, pred oddajo prispevka, naj bi se predstavniki Agencije za energijo ae v kratkem sreËali s predstavniki elektrodistri-bucijskih podjetij, Elesa in predstavnico revizorske hi?e Deloitte & Touche. Cilj sreËanja je, da agencija spozna teaave, s katerimi se raËunovodski delavci teh podjetij sreËujejo pri svojem delu, in da skupaj - tudi za potrebe agencije - vzpostavijo sistem poenotenega prikazovanja knjigovodskih podatkov. ni, delno zunanji sodelavci, maja pa so to nalogo zaupali Milojki Podgornik, ki je bila že doslej zaposlena v agenciji. Miro Jakomin 27 ZREDNO PRISPEVAL K RAZVOJU DISTRIBUCIJE Slovenski nacionalni komite WEC je aprila podelil ugledno priznanje tudi mag. Dragu Stefetu, direktorju delniške družbe Elektro Gorenjska, za velik podjetniški in strokovni prispevek na področju distribucije električne energije. V slovenski elektroenergetiki deluje ze več kot 40 let. Njegovo posebno področje je razvoj in zanesljivost obratovanja elektrodistribucijskega omrežja na splošno, posebno na območju Gorenjske, v okviru strokovnih povezav in članstva pa tudi širše v državi in regionalno. Ugledno priznanje je ?lo v prave roke, saj se je mag. Drago Štefe vedno zavzemal za ustrezen razvoj elektrodistribucijske dejavnosti. ©e posebej si je prizadeval za vzdraevanje obstojeËih distribucijskih naprav, za Ëim bolj racionalno gradnjo novih energetskih naprav, za upo?tevanje vseh okoljevarstvenih zahtev ter za Ëim bolj korekten in prijazen odnos do odjemalcev elektriËne energije. V zvezi z razvojem distribucijske dejavnosti v zadnjih trinajstih letih je povedal, da so v elektro omreaje vgrajevali osnovne elemente evropske kakovosti in zelo izbolj?ali naËin delovanja. Tako se je distribucija precej pribliaala evropski ravni poslovanja pri zagotavljanju redne in kakovostne oskrbe z elektriËno energijo; seveda pa so na tem podroËju potrebni nadaljnji koraki. V podjetju Elektro Gorenjska so se ?e posebej skrbno lotili optimi-ziranja stro?kov in produktivnosti ter pri izbolj?evanju poslovnih procesov dosegli vidne rezultate. Veliko pozornost namenjajo integralnemu sistemu upravljanja kakovosti na vseh ravneh. Pri gradnji novih elektrodistribucij-skih naprav in objektov si nenehno prizadevajo za ustrezen odnos do narave oziroma okolja. V elektrodistribucijsko omreaje vgrajujejo sodobne naprave, ki Ëim manj obremenjujejo ekosi-stem. Glede malih hidroelektrarn pa je mag. ©tefe prepriËan, da ne obremenjujejo ekosistema. Marsikje pomenijo pomembne zadraevalnike nakopiËenega proda in imajo s tega vidika velik vodnogospodarski pomen. Z gradnjo MHE lahko veliko prispevamo k ohranjanju naravnega ravnovesja v ekosistemu, ?e zlasti na obmoËju hudourni?kih voda. Prehodil dinamično strokovno pot Mag. Drago ©tefe je strokovno pot priËel leta 1956 v Elektrarni Sava Kranj in prehodil pot od projektanta preko vodje projektivnega biroja vse do prevzema mesta direktorja Elektra Gorenjska v letu 1980. V poslovni proces in tehnolo?ki razvoj distribucije in proizvodnje elektriËne energije je vna?al najnovej?e doseake znanosti in tehnike, pomen elektriËne energije za gospodarstvo pa predstavljal v ?ir?i druabeni in politiËni skupnosti. Tako je uspe?no opravljal dodatne naloge, pomembne za razvoj elektrogospodarstva. Kot predsednik skup?Ëine posebne samoupravne interesne skupnosti elektrogospodarstva in premogovni?tva Slove- nije v obdobju 1982 do 1986 je odloËilno pripomogel pri usmeritvi denarnih tokov za gradnjo najpomembnej?ih novih elektroenergetskih objektov, kot so 2 x 400 kV daljnovod BeriËevo-Okroglo, razdelilna transformatorska postaja Okroglo 400/110 kV ter hidroelektrarna MavËiËe. PoslediËno je bila zgrajena Ëistilna naprava Zarica kot pomembna infrastrukturna pridobitev za ohranitev Ëistega okolja. Nadaljevanje na strani 37 Foto Miro Jakomin Mag. Drago ©tefe je gorenjsko elektrodistri-bucijo popeljal na zavidljivo raven poslovanja pri zagotavljanju redne in kakovostne oskrbe z elektriËno energijo. B OJ ZA DOSTOP DO PRENOSNIH ZMOGLJIVOSTI Draave podpisnice pogodbe o energetski listini so se ob sprejetju omenjenega dokumenta sicer zavezale, da bodo izvajale vse potrebne ukrepe za laaji prenos energetskih materialov in izdelkov v skladu z naËeli prostega prenosa, toda razpad nekdanje Sovjetske zveze, ki je imela v lasti najveË teh zmogljivosti, je ta naËela ogrozil, saj se je pojavilo veË draav, vsaka pa je aelela za?Ëititi svoje vire. Tako so se podpisnice zaËele pogajati o sprejemu posebnega protokola o prenosu, ki naj bi premostil te razlike. A veËletna dogovarjanja ?e niso povsem pri koncu. Pogodba o energetski listini zagotavlja v svojem sedmem Ëlenu prost prenos energetskih materialov in izdelkov brez razlik glede na poreklo, namembni kraj ali lastni?tvo teh materialov. Pogodbenice so se tako zavezale, da bodo posodabljale in razvijale objekte, ki jih potrebujejo pri prenosu, in da ne bodo ovirale tega procesa. Hkrati pa so se dogovorile tudi, da bodo dovolile postavitev novih zmogljivosti, razen Ëe ne bo zakonodaja doloËala drugaËe, je zapisano v Ëetrtem odstavku omenjenega Ëlena. Slednji zagotavlja pogodbenicam ?e moanosti za re?evanje medsebojnih sporov: v tem primeru mora prenos potekati nemoteno, dokler postopki niso konËani. Pogodbenica o sporu obvesti generalnega sekretarja, ki posreduje sporoËilo ?e drugim draavam Ëlanicam, v 30 dneh pa imenuje sekretar spravnega posredovalca, ki si mora prizadevati k sporazumni re?itvi nastale situacije. Tri leta dolga pogajanja Toda razpad Sovjetske zveze je postavil dokaj transparentne razmere in teanje draav po prostem dostopu do prenosnih zmogljivosti na glavo, saj se je obstojeËe omreaje razdelilo med ?tevilne draave in zaradi tega so z njimi razpolagala tudi dokaj razliËne jurisdikcije.Da bi Evropski uniji in drugim draavam podpisnicam vendarle zagotovila nemoten dostop do teh zmogljivosti, je zaËela konferenca energetske listine pogajanja o zakonsko obvezujoËih pravilih igre na tem obmoËju. Med glavnimi teanjami so bile zagotavljanje dostopa do teh zmogljivosti na podlagi nediskriminacije, sprejetje obveznosti, s katerimi bi prepreËili nepraviËno uporabo prenosnih poti, transparentni kriteriji za doloËanje tarif in naËini razre?evanja morebitnih nesoglasij. Pogajanja, pri katerih je sodelovalo 51 draav, so trajala kar tri leta, a vendarle glavni sodelujoËi akterji ?e niso na?li skupne besede na vseh podroËjih. Rok za podpis protokola so morali zato ae veËkrat podalj?ati - vse do decembra lani, ko so na zadnjem sreËanju vendarle oblikovali besedilo dokumenta. Glavni nasprotnici - Rusija in Evropska unija - sta namreË ugotovili, da jima preo- stajata le dve re?itvi, in sicer odstop od pogajanj ali sledenje skupnim interesom: zagotavljanju nemotene oskrbe porabnikov in ne nazadnje ?tevilnim gospodarskim prednostim in koristim. Izbrali sta zadnjo moanost in se vendarle sporazumeli o besedilu protokola. A kljub temu ostajata nerazre?eni ?e dve poglavitni vpra?anji, ki pa naj bi ju Ëlanice uredile na naslednjem sreËanju julija letos. Prednost prve ponudbe Prvo vpra?anje, ki ostaja predmet pogajanj, je tako imenovana ?prednost prve ponudbe«. Predstavniki ruskega podjetja Gazprom so si namreË vseskozi prizadevali, da bi v besedilo vkljuËili klavzulo, ki bi elektroenergetskim izvoznikom z dolgoroËnimi pogodbami v primeru prenosa prek tretjih draav, s katerimi imajo sicer kratkoroËne pogodbe, dovolila moanost podalj?anja slednjih. Na primer: Ëe poteËe Gazpromu dvoletna pogodba za prenos prek Ukrajine, obenem pa je ?e povezan z dolgoroËno pogodbo z NemËijo za oskrbo tamkaj?njih odjemalcev, mora Ukrajina ponuditi podjetju moanost, da podalj?a kratkoroËni dogovor. Glavni argument Rusov za vkljuËitev takega doloËila je za?Ëita oskrbe Evrope z zemeljskim plinom, predstavniki Evropske unije pa temu nasprotujejo, saj ni v skladu z evropsko zakonodajo na podroËju zagotavljanja konkurenËnosti. Ekonomska regionalna integracijska klavzula Druga sporna toËka je ?ekonomska regionalna integracijska klavzula«, ki jo je predlagala Evropska unija, zahteva pa, da se vsi prenosi elektroenergetskih materialov in izdelkov znotraj meja Unije obravnavajo kot notranji prevoz (transport) in ne prenos (tranzit). Draave Ëlanice namreË delujejo na skupnem trgu. Temu nasprotuje Rusija, saj meni, da bi lahko omenjeno doloËilo postavilo njihove ponudnike v slab?i poloaaj, zlasti zaradi morebitnih sprememb v evropski zakonodaji, na katero ta draava ne more vplivati. Predstavniki Unije so zato nasprotnikom zagotovili, da temelji njihov trg na nediskriminaciji in da tega principa v prihodnosti nikakor ne nameravajo omajati, ?e zlasti ker so taki dogovori tudi del ?tevilnih mednarodnih pogodb, denimo, tistih v okviru Svetovne trgovinske organizacije (WTO) in pogodbe o energetski listini. »etudi je klavzula vkljuËena v besedilo protokola, je lahko Rusija prepriËana, da bodo imela njihova podjetja enake pravice kot tiste pod evropsko zakonodajo, zagotavljajo predstavniki Evrope, toda njihovi nasprotniki temu ne zaupajo in zahtevajo izkljuËitev omenjenega doloËila iz besedila. Zadraki glede doloËanja tarif Poleg omenjenih vpra?anj je med stranema ?e eno odprto podroËje - formulacija doloËila o prenosnih tarifah. V principu se sicer obe strinjata z doloËilom iz pogodbe o energetski listini, ki pravi, da morajo vse tarife temeljiti na stro?kih izvajanja prenosa in investiranja, zadraki obstajajo le glede posebnih prodajnih mehanizmov, kot so, denimo, draabe. Toda vkljuËitev slednjih ne bo vplivala na 29 Foto Brane JanjiE 30 temeljno besedilo, ki bo ostalo podobno tistemu iz pogodbe o energetski listini, kot je zagotovila Ria Kemper, generalna sekretarka sekretariata energetske listine. Opisani nesporazumi so torej bolj ali manj bilateralne narave, zato se morata o njih pogajati le Evropska unija in Rusija, ki pa se strinjata, da je edini izhod popu?Ëanje na obeh straneh in iskanje kompromisov. »lanice konference energetske listine so lahko po zagotovilih omenjenih strani pomirjene in vendarle upajo, da bodo lahko na naslednjem sreËanju sprejele besedilo protokola in ga predale v ratifikacijo domaËim parlamentom. Kaj prina?a protokol? Po besedah Rie Kemper pomeni sprejetje posebnega protokola o prenosu energetskih materialov in izdelkov prelomnico na podroËju promoviranja bolj liberalnega dostopa do infrastrukture za prenos nafte in zemeljskega plina na obmoËju nekdanje Sovjetske zveze. Dokument bo namreË definiral, katere zmogljivosti so na razpolago za prosto prena?anje omenjenih materialov, in obvezalo lastnike zmogljivosti, da jih ponujajo v dobri veri vsem zainteresiranim tretjim strankam. To pomeni, da bodo podjetja iz drugih regij natanËno vedela, katerim kriterijem morajo slediti, torej ne bodo veË v (ne)milosti zakonodaje posameznih draav lastnic. Trgovanje in prena?anje bo tako bolj transparentno, hkrati pa bo pripomoglo k pospe- ?evanju nediskriminacijskega dostopa do Gazpro-movega omreaja tudi za neodvisne ponudnike znotraj Rusije, je ?e dodala Kemperjeva. Sicer pa je prav transparentnost eden od poglavitnih namenov za sprejetje omenjenega protokola, saj obljublja vzpostavitev sklopa pravil, ki bodo poveËale preglednost nad uporabo prenosnih zmogljivosti in prenosnimi tarifami. Tako se bo, kot meni Kemperjeva, bistveno zmanj?alo tveganje, kar pomeni, da bo oskrba bolj gotova, hkrati pa ne bo treba graditi novih zmogljivosti, kar bi prav tako lahko ogrozilo dobavo zaradi morebitnih teaav pri financiranju. A igra ?e vendarle ni konËana Kljub temu da so postavljeni temelji za podpis protokola o prenosu, pogajanja ?e niso pri koncu. Razplet zgodbe je namreË, kot smo ae poudarili, precej odvisen od popustljivosti predstavnikov Evropske unije in Rusije - Ëe se bodo lahko sporazumeli, bo tri leta dolgo pregovarjanje le konËano. Toda obstaja ?e druga moanost, ki bi vrnila podpisnice na zaËetek. Obe strani sta zagotovili, da bosta na?li skupno besedo, saj bosta od tega imeli tudi koristi, a vendarle se zlasti Rusija boji, da bo ponudila drugim draavam na voljo svoje zmogljivosti, domaËi ponudniki pa bodo ostali v senci. Hkrati pa je veliko do dogovora tudi Uniji, saj bodo njena podjetja le z dogovorom dobila nemoten dostop do ?ir?ega azijskega trga. Simona Bandur Uradni list RS (17. julij 1997) in spletna stran http://www.encharter.com ii II 1^1 If ill PODRAŽITEV ZARADI VIŠJIH CEN V ENERGETIKI Obseg industrijske proizvodnje se je marca v evroobmoËju poveËal za 0,2 odstotka, prav toliko pa tudi v celotni Evropski uniji. Rast pripisuje evropski statistiËni urad Evrostat predvsem energetskemu sektorju, kjer so cene v prvi skupini narasle za 0,6 odstotka, v drugi pa za 0,7. »e teh podraaitev ne bi upo?tevali, bi se v obeh obmoËjih cene poveËale le za desetin-ko odstotka. Sicer pa sta imeli marca najveËji upad cen industrijskih proizvodov Finska, kjer so bile niaje za 0,9 odstotka, in Portulgalska, kjer so upadle za 0,3 odstotka. Najbolj pa so se povi?ale v Luksemburgu, in sicer za 3,1 odstotka, v Belgiji za 0,7 odstotka in v ©paniji za 0,6 odstotka. Na letni ravni je bila industrijska proizvodnja v evroobmoËju draaja za 2,4 odstotka in za 2,6 v Uniji. Med draavami so te cene na letni ravni najbolj poskoËile na ©vedskem (za 11,4 odstotka), na Nizozemskem (5,8 odstotka) in v Luksemburgu (5,6 odstotka), najmanj pa na Finskem, kjer so bile vi?je le za 1,4 odstotka, in v NemËiji, kjer so narasle za 1,7 odstotka. STA Ve ECJE SODELOVANJE PRI SKRBI ZA OKOLJE Evropa se mora zaËeti zavedati svoje odgovornosti za okolje v svetovnem merilu, je poudaril Emil FerjanËiË z Ministrstva za okolje, prostor in energijo na sreËanju pred peto vse-evropsko ministrsko konferenco organizacije Okolje za Evropo, ki je bila konec maja v Kijevu. Draave so na njej ocenile poroËilo o varstvu okolja v Evropi, ki ga je pripravila Evropska agencija za okolje, in podpisale tako imenovano Kijevsko deklaracijo ter protokole, katerih namen je sprejetje soglasja o ukrepih za izbolj?anje okolja na obmoËju Vzhodne Evrope, Kavkaza in srednje Azije. Na omenjeni ministrski konferenci v Kijevu so predstavniki držav evropske ekonomske komisije pri Združenih narodih, ki vključuje 52 držav, obravnavan poročilo Evropske agencije za okolje (EEA) o razmerah na področju varovanja okolja. Temeljni namen srečanja in podpisanih dokumentov je bil namreč krepitev sodelovanja in medsebojne pomoči med državami ter mednarodnimi organizacijami pri zagotavljanju biološke in kulturne raznolikosti, trajnostnega razvoja ter pri izvajanju sprejetih obveznosti in usmeritev na področju varstva okolja, so sporočili iz ministrstva za okolje, prostor in energijo. Poročilo, ki je obenem prva tovrstna analiza v državah Zahodne in Vzhodne Evrope, državah pristopnicah ter srednji Aziji, predstavlja glavne okoljske probleme in pritiske na okolje ter napredek, ki so ga dosegle ob vključevanju okoljskih zahtev v druga področja politike. Selitev onesnaaevanja Eno izmed ključnih sporočil omenjenega poročila je, da se je stanje okolja v Evropi sicer izboljšalo z več vidikov, vendar kljub temu še obstaja nevarnost, da bo precej tega napredka zaradi gospodarske rasti izničenega, saj vlade še niso ustrezno razmejile okoljskih obremenitev od ekonomske dejavnosti. Večina ukrepov za izboljšanje varstva okolja namreč še vedno temelji predvsem na posameznih korakih, ki zgolj omejujejo onesnaževanje. Po drugi strani pa so pozitivni premiki na tem področju pogosto posledica recesije ali preoblikovanja gospodarstva v zadnjem obdobju. »Iz izkušenj vemo, da se bodo te pridobitve ponovno izgubile, če bo gospodarska rast še naprej temeljila na tradicionalnih, okolju škodljivih dejavnostih, ki še vedno prevladujejo, namesto da bi se osredotočili na trajnostne in okoljsko učinkovite možnosti,« meni Gordon McInnes, začasni izvršilni direktor EEA. Kot je dodal, ta nevarnost velja še posebej za države, ki vstopajo v Evropsko unijo, ter za enajst drugih držav vzhodnega dela celine, Kavkaza in Srednje Azije - med slednje sodijo države VEKSA: Armenija, Azerbajdžan, Be-lorusija, Gruzija, Moldavija, Rusija, Ukrajina, Kazahstan, Kirgizistan, Tadžikistan, Turkmenistan in Uzbekistan.Te države so namreč v začetku devetdesetih let, ko se je se je Zahodna Evropa vse bolj spreminjala v storitveno usmerjeno družbo, prevzele velik del predelovalne industrije. Takšen gospodarsko-socialni preobrat je sicer bistveno prispeval k izboljšanju okolja v omenjenem delu Evrope, toda povzročil precejšnjo degradacijo v tretjih državah, ki so začele nadomeščati primanjkljaj. NeuËinkovito omejevanje prometa Poročilo, ki sicer ugotavlja razlike pri varovanju okolja med različnimi področji, med drugim ugotavlja, da so tiste okoljske politike, ki so se pravilno razvijale, privedle do izboljšav in zmanjšale obremenitve narave in ozračja. V Evropi so se tako, denimo, zmanjšale emisije toplogrednih plinov, ki škodujejo atmosferskemu ozonskemu plašču, podobno se je v Srednji in Vzhodni Evropi ter državah VEKSA zmanjšala obremenitev vodnih virov, ki jo povzroča zlasti kmetijstvo. Toda večina napredka je še vedno predvsem posledica, kot smo že poudarili, ublažitvenih ukrepov tehnološkega procesa ali gospodarske recesije in prestrukturiranja. Te pridobitve bodo kaj kmalu izgubljene, če gospodarska rast ne bo postala bolj učinkovita. Skladno z gospodarskim razvojem se namreč povečujejo pritiski na okolje, toda varovanje slednjega bo učinkovito šele, ko se bo gospodarstvo razvijalo, vplivi na naravo pa bodo vse manjši, kot poudarjajo predstavniki slovenskega ministrstva za okolje. Napredek, ki so ga dosegle na področju varovanja pitne vode zlasti države Srednje in Vzhodne Evrope ter VEKSA, je dvoličen, saj je posledica opuščanja kmetijstva in širjenja industrije. Zaradi tega so se začela razvijati mesta in njim pripadajoča infrastruktura, ki so zasedla obsežna območja rodovitne prsti ter na nekaterih območjih ogrozila življenjske prostore rastlin in živali. Skladno s tem se je povečal promet in njegovi vplivi na okolje. Države, zlasti članice Evropske unije, sicer iščejo nove načine in možnosti transporta, toda vsi ukrepi so bolj ali manj neučinkoviti, saj je rast prometa prehitra in prevelika, da bi se lahko pokazali rezultati prizadevanj. Teaave z odpadki ostajajo V nasprotju z nekaterimi omenjenimi pozitivnimi premiki pa niso bile prav nič uspešne politike držav, ki naj bi zmanjšale količine odpadkov. Komunalni in nevarni odpadki se namreč še naprej kopičijo in obremenjujejo naravne vire ter vrhnje plasti zemljišč, saj vodijo do erozije in zasoljeva-nja, hkrati pa ogrožajo naravne habitate. Kopičenje je privedlo tudi do pojava številnih nevarnosti za zdravje ljudi - po vsej Evropi zbuja skrb kakovost pitne vode, zlasti v zahodnih mestih pa je za prebivalstvo zelo nevarna izpostavljenost trdim delcem v onesnaženem zraku. Poročilo tako ugotavlja, da je treba pospešiti oblikovanje in uresničevanje politik, ki v celoti upoštevajo okoljske 31 32 zahteve, Ëe aeli Evropa ustrezno za?Ëititi naravo in uspe?no preiti k trajnostnemu razvoju. ?Strategija trajnostnega razvoja Unije je korak v pravo smer, ki pa zahteva veË operativnega ravnanja relativno dobro razvitih draav. Evropa bo lahko le v tem primeru ostala okoljsko verodostojna,« je poudaril McInnes in dodal, da najbolj pogre?a naËin odloËanja, ki bi upo?teval konkurenËne, pogosto pa tudi komplementarne gospodarske, socialne in okoljske zahteve. Kot enega izmed primerov dobrega politiËnega sodelovanja v praksi je navedel razliËne pobude za evropsko regionalno sodelovanje na podroËju energije. Dokumenti, sprejeti v Kijevu Prav zaradi na?tetih pomanjkljivosti in zaradi bolj ali manj klavrnega napredka pri varovanju okolja se mora zlasti Evropa zavedati svoje odgovornosti za okolje in spodbuditi draave k veËjemu in predvsem bolj uËinkovitemu sodelovanju pri varovanju narave, je sporoËilo poroËila o stanju okolja v Evropi. To pa je bila tudi ena izmed glavnih tem pogovorov na ministrski konferenci Okolje za Evropo v Kijevu, kjer so udeleaenci sprejeli posebne protokole, ki odraaajo soglasje o doseakih, razmerah in prihodnosti na omenjenem podroËju. Janez KopaË, slovenski minister za okolje, prostor in energijo, je podpisal protokol o registrih izpustov ter o strate?kih presojah vplivov na okolje. Cilj prvega je vzpostaviti razumljive in povezane draavne registre emisij ter izbolj?ati dostop javnosti do teh informacij, kar bo omogoËilo sodelovanje ljudi pri odloËanju o okoljskih zadevah ter prispevalo k zmanj?evanju onesnaaevanja okolja, so zapisali pri ministrstvu za okolje. Kot so pristavili, v Sloveniji ae zbiramo in poroËamo o delu podatkov, ki naj bi jih vseboval omenjeni register, vendar pa ga bo treba ?e raz?iriti in povezati podatkovne baze. Drugi protokol, katerega namen je predvsem dvigniti raven varstva okolja in zdravja ljudi, je ?e v pripravi, bo pa Slovenija z njim prevzela vsa doloËila evropske direktive. Sicer pa KopaË na omenjeni konferenci ni podpisal protokola o civilnopravni odgovornosti in od?kodnini za ?kodo, nastalo zaradi Ëezmejnih uËinkov industrijskih nesreË na Ëezmejne vode. Kot so pojasnili pri ministrstvu, za zdaj ?e prouËujejo razliËne vidike in vpra?anja, ki so povezani z okoljsko ?kodo, zato ?e niso pripravljeni na sprejetje v protokolu zapisanih obveznosti. Slednje med drugim v primeru odgovornosti doloËajo kazni v vi?ini od osmih do 32 milijonov evrov ter zahtevajo od upravljavcev, da zagotovijo zgolj za stalno kritje odgovornosti od dveh do desetih milijonov evrov. S sprejetjem navedenih dokumentov so se predstavniki draav, ki so se udeleaile ministrske konference v Kijevu, zavezali, da bodo prevzeli odgovornost za okolje tako na domaËih tleh kot tudi drugje. Da bi obvarovali naravo, je namreË treba pri uresniËevanju ukrepov, ki to zagotavljajo, sodelovati, saj se prizadevanja posameznih deael ne obrestujejo. Tako je, denimo, Zahodna Evropa sicer nekoliko omilila emisije toplogrednih plinov v ozraËju, toda predvsem zato, ker je veje industrije, ki so jih povzroËale, prinesla na tretje draave, kot je zapisano v poroËilu Evropske agencije za okolje, ki je bila podlaga za presojo v Kijevu. Tako se okolje v svetovnem merilu prav niË ni izbolj?alo, kveËjemu ?e poslab?alo na nekaterih obmoËjih. Ministri menijo, da so sodelovanje, trajno-stni razvoj in okoljska uËinkovitost edini pravi koraki k ohranjanju naravnih danosti, kako bodo draave to v resnici izpolnjevale, pa bo mogoËe opaziti ?ele Ëez nekaj let, morda celo desetletij. Vsekakor pa ni odveË dodati, da so za varovanje okolja odgovorne predvsem razvite draave, ki lahko denarno pomagajo draavam, ki si ne morejo privo?Ëiti precej dragih ukrepov za varovanje okolja. Simona Bandur Povzeto po STA Foto arhiv R, USIJA PRED ENERGETSKO REFORMO Ruski elektroenergetski sektor se je znašel v devetdesetih letih v velikih težavah: proizvodnja je začela zaradi slabega vzdrževanja drastično upadati, številne rudnike so zaprli, zmanjšala se je količina načrpane nafte in pridobljenega zemeljskega plina ... Glede na to, da je ta sektor ena izmed gonilnih sil tamkajšnjega gospodarstva, je vlada pred dvema letoma sprejela program, po katerem naj bi ga spet postavila na noge in izrabila elektroenergetske zmožnosti. Rusija ima moanosti, da postane na vseh podroË-jih ena izmed vodilnih elektroenergetskih sil -proizvede namreË najveË nafte, izvozi najveË zemeljskega plina, na njeni zemlji so najveËje zaloge premoga, poleg tega pa je tretja najveËja porabnica elektriËne energije in elektroenergetskih surovin. Toda kljub temu se je zna?la v hudih gospodarskih teaavah, ki so predvsem posledica politiËnih dogodkov v prej?njih desetletjih, ?e zlasti na prehodu devetdesetih let prej?njega stoletja. Vlada se je zato odloËila, da bo pribliaala elektroenergetski sektor smernicam, ki so ae vzpostavljene v Evropski uniji, toda pred tem ga mora ?e pri-vatizirati, predvsem pa privabiti tuje investitorje, saj bodo ti lahko pomagali obnoviti ter nanovo zgraditi revno in dotrajano infrastrukturo. Gospodarske razmere Dobro poslovanje elektroenergetskega sektorja je vitalnega pomena za rusko gospodarstvo, saj prispeva kar trinajst odstotkov k skupnemu domaËemu bruto proizvodu (BDP) in prina?a 40 odstotkov sredstev od izvoza. Predsednik Vladimir Putin se sicer trudi, da draava ne bi bila toliko odvisna od svojih energetskih virov, a vendarle mu ne preostane drugega, kot da zaËne obnavljati to vejo, Ëe aeli postaviti domaËo ekonomijo spet na noge - sredstva s tega podroËja lahko namreË precej pripomorejo tudi k obnavljanju drugih gospodarskih panog. Po drugi strani pa je gospodarsko stanje na splo?no tudi zelo pomembno za elektroenergetski sektor - brez rasti namreË ni investicij, zaradi Ëesar upada proizvodnja, ki ogroaa ekonomsko in politiËno stabilnost draave. Toda v zadnjih letih vendarle kaae nekoliko bolje, saj je BDP leta 2000 zrasel za 8,3 odstotka, leto zatem pa za 5,1 odstotka. V istem obdobju se je umirila tudi inflacija, draavi ostaja le ?e eno veliko breme: 154 milijard dolarjev javnega dolga. Zakonodajne in administrativne ovire Zaradi slabih razmer na domala vseh podroËjih se je ruska vlada lotila reforme elektroenergetske veje gospodarstva relativno poËasi. Naftni sektor je zaËela prenavljati ae v zgodnjih devetdesetih in ustanovila nekaj zasebnih podjetij, predvsem na podroËju distribucije, veËina omreaja pa je kljub temu ?e ostala v rokah draave oziroma podjetja Transneft. Svoj delea pri proizvodnji in distribuciji nafte v tej draavi so si prizadevala pridobiti tudi tuja podjetja, zato je vlada sprejela posebni sporazum o delitvi proizvodnje, toda obstojeËa zakonodaja ni dovoljevala izpolnjevanja sprejetih smernic. Da bi lahko sodelovali, mora vlada tako spremeniti zakonodajo, toda predlogi do zdaj ?e niti niso pri?li do dume (ruski parlament). Tako imata monopol v elektroenergetskem sektorju ?e vedno Gazprom, ki ima roke nad proizvodnjo, distribucijo in prodajo zemeljskega plina, ter Zdruaeni energetski sistemi na podroËju proizvodnje elektriËne energije. Poleg tega pa sta omenjeni podroËji razdeljeni tudi administrativno, saj zanje skrbita loËeni ministrstvi, pristojni za energijo in jedrsko energijo. Reforma naftnega sektorja Prvi korak pri reformi naftnega sektorja je poveËanje naËrpane koliËine tega vira, toda pred tem mora draava ustvariti razmere, ki bodo to omogoËale. Podjetja namreË zaradi pomanjkanja denarja ne morejo investirati v razvoj novih polj. Zaradi tega je vlada pred tremi leti odobrila povi?anje cen, podjetja pa poËasi polnijo blagajne, da bodo v naslednjih letih vendarle lahko zaËela uporabljati nove tehnologije ter izbolj?ala obstojeËo infrastrukturo. A to ne bo zadostovalo, privabiti bo namreË treba ?e tuje investitorje. Nekoliko bolj obetavne so razmere na trgu z zemeljskim plinom, saj se je prenova tega podroËja zaËela bolj zgodaj. Tako naËrtuje zdaj draava, torej Gazprom, gradnjo novih plinovodov na zahodu deaele, kar bo omogoËilo dostop do kitajskega trga in do drugih draav Daljnega vzhoda. Kriza v rudarstvu Najslab?e kaae rudarstvu, Ëetudi je Rusija takoj za Zdruaenimi draavami Amerike druga draava po koliËini premoga. V zaËetku devetdesetih je ekonomska kriza namreË zelo prizadela to panogo - mnoga podjetja, ki so potrebovala ta vir za proizvodnjo, so propadla ali pa so omejila delo, zaradi Ëesar se je bistveno zmanj?alo povpra?evanje. ©tevilne rudnike so zaradi tega zaprli, kar je privedlo do brezposelnosti in rev?Ëine, preostale obrate pa so prevzeli zasebni lastniki in ustanovili manj?a podjetja. Tako se je koliËina nakopanega premoga med letoma 1992 in 1998 prepolovila in zmanj?ala toliko, da domaËi rudniki niti ne morejo veË oskrbovati domaËih porabnikov, zaradi Ëesar je draava morala zaËeti uvaaati premog s Kitajske in Ka-zahstana. V zadnjih letih gre vendarle na bolje. Vlada se namreË trudi izbolj?ati obstojeËe stanje - njen cilj je poveËati proizvodnjo elektriËne energije, pridobljeno v termoelektrarnah, do leta 2020 na 28 odstotkov porabe v deaeli, kar je za dvanajst odstotkov veË, kot je zna?ala leta 1999. A kljub temu ni mogoËe priËakovati, da si bo panoga tako opomogla, da bi dosegla stanje pred krizo. K temu veliko prispevajo tudi okoljevarstvene zahteve po zmanj?anju emisij - pridobivanje energije s trdimi gorivi 33 Foto Dušan Jež 34 je namreË eden izmed najveËjih onesnaaevalcev ozraËja. Investicije so nujne Zaradi rudnih in drugih bogastev je Rusija kajpak Meka za tuje investitorje, toda - kot ae reËeno - slednji zaradi zakonodaje, ki dopu?Ëa monopolistiËen poloaaj, nimajo vstopa na ta trg. Zdruaeni energetski sistemi, ki so v 52-odstotni lasti draave, imajo monopol na podroËju proizvodnje elektriËne energije. V lasti imajo 72 elektroenergetskih podjetij in pribliano 70 odstotkov distribucijskega omreaja. V draavi deluje 469 elektrarn s skupno moËjo 203 GW, od tega pripada 68 odstotkov ali 156 GW 407 termoelektrarnam, hidroelektrarnam 21,5 odstotka, preostalih 10,5 odstotka pa jedrskim elektrarnam. S temi zmogljivostmi proizvede draava dovolj za domaËe potrebe, nekaj energije tudi izvozi, kljub temu pa so obstojeËe zmogljivosti od leta 1990 nekoliko okrnjene. Takrat so namreË prenehale delovati ?tiri nuklearke s skupno moËjo 10 GW, poleg tega pa je proizvodnja upadala tudi zaradi slabega investiranja v dotrajane objekte. Pridobivanje elektriËne energije se je spet zaËelo poveËevati od leta 1998, ko je proizvedla draava 788 kWh -leta 2000 je namreË ta ?tevilka narasla na 836 kWh. Hkrati se je v istem obdobju poveËalo tudi povpra?evanje, in sicer s 715 kWh na 767 kWh. »edalje veËje potrebe prebivalstva pa so v nasprotju s teanjami Gazproma, ki se je v zadnjih letih zaËel posveËati predvsem tujim trgom in nekoliko zanemarjati domaËe porabnike. Sodelovanje z Evropsko unijo Kot ae reËeno, lahko iz takih razmer Rusiji pomagajo le tuji investitorji, zato je vlada pripravljena pospe?evati tako politiko, natanËneje - to je celo ena izmed njenih prednosti, ki pa jih bo lahko zagotovila le z ustreznimi zakonodajnimi spremembami, predvsem na podroËju davkov. Poleg tega mora razbiti tudi obstojeËi monopolistiËen poloaaj omenjenih dveh podjetij. V dokumentu, sprejetem maja 2001, je tako ae zapisala, da bo Zdruaene energetske sisteme reorganizirala v veË manj?ih proizvodnih in distribucijskih podjetij, a ti naËrti so po mnenju mnogih strokovnjakov ?e vpra?ljivi. Toda drugih morebitnih investitorjev ni. Predstavniki Zdruaenih energetskih sistemov sicer trdijo, da lahko v naslednjih letih investirajo po milijardo dolarjev v razvoj zmogljivosti, toda po njihovem mnenju to ?e zdaleË ne bo dovolj. Kot pravijo, bi potrebovali za modernizacijo in zgolj nujno vzdraevanje v naslednjem desetletju od 20 do 35 milijard dolarjev. Prav zaradi tak?nih razmer doma ter zaradi priËakovanja, da bo kmalu izgubilo monopolistiËen poloaaj, se je omenjeno podjetje zaËelo usmerjati na zunanje trge ter se povezovati predvsem z Ukrajino, Moldavijo, Bolgarijo in Romunijo, pozneje naËrtuje ?e sodelovanje s Srbijo, TurËijo in baltskimi draavami. Sicer pa je kljuËnega pomena povezovanje z Evropsko unijo - predstavniki podjetja so se ae dogovarjali s sorodnimi podjetji s tega obmoËja o tem, kako ?uniËiti aelezno zaveso« med vzhodom in zahodom. Prvi korak k temu je, kot smo ae veËkrat poudarili, odstranitev zakonodajnih ovir ter prilagajanje okoljevarstvenih zahtev. V Rusiji so namreË ti standardi v primerjavi z Evropsko unijo ?e zelo nizki. Na novembrski konferenci v Londonu je Vyatcheslav Voronin, direktor Zdruaenih energetskih sistemov, primerjal liberalizacijo v Evropski uniji s smernicami, ki jih je sprejela ruska vlada, in ugotovil, da so aelje enake, toda Rusija je kljub temu vsaj tri leta za Unijo, kar zadeva izvajanje sprejetih zahtev. Tudi on je poudaril, da so tuje investicije vitalnega pomena za rusko elektrogospodarstvo. Rusija torej kljub neizmernemu naravnemu bogastvu sama ne bo mogla premagati klavrnih razmer v elektrogospodarstvu. Zato bo morala privabiti tuja podjetja, ki so zagotovo zainteresirana za ta trg, vendar zaradi ostankov aelezne zavese nanj nimajo vstopa. Re?itev je v rokah vlade, ki mora odstraniti zakonodajne okvire. Smernice za reformo elektroenergetike je sicer ae sprejela, a jih ni mogoËe izvajati, dokler ne naredi omenjenega koraka. Glede na to, da duma niti ?e ni obravnavala teh sprememb, veËjih premikov v kratkem ni priËakovati, Ëetudi je krepitev tega podroËja vitalnega pomena za okrepitev gospodarstva v tej draavi, hkrati pa tudi za oskrbo sosed in drugih draav, saj je Rusija ena izmed draav, ki ima najveË nafte, zemeljskega plina in premoga. Simona Bandur Povzeto po www.platts.com K OLIKO JE VREDEN »LOVEK?1 »love?ke zmoanosti, torej zaposleni, so najpomembnej?e sredstvo vsakega podjetja. O tem ni dvoma, toda kak?na je resniËna vrednost delovne sile? Pogosto se namreË dodaja, da dve enaki podjetji, ki se ukvarjata z enako dejavnostjo in delujeta v istem okolju, dosegata razliËne rezultate. Razlogi za to so sicer lahko ?tevilni, vendar pa so najveËkrat posledica razliËnih delovnih sposobnosti zaposlenih, meni Franko Milost v knjigi RaËunovodstvo Ëlove?kih zmoanosti. Omenjeni avtor obravnava kakovost Ëlove?kih zmoanosti z vidika raËunovodstva in ugotavlja, da je v tem smislu mogoËe izkazati le tista sredstva in obveznosti podjetij, ki se jih da vrednostno izraziti. Zaposleni, sicer najkakovostnej?a in najpomembnej?a sredstva podjetja, kot poudarja, namreË niso izkazana v bilancah stanja, kar pa ?e ne pomeni, da so obravnavani kot nekaj nepomembnega. Prav zaradi aelje ovrednotiti Ëlove?ke zmoanosti se je v ?estdesetih letih prej?njega stoletja razvila posebna veja raËunovodstva, tako imenovano raËunovodstvo Ëlove?kih zmoanosti, ki je opredeljeno kot proces ugotavljanja podatkov o delu zaposlenih in poroËanje o tem zainteresiranim uporabnikom. RaËunovodstvo Ëlove?kih zmoanosti, ki jih nekateri avtorji imenujejo tudi intelektualno premoaenje, obravnava zaposlene kot premoaenje podjetja, kar pomeni, da si prizadeva prikazati vrednost delavcev med sredstvi za izkazovanje naloab v zaposlene kot poveËanje njihove vrednosti, poudarja Franko Milost. Na ta naËin izenaËuje delo, prvino poslovnega procesa, s preostalimi tremi prvinami (delovna sredstva, predmeti dela in storitve) in posku?a ugotoviti stro?ke delovne sile za podjetje in vrednost, ki jo prina?ajo slednjemu. Ti podatki so namreË zelo pomembni za naËrtovanje kadrovske politike organizacije. Zaposleni lahko gredo drugam Kot smo ae poudarili, zaposleni so nujni sestavni del podjetja, ena izmed prvin poslovnega procesa. Sleherna izmed njih prispeva h kakovosti in na koncu tudi dobiËku podjetja. Toda zaposleni se bistveno razlikujejo od preostalih sestavin, saj pomenijo najproanej?i in najbolj kompleksen del organizacije - so namreË netrajna sestavina podjetja, saj se lahko zaposlijo drugje. Mobilnost Ëloveka lahko po mnenju Milosta obravnavamo z razliËnih vidikov - poleg tega, da si lahko poi?Ëejo zaposlitev v drugem podjetju, so se sposobni tudi premikati tako v organizaciji sami kot tudi v sistemu, kar pomeni, da delujejo v vlogi prenosnika informacij. Toda tudi delovno silo je treba podobno kot druge prvine najprej priskrbeti in nato ?e usposobiti. To pa je povezano s stro?ki, ki jih oznaËujejo raËunovodje kot stro?ke dela. Mednje sodijo stro?ki delovanja kadrovske sluabe, usposabljanja zaposlenih za opravljanje dela, prejemki zaposlenih, dajatve za socialno varnost in druge dajatve, ki so odvisne od prejemkov delavcev, bonitete in stimulacije, neobvezne dajatve podjetja za dodatno socialno varnost zaposlenih in razna povraËila stro?kov, ki jih imajo delavci pri opravljanju svojih dolanosti. Med Ëlovekom in preostalimi prvinami poslovnega procesa torej je neka podobnost, saj so vse povezane s stro?ki, obenem pa obstaja med njimi velika razlika - Ëlove?kih zmoanosti namreË ni mogoËe natanËno vrednostno izraziti. Prej na?teti stro?ki ne poveËujejo nujno sposobnosti Ëloveka, temveË je ta odvisna predvsem od posameznika in od podjetja ter od tega, koliko so pripravljena vlagati v svojo delovno silo. ?Cilj ravnanja z zaposlenimi je prispevati k poveËanju vrednosti organizacije; to doseaemo z optimiranjem vrednosti zaposlenih. Najpomembnej?i kriterij uspe?nosti organizacije je sprememba (torej poveËanje) vrednosti zaposlenih v njej,« meni Franko Milost. Faze ravnanja z zaposlenimi ©tevilne raziskave, ki jih povzema omenjeni avtor, so pokazale, da so za podjetja, predvsem pa za raËunovodje, pri sprejemanju poslovnih odloËitev pomembne predvsem naloabe, ki imajo ugodnej?e finanËne posledice za organizacijo. Tako informacije o vrednosti zaposlenih in naloab v zaposlene niso niti vkljuËene v raËunovodske izkaze, vsaj neposredno ne. Toda praksa je pokazala, da so ti podatki za podjetje nadvse pomembni, saj lahko z njihovo pomoËjo usmerja kadrovsko politiko in s tem tudi ustrezno poveËa svoj dobiËek. Vrednotenje zaposlenih je torej kljuËnega pomena za razvoj organizacije, to nalogo pa naj bi izpolnili raËunovodje s sistemom raËunovodstva Ëlove?kih zmoanosti, ki ne ponuja le informacij o zaposlenih, temveË oblikuje tudi filozofijo ravnanja z njimi. Omenjeni avtor tako ponuja faze ravnanja z delovno silo - prva je faza pridobitve, sledijo razvoj razmestitev, ohranitev, ovrednotenje in nagrajevanje zaposlenih. Prva obsega izbiro in najem zaposlenih, ki lahko zadovoljijo tako zdaj?nje kot tudi prihodnje potrebe po delovni sli v podjetju, toda za to je treba zelo dobro poznati cilje podjetja in paziti na ohranitev primernega razmerja med naËrtovanimi stro?ki in priËakovanimi koristmi, meni Franko Milost. Podjetje mora biti zato dobro obve?Ëeno o zaposlenih, saj na podlagi tega oblikuje predraËun stro?kov, ki bodo nastali z iskanjem nove delovne sile, obenem pa mora oblikovati merila, ki bodo v pomoË pri izbiri slednje. V fazi razvoja je treba odgovoriti na vpra?anje, ali je bolj ustrezno poiskati ljudi zunaj podjetja ali pa za nove naloge zgolj usposobiti ae zaposlene. Tudi pri tem so kajpak odloËilnega pomena stro?ki. Zadovoljstvo vodi k uspehu Razmestitev zaposlenih je proces razporejanja delavcev na ustrezna delovna mesta, pri tem pa je treba paziti, da je ta korak narejen Ëim bolj uËinkovito oziroma na podlagi usposobljenosti ljudi (dejavnik produktivnosti zaposlenega), da so za- 35 36 posleni motivirani za učenje (dejavnik razvoja delavca) in da bodo na novih položajih tudi zadovoljevali svoje želje in potrebe (dejavnik osebnega zadovoljstva). Brez upoštevanja navedenih dejavnikov je namreč prerazporeditev neuspešna in podjetju prej škodi kot koristi. Naslednja faza, ohranitev zaposlenih, teži k ohranjanju delovnih sposobnosti zaposlenih kot posameznikov in kot celote v podjetju. Ce je ogrožena, lahko povzroči velike stroške, poudarja avtor. Ce, denimo, vodja oddelka pritiska na zaposlene, naj povečajo produktivnost in zmanjšajo stroške, bo to slabo vplivalo na medčloveške odnose, motivacijo zaposlenih in podobno, kar bo povzročilo nezadovoljstvo. Zaradi tega se zna zgoditi, da bodo zaposleni začeli odhajati iz podjetja, zato jih bo moralo nadomestiti, to pa bo privedlo do mnogo višjih stroškov. Zato potrebuje podjetje ustrezen sistem notranjega nadzora, s katerim ugotavlja stopnjo zadovoljstva ter na podlagi tega tudi ustrezno in pravočasno ukrepa. Nedenarno vrednotenje zaposlenih Vrednotenje zaposlenih je proces, s katerim želimo ugotoviti njihovo zdajšnjo in prihodnjo vrednost za podjetje. Toda pri tem niso pomembna zgolj denarna merila, ki se najpogosteje uporabljajo, temveč tudi nedenarna, piše avtor. Pri slednjem poskušamo ovrednotiti znanje in izkušnje zaposlenih, njihovo uspešnost pri delu, potenciale, vedenje ter subjektivno pričakovano korist. Se zlasti pomembno je vrednotenje znanja in izkušenj, saj lahko na podlagi tega ocenimo delovni potencial zaposlenih, obseg in kakovost storitev, ki jih je mogoče pričakovati od njih, meni Milost. Sicer pa lahko nedenarno vrednotenje v nekaterih primerih nadomesti tudi denarno, denimo, pri razporejanju zaposlenih, v veliko pomoč je kajpak tudi pri sprejemanju poslovnih odločitev. Uspešnost ugotavljamo na različne načine, med katerimi sta najpomembnejša ocenjevanje in razvrščanje. Prvi ugotavlja umske sposobnosti posameznika, njegovo strokovno znanje in motiviranost, vpliv na medčloveške odnose, njegove sposobnosti presojanja in podobno. Razvrščanje pa je ocenjevanje glede na predpostavljeno kakovost. Tako je mogoče razvrstiti zaposlene na različna delovna mesta. Zadnja faza - nagrajevanje -, ki obsega plačo, napredovanje in priložnostne nagrade, je neločljivo povezana z vrednotenjem. Ustrezno ugotovljena vrednost zaposlenih je namreč podlaga za oblikovanje sistema nagrajevanja v podjetju. Četudi ocenjujejo podjetja svoje zaposlene predvsem skozi prizmo dobička oziroma stanja v blagajni, je tak način velikokrat zelo pomanjkljiv, saj vrednoti zaposlene le v pogledu stroškov, ne pa tudi glede na njihove sposobnosti, učinkovitost in znanje, ki jih ni mogoče neposredno izmeriti. Franko Milost tako poudarja pomen računovodstva človeških zmožnosti, ki ne ocenjuje zaposlene le v luči stroškov, temveč tudi glede na njihovo vrednost za podjetje. Simona Bandur Povzeto po knjigi Franka Milosta Računovodstvo človeških zmožnosti ROPSKA U SPORNO PREDSEDOVANJE UNIJI NaËin predsedovanja v raz?irjeni in institucionalno prenovljeni Evropski uniji ?e vedno buri Ëlanice, zato so na nedavnem sreËanju Evropske konvencije, ki pripravlja skupno ustavo, najveË pozornosti namenili prav tej temi. Predstavniki Benelu-ksa tako predlagajo, da bi zvezo ?e naprej po ?est mesecev vodila posamezna Ëlanica, predsedovanje sveta Unije za splo?ne zadeve pa bi zaupali predsedniku Evropske komisije ter vodenje sveta za zunanje zadeve zunanjemu ministru Unije. Na tak naËin bi po njihovem mnenju zadostili zahtevam po kontinuiteti in koherentnosti. Svet EU naj bi, kot predlagajo, odloËitve (razen v primerih, ko bi ustava doloËala drugaËe) sprejemal s kvalificirano veËino oziroma s podporo draav Ëlanic, ki sestavljajo najmanj tri petine prebivalcev Unije. Poleg tega so omenjene tri draave pripravljene sprejeti predlog, po katerem bi ?tela komisija najveË 15 komisarjev, vkljuËno z zunanjim ministrom EU, ki bi bil tudi podpredsednik komisije, in prav toliko Ëlanov, ki pa ne bi imeli glasovalne pravice, temveË le posvetovalno vlogo. S tem bi vsaka draava sicer dobila svojega komisarja, vendar pa bi lahko glasovala le polovica med njimi, oba dela pa naj bi se izmenjavala po sistemu enakopravne rotacije. Tako bi po mnenju predstavnikov Belgije, Luksemburga in Nizozemske omogoËili, da se ohrani uËinkovitost institucije. Z omenjenim naËrtom so aeleli potolaaiti predvsem manj?e Ëlanice Unije, ki se bojijo, da bodo po ?iritvi izgubile svojega komisarja. Podobne zamisli kot draave Bene-luksa je predstavila tudi Evropska komisija, ki pa je predlagala ?e, da bi moËan predsednik komisije lahko sam prestavljal in imenoval komisarje iz enega dela v drugega, vendar pa meni, da bi morali glasovalno pravico obdraati vsi Ëlani institucije. Pri tem kaae dodati, da veËina manj?ih Ëlanic Unije nasprotuje zamisli predsednika Evropske konvencije o vzpostavitvi poloaaja predsednika EU, ki naj bi zastopal vlade draav Ëlanic. VeËje Ëlanice ta predlog podpirajo, zato se ae stekla pogajanja, ki naj bi prinesla kompromisno re?itev. STA DENAR ZA POPRAVILO TE NIKOLA TESLA Evropska unija je v okviru programa pomoËi za obnovo, razvoj in stabilizacijo Zahodnega Balkana (CARDS) namenila Srbiji in »rni gori 242,5 milijona evrov pomoËi za leto 2003. Sredstva so namenjena gospodarskemu prestrukturiranju in izvedbi nujnih reform, programom, ki bodo pospe?evali uËinkovite oblike vodenja in ustanovitev institucij, gospodarskemu in druabenemu razvoju ter izoblikovanju civilne druabe. NajveË denarja -141 milijonov evrov - bo razdeljenih med tri podroËja: energijo (69 milijonov), okolje (12,5 milijona) in transport (4,5 milijona). Sredstva za prvo skupino so namenjena predvsem popravilu termoelektrarne Nikola Tesla ter uvajanju sodobnih naËinov vodenja, v okviru druge skupine pa naj bi razvili potrebne institucije in pripravili nacionalni program ter njegove lokalne razliËice za sanacijo okolja, predvsem omejevanje ?kodljivih virov onesnaaevanja. STA Foto Drago Papier Mag Drago ©tefe v krogu sodelavcev druabe Elektro Gorenjska. Nadaljevanje s strani 28 Mag. Stefe je v okviru poslovnega odbora za gradnjo malin hidroelektrarn pri Elektrogospodarstvu Slovenije prenašal izkušnje o gradnji in ohranjanju malih vodnih proizvodnih virov, ki s posodobitvijo, avtomatizacijo in ekološko vpetostjo v prostor proizvajajo ekološko najbolj čisto »zeleno elektriko«. Te male HE so še vedno vzor in vzorec za večje izkoriščanje vodnega potenciala na manjših vodotokih, ki ga danes izrablja 105 malih elektrarn na Gorenjskem. S sodelavci je uresničil projekt samosin-hronizacije malih hidroelektrarn; z obremenilnimi diagrami in preizkušanji so sledili ustrezni izrabi jalovih moči in pri tem upoštevan determinirane preto-kovne obtežbe. Prva cevna turbina v Jugoslaviji je bila kot eksperiment postavljena prav v HE Sava Kranj, pridobljene izkušnje pa bodo še lahko v pomoč pri njihovi nadaljnji uporabi in pravilnem izkoriščanju naših vodotokov. Zelo pomembno je, da so pri posegih v prostor pri gradnji vozli-ščnih distribucijskih razdelilnih transformatorskih postaj, povezanih v 110 kV daljnovodne zanke, kot sta v Kranju RTP Zlato polje in RTP Labore, upoštevan okoljevarstvene vidike. Z gradnjo sodobnih stikališč z zaprtim plinskim sistemom SF6, obnovo srednjenapetostne distribucijske mreže s prehodom iz 10 na 20 kV obratovalno napetost, zamenjavo nadzemnih vodov s kabelskim omrežjem, z združitvijo poslovno tehnične dejavnosti na skupni lokaciji v novi poslovni stavbi na Primskovem v Kranju, z vizijo novega distribucijskega centra vodenja je mag. Drago Stefe povezal elektroenergetske, telekomunikacijske in sodobne informacijske poti in storitve. Organizacijski in poslovni izzivi v zadnjem desetletju so zahtevah preoblikovanje družbenega podjetja v delniško družbo. Dejavno vključevanje delavcev pri soupravljanju, pa tudi priprave za delovanje v novih razmerah v odprtem evropskem okolju so bile naloge mag. Stefeta. In še številne dodatne naloge, ki jih je mag. Drago Stefe uresničeval tudi v državnih in strokovnih institucijah ter združenjih. Bil je predsednik izvršnega sveta občine Kranj, sodeloval je v nadzornih organih delniških družb, bil delegat v svetu Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, bil član upravnega odbora Gospodarske zbornice Slovenije, predsednik Združenja za energetiko Slovenije, član Planiškega komiteja, vodil je odbor za elektrifikacijo Bolnišnice Franja, dejavno deloval v raznih organih SNK WEC, sedaj pa deluje tudi v projektnem svetu za celostno ureditev starega Kranja. Mag. Mag. Drago Stefe je s svojim dosedanjim delovanjem vidno zaznamoval področje razvoja elektroenergetske dejavnosti, tako lokalno kot širše v državi, pa tudi področje ohranjanja kulturne in zgodovinske dediščine. Po več kot 40 letih uspešnega dela bo 30. septembra 2003 odšel v pokoj, po sklepu vlade pa bosta 1. oktobra novo delovno dolžnost v družbi Elektro Gorenjska prevzela Jože Knavs, predsednik uprave, in mag. Andrej Sušteršič, član uprave. Stefe je namreč dejaven ne le v kulturnih ustanovah, temveč tudi pri ohranjanju naše zgodovinske in kulturne dediščine. Omenimo samo kompleksno spominsko ureditev Udinega boršta. Je tudi velik ljubitelj, narave, gora. Kot je nekoč sam dejal, se veseli uspeha znanih in neznanih ljudi, ki na ta način ustvarjajo prijaznejše okolje. Miro Jakomin, Drago Papler 37 IELJSKA DISTRIBUCIJA PRAZNUJE 90-LETNICO V delniški družbi Elektro Celje letos praznujejo 90-letnico organiziranega in strokovno vodenega distribuiranja električne energije. Med pomembne dogodke, ki sovpadajo s praznovanjem visoke obletnice, sodijo še zlasti skorajšnji podpis pogodbe o prenovi distribucijskega centra vodenja, postavitev nove razdelilne transformatorske postaje 110/20 kV Laško in 50-letnica Elektrotehniškega društva Celje. Praznovanju, ki je ob koncu maja doseglo vrhunec s slavnostno prireditvijo, dajejo vsebinsko tezo tudi drugi pomembni projekti na poslovnem, tehnično-tehnološkem in investicijskem področju. ^ 3L o> 38 Peter Petrovič, direktor delni?ke druabe Elektro Celje, je na podlagi dostopnih podatkov pojasnil, da je bil pomemben vir energije v mestu Celje zgrajen leta 1910 za potrebe Tovarne emajli-rane posode, in sicer v izvedbi dveh parnih kotlov in turbine moËi 300 kW ter generatorja 300 kVA. In?talirana moË je zadostovala za tovarno, preseaek pa je lastnik Westten zaËel prodajati mestu Celje. Mestni svet obËine je iskal re?itev za elektrifikacijo mesta in to nalogo zaupal podjetju Mestne elektrarne Celje, ki je zaaivelo v letu 1913. Razvoj podjetja Elektro Celje sega v leto 1913, ko je bila z nastankom Mestne elektrarne v Celju ustanovljena prva tovrstna gospodarska organizacija za oskrbovanje uporabnikov elektriËne energije na oajem okoli?u mesta. Posodobitev DCV Elektro Celje Kot je povedal pomoËnik direktorja Rade Kneževič, so se lotili posodobitve distribucijskega centra vodenja Elektro Celje, in sicer so trenutno v sklepni fazi priprav. Pred njimi je skoraj?nji podpis pogodbe z izbranim doba- viteljem, kar po nakljuËju sovpada s praznovanjem 90-letnice organizirane preskrbe z elektriËno energijo v Celju. Tudi obstojeËi distribucijski center vodenja ima Ëastitljivo starost. Leta 1966 so bile vgrajene prve telemehanske konËne naprave Iskra TME66 v nekaj objektih, kjer je do takrat morala biti posadka, in v DCV-ju. Po prvotnih telemehanikah, ki so bile zgrajene v diskretni tranzistorski tehniki, so pri?le naprave z integriranimi vezji in mikroraËunalniki, v devetdesetih letih pa so le-te zamenjale naprave tretje generacije daljinskega vodenja, ki temeljijo na uporabi standardnih osebnih raËunalnikov, lokalnih omreaij in programskega produkta Scada. VeËina sedanjih naprav obratuje neprekinjeno od leta 1992, zato je tehnolo?ka zastarelost opreme nujno narekovala posodobitev DCV-ja. Podjetje Elektro Celje je 11. oktobra lani v Uradnem listu objavilo javni razpis za oddajo naroËil za dobavo tehnolo?ke opreme za prenovo distribucijskega centra vodenja in oddaljenih delovnih mest Slovenj Gradec in Kr?ko. Postopek izbire je skupaj s pritoabenim postopkom enega od neizbranih ponudnikov pred draavno revizijsko komisijo trajal sedem mesecev. Izbira dobavitelja z javnim razpisom je ob ae znanih teaavah, ki so jih doaivela v svojih razpisih vsa elektrodi-stribucijska podjetja v Sloveniji, imela to prednost, da so ponudniki iz razpisa v razpis niaali cene, tako da so se na koncu celo prepolovile. Med tremi ponudniki je bil izbran dobavitelj C&G, d.o.o. Ljubljana, ki bo dobavo uresniËil skupaj s podjetjema Iskra Sistemi, d.d., Ljubljana in PSI AG, Aschaffenburg, ZRN. Poleg glavnega razloga, to je za- Foto Miro Jakomin Peter PetroviË, direktor Elektra Celje. Foto Elektro Celje Prof. dr. Marko Jagodic, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije, je na slavnostni prireditvi ob 50-letnici Elektrotehniškega društva Celje, ki je 18. aprila 2003 potekala v hotelu Storman, izročil plaketo predsedniku društva Srečku Mašeri (na levi strani). starelosti naprav, je še več drugih stvari, ki govorijo v prid posodobitvi sistema daljinskega vodenja v elektrodistribuciji. Poleg aplikacij, ki so znane pod imenom Scada, bodo začeli intenzivno uporabljati funkcije DMS (Distribution Management System). Slednje bodo poleg avtomatizacije omogočile prevzemanje novih obveznosti, ki jin ima Elektro Celje v razmerah deregulacije trga električne energije, zmanjšanje izgub v elektroenergetskem omrežju, analizo različnih parametrov omrežij, hitrejše odkrivanje napak, avtomatizacijo SN omrežja in boljše servisiranje odjemalcev električne energije. Posodobitev DCV Elektro Celje bo predvidoma končana do junija 2004, operativno pa bodo nove naprave zaživele ob koncu leta 2003, seveda če bodo pravočasno in kakovostno pripravljeni vsi vhodni podatki, kar je obsežna naloga, s katero se ukvarjajo že nekaj časa. Učinkovitejša oskrba na območju Laškega Po besedah Alojza Mačka, vodje službe razvoja in investicij, v tem času v Elektru Celje končujejo tudi dela v novi RTP 110/20 kV Laško, ki bo služila za distribucijsko napajanje z električno energijo na širšem območju Laškega. RTP je zasnovana kot daljinsko voden in nadzorovan objekt brez posadke. Pri izvedbi te postaje je sodelovalo več izvajalcev, ki so bili izbrani v skladu z Zakonom o javnih naročilih. Zaradi prostorske omejitve bo postaja vključena na obstoječe dvo-sistemske 110 kV zbiralnice v RTP 110/35 kV Laško, ki je v upravljanju Elesa. Tako bo nova postaja tehnološko podaljšanje obstoječe postaje in povezana na 110 kV strani na skupno obratovanje daljnovodov 110 kV. V RTP 110/20 kV Laško se bo energija transformirala na napetost 20 kV in se v stikališču razdelila na posamezne 20 kV izvode. Predvideni so 20 kV kabelski izvodi, ki bodo napajan distribucijske transformatorske postaje na širšem območju Laškega. Nova postaja bo tudi omočila rezervno napajanje sosednjih območij. Z zgraditvijo nove RTP bo omočen postopen prehod iz 35 kV in 10 kV distribucijskega omrežja na enotni 20 kV napetostni nivo. RTP Laško obsega 110 kV zunanje stikališče v prostozračni izvedbi, 20 kV notranje stikališče in komandni prostor s pomožnimi prostori. Transformacija bo izvedena z dvema transformatorjema 110/20 kV, moči 20 MVA. Poleg tega v podjetju Elektro Celje na investicijskem področju uresničujejo še več drugih pomembnih projektov, o katerih smo v Našem stiku že pisan. Veliko prizadevanj namenjajo tudi kakovosti; prav zdaj se trudijo pridobiti certifikat ISO 9001/2000. Kot predvidevajo, naj bi certifikacijsko presojo opravili v oktobru. Dobro se zavedajo, da se je treba v novih gospodarskih razmerah obnašati tržno, med adute na trgu pa sodi tudi certifikat kakovosti. 50 let Elektrotehniškega društva Celje S praznovanjem 90-letnice distri-buiranja električne energije na ožjem in širšem območju Celja letos sovpada tudi 50-letnica Elektrotehniškega društva Celje, ki ga vodi Srečko Masera. Društvo, v katerem je trenutno okrog 450 članov, sodi v sam vrh elektrotehniških društev Slovenije. Znano je po izredno razgibanih strokovnih, izobraževalnih in družabnih dejavnostih. Doslej je pripravilo že več kakor 130 strokovnih ekskurzij po vsem svetu, na katerih so si člani ogledali številne elektroenergetske objekte in se hkrati seznanili z novostmi na področju svetovne energetike. Prof. dr. Marko Jagodic, predsednik Elektrotehniške zveze Slovenije, je v zvezi z delovanjem tega društva poudaril naslednje: »Malo je organizacij v Sloveniji in po svetu, ki se lahko pohvalijo z več desetletji uspešnega dela. Elektrotehniško društvo Celje prav gotovo sodi med najboljše v slovenski elektrotehniki, kar neprekinjeno dokazuje s svojimi dosežki in uspehi tako na strokovnem kot družabnem področju že 50 let.« Miro Jakomin 39 ROF. DR. FERDINAND GUBINA OČE SLOKO CIGRE ©tiridesetletna poklicna pot prof. dr. Ferdnanda Gubine je raznolika, po univerzitetni diplomi se je ukvarjal z raziskovalnimi projekti za potrebe gospodarstva, po desetletju doktoriral in po 25 letih dela izziv na?el v pedago?kem poklicu kot univerzitetni profesor moËnostne elektrotehnike. Bil je med soustanovitelji Sloko Cigre, kateremu je v prvem desetletju dal pomemben peËat, danes je njegov Ëastni predsednik. Prof. dr. Ferdinand Gubi-na (rojen 16. maja 1939) je diplomiral leta 1963 in doktoriral leta 1972 na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani. V letin 1963-1988 je bil zaposlen na Elektroinštitutu Milan Vidmar v Ljubljani, od leta 1977 je vodil oddelek za vodenje in delovanje elektroenergetskih sistemov. »Na Elektroinštitutu Milan Vidmar sem se ukvarjal z vprašanji načrtovanja, delovanja, vodenja in zaščite elektroenergetskih sistemov. Opravljenih je bilo okrog 120 raziskav. Na Fakulteto za elektrotehniko sem prišel iz EIMV leta 1988, prej sem delal samo na podiplomskem študiju, tako da sem najprej delal za gospodarstvo, potem pa te izkušnje pri reševanju problemov prenesel iz praktičnih rešitev na fakulteto in to izobraževalno ustanovo spet povezal z gospodarstvom,« pravi dr. Ferdinand Gubina, ki je postal redni profesor Fakultete za elektrotehniko leta 1987. Predavatelj o razvoju, vodenju in delovanju sistemov Prof. dr. Ferdinand Gubina na Fakulteti za elektrotehniko v Ljubljani predava delovanje sistemov, razvoj sistemov, vodenje in zaščito sistemov in prehodne pojave, ki se lahko ob izpadu agregatov dogajajo. Bistveni cilj regulacije je zanesljivost sistema, da zagotavlja nemoteno dobavo električne energije, da morebitnih posameznih izpadov agregatov porabniki ne bi občutili. »Na fakulteti vzgajamo študente z inženirsko logiko s teoretičnim pristopom za potrebe elektroenergetike. Naša naloga je dati študentom teoretične podlage, njihova uporaba pa se zrcali v seminarjih in v diplomskih nalogah, ki so v večjih merah vezane na njihove štipenditorje, s katerimi skupaj določimo teme. Študentje pridobljeno teoretsko znanje večinoma uporabijo pri reševanju praktičnih vprašanj problemov,« razlaga prof. dr. Ferdinand Gubina. S svojimi referati je v osemdesetih letih tvorno sodeloval na posvetovanjih Jugoslovanskega komiteja Cigre. Na 20. posvetovanju elek-troenergetikov v Neumu, aprila 1991, je na predlog Studijskega komiteja 39 prejel plaketo Juko Cigre. V znamenju 70-letnice mednarodne konference za velika električna omrežja Cigre s sedežem v Parizu (ustanovljena je bila leta 1921) in 40-letnice Juko Cigre pa je bilo takratno posvetovanje tudi zadnje v takratni skupni državi (ustanovljena je bila leta 1951 v Ljubljani, prvi predsednik je bil akademik dr. Milan Vidmar). Prvi in Ëastni predsednik Sloko Cigre Po osamosvojitvi Slovenije si je prof. dr. Ferdinand Gubina skupaj s prof. dr. Antonom Ogorev-cem in mag. Kre?imirjem Baki-Ëem prizadeval ustanoviti samostojen Slovenski nacionalni komite Cigre, kot del mednarodne organizacije za velike elektroenergetske sisteme s sedežem v Pari- Prof. dr. Ferdinand Gubina je v štirih hodil strokovno in izobraževalno pot elektroenergetika, od raziskovalca do univerzitetnega profesorja. Foto Drago Papler zu. »Te velike organizacije so zelo vztrajnostne in težko prepoznajo nove države, vendar nam je v nekaj mesečin uspelo te upore in nenaklonjenost premagati in prepričati druge članice Cigre za enakopravno priznanje, nato smo začeli vzpostavitev slovenske organizacije Cigre. Sedemnajstega marca 1992 smo imeli ustanovno skupščino in izvolili prvi slovenski nacionalni komite Cigre, ki sem mu predsedoval. S tem se je tudi slovenska elektroenergetska stroka neposredno povezala z Mednarodnim pariškim komitejem za velika elektroenergetska omrežja Cigre.« Od vsega začetka si je dr. Gubina prizadeval, da je cilj delovanja Cigre razvoj tehniških znanj, izmenjava izkušenj in informacij med strokovnjaki, ki delujejo na področju visokonapetostnega energetskega sistema. Na področju razvoja opreme ter delovanja, razvoja in vzdrževanja elektroenergetskih sistemov je igrala Cigre pomembno vlogo. Med elektroenergetiki po svetu slovi Cigre kot združenje z najvišjim strokovnim ran-gom. »V dveh mandatnih obdobjih od leta 1992 do 2001 smo se srečevali z organizacijskimi in strokovnimi težavami. Najprej je bilo vprašanje delovanja sistema po osamosvojitvi, kajti elektroenergetski sistem je pri nas ostal z velikimi enotami, ki so dosegale do tretjino porabe, in izpad take enote je bil silno težaven za obratovanje. Poleg tega smo se ukvarjali z izgradnjo sistema, predvsem pripravo gradenj hidroelektrarn na spodnji Savi in pri tem poskušali dati usmeritve našim članom inženirjem. Lotili smo se oblikovanja slovenskega slovarja IEC, kajti s samostojnostjo smo potrebovan tudi slovensko izrazoslovje. Prenašali smo znanje na mednarodno raven in v obratni smeri - z nje znanstvene izsledke uporabljan in jih vključevan v naše elektroenergetske projekte.« »V desetletju samostojnega dela smo delovali v 16 študijskih komitejih. Naš namen je bil dvigniti pismenost in dejavno udeležbo naših strokovnjakov. Pred več kot desetletjem, ko je bila Slovenija še del nekdanje Jugoslavije, je za ta državna posvetovanja pripravilo strokovne referate največ 10 do 20 ljudi. To število ELFV 5.KDNFEREN SLD \siSK RdENEfe TIK Foto Drago Papler se je s samostojnim slovenskim komitejem Cigre podeseterilo, saj so se na 6. konferenco Sloko Cigre, ki bo od 26. do 30. maja letos v Portorožu, uvrstili 203 strokovni referati. V starih časih nam ni uspelo spodbuditi naših strokovnjakov, da bi prikazan svoje izkušnje in s tem omogočili širjenje znanja in izkušenj. S slovensko stanovsko organizacijo pa sta tudi zavest in pripravljenost za študijski pristop v pisni obliki narasli, kar je velik korak v prepoznavnosti naše stroke in identitete tako v domačih kot v mednarodnih krogih. Slovenci smo se močno uveljavili, saj smo v skoraj vseh vodilnih telesih mednarodne organizacije,« pravi prvi in častni predsednik Sloko Cigre prof. dr. Ferdinand Gubina. Danes je Slovenski nacionalni komite Cigre organiziran v okviru Slovenskega društva elektroenerge-tikov in ima 220 individualnih članov in 30 podpornih članov -podjetij, zadnji dve leti, po peti konferenci na Bledu, pa mu predseduje mag. Vekoslav Korošec, direktor Elesa. Med 80 državami je Slovenija po intelektualnem potencialu solidno udeležena v mednarodnih družbi strokovnjakov. Po članstvu smo močno zastopani v Pariškem Cigre, v študijskih komitejih in delovnih skupinah, ki obravnavajo najbolj vroče teme (na primer uvajanje trga in zaračunavanje pri delovanju sistema in podobnih vprašanjih), kjer sodeluje desetina naših ljudi.« Denarni in energetski tok »Revolucionarno spremembo je v slovenski elektroenergetski sistem prinesel nov pojem - trg z električno energijo. Ta velika prelomnica je nastala, ker se je v svetu začela velika globalizacija industrije in globalizacija gospodarstva in Slovenija ni mogla ostati izjema. Evropska unija je to prevzela in naložila tudi Sloveniji, da se je ustrezno organizirala. Sprememba je predvsem v toku denarja in ne toliko v tehničnih problemih. Vsi tehnični problemi vzdrževanja, kakovosti, zanesljivosti delovanja elektroenergetskega sistema so ostali, pojavile so se še dodatne naloge, kot so prepoznavanje kupcev in prodajalcev ter njihovo odstopanje od voznega reda - to pa je že tisti del, ki zajema tok denarja, ki je sedaj povsem drugačen. Zato se je tudi moralo naše elektrogospodarstvo ustrezno organizirati,« ugotavlja prof. dr. Ferdinand Gubina in nadaljuje: »Konkurenca je prvi pogoj za delovanje trga. V Sloveniji nimamo veliko Generalni sekretar Sloko Cigre Kre?e-mir BakiË je na 5. konferenci na Bledu Ëastnemu prof. dr. Ferdinandu Gu-bini, v zahvalo za delo na podroËju elektroenergetike, podelil kipec akademika dr. Milana Vidmarja, delo kiparja Mihe KaËa. 41 Foto Drago Papier Prvi in častni predsednik dr. Ferdinand Gubina v družbi s sedanjim predsednikom Sloko Cigre mag. Vekosla-vom Korošcem. 42 proizvajalcev, kar so delne težave. Odpiranje trga na hitro je tvegano, ker so se v Evropi grupirale že velike enote, velika podjetja, ki skušajo pod sebe potegniti veliko število proizvajalcev. So zelo prilagodljiva pri oblikovanju cen, dobavi kakovostne električne energije in zanesljivosti. Ob izpadu enega agregata imajo na zalogi še vrsto drugih agregatov. Pri nas je bila situacija težja, naša razdrobljena proizvodna podjetja bi ob izpadu agregatov morala kupiti nadomestno energijo, ki je dražja. Zato so bila potrebna združevanja proizvodnje v močnejši hidro-termo holding.« Na Fakulteti za elektrotehniko so razvili paket Elmas, s katerim je mogoče simulirati tržno moč, torej združevanje posameznih ponudnikov energije na trgu. Z njim se lahko pripravljajo napovedi in scenariji glede na mogoče dogodke na trgu. Naši strokovnjaki sodelujejo na posebnih konferencah s področja vodenja in zaščite. Pomagajo jugovzhodnemu delu Evrope in Balkanu pri uvajanju trga in novih idej. »Slovenija je ob razpadu Jugoslavije in uničenju nekaterih vodov prevzela regulacijsko nalogo proti interkonekciji UCTE. Glavni cilj je, da se vzpostavi pot z energijo in možnost njene izmenjave in trgovanja preko Hrvaške do Grčije.« ©tudijski projekti Prof. dr. Ferdinand Gubina je objavil šest publikacij, med njimi skupaj s prof. dr. Antonom Ogo-relcem Matematično modeliranje za potrebe vodenja in zaščite elektroenergetskega sistema (1981) in Vodenje elektroenergetskega sistema (1997). Sam in s soavtor-ji je napisal 46 člankov, 244 referatov, 125 študij in elaboratov ter ima preko 60 znanstvenih citatov v tujin revijah. Imel je vabljena predavanja na univerzah Ohio State, Ohio, Washington State, Washington, Padova, in MIT, Massachussets. Z vabljenima referatoma je sodeloval na okroglih mizah konferenc Sloko Cigre: Elektrogospodarstvo in njegova organizacija s tehničnega vidika na 2. konferenci Sloko Cigre v Mariboru leta 1995 ter Raziskave in izobraževanje strokovnjakov za izvedbo nacionalnega energetskega programa na 3. konfrenci Sloko Cigre v Novi Gorici leta 1997. Na konferenci Cigre v Parizu je leta 2002 organiziral in vodil okroglo mizo »Izobrazba elektro-inženirjev«. Leta 2000 je kot drugi Slovenec (za prof. dr. Antonom Ogorelcem in pred mag. Kreše-mirjem Bakičem) dobil najvišje priznanje pariške Cigre Distinguished member za več kot dvajsetletno dejavno delo v mednarodnem Cigre, kjer je deloval kot član študijskih komitejev 32, 38, 39 in sedaj C4. Na 5. konferenci Sloko Cigre na Bledu je postal častni predsednik in po statutu član Predsedstva za mandatno obdobje 2001-2005 ter predsednik Studijskega komiteja E-izobraže-vanje. Drago Papler Foto Tomaž Sajevic K* MilililllfllJlWMIftlilUHlti Aprila je meseËni promet na dnevnem trgu z elektriËno energijo dosegel 41.662 MWh, kar je 4,4 odstotka manj kot marca. Promet na meseËni ravni je upadel predvsem zaradi slab?ih rezultatov trgovanja v drugi polovici meseca, medtem ko so bili dnevni izkupiËki v prvi polovici zelo visoki. Tako je na zaËetku aprila kazalo celo na rekorden meseËni promet, zaradi vremenske otoplitve in zaradi manj?e ponudbe energije, ki je bila posledica remontov nekaterih elektroenergetskih objektov v tem Ëasu, pa je v drugi polovici meseca promet na borzi moËno upadel. K upadu prometa je dodatno prispevalo ?e prazniËno obdobje v drugi polovici meseca, zaradi Ëesar je bilo tudi povpra?evanje po energiji zmanj?ano. Poleg tega je bil zaradi tehniËnih teaav enega od internet-nih ponudnikov 17. aprila odziv trgovalnega sistema na strani Ëlanov organiziranega trga moËno upoËasnjen in veËkrat tudi prekinjen, tako da ta dan na dnevnem trgu sploh ni bilo sklenjenih poslov. SKUPNI PROMET NA DNEVNEM TRGU IN VREDNOST SLOeX ZA APRIL 2003 /•• ¦ DNEVNI TRG v MWi T7TT?T JTTW^f^TT^TTTT.flf'i'i'ilJTrW^Tl Graf prikazuje primerjavo cen slovenskega dnevnega trga s cenami na nem?kem organiziranem trgu EEX. Z zdruaitvijo EEX in LPX je nem?ka borza postala najveËja borza z elektriËno energijo v Evropi, ter kot taka pomeni pomembno referenco za primerjavo cen in prometa. Kot je razvidno iz grafa, je gibanje cen za pasovno energijo na slovenski borzi z elektriËno energijo dokaj skladno z gibanjem cene pasovne energije na nem?ki borzi EEX, s tem, da so cene na Borzenu praviloma nekoliko vi?je. Poleg tega je krivulja cen na Borzenu tudi nekoliko manj razgibana, saj razlike v cenah energije med posameznimi dnevi v tednu niso tako velike, kot so na EEX PRIMERJAVA CEN PASOVNE ENERGIJE NADORZENUINEEX * Ura naju zbudi ob polnoËi. Na hitro pojeva zajtrk, si navleËeva vso potrebno opremo in zapustiva toplo zavetje ?otora. Takoj na zaËetku naju Ëaka dvajset-metrski spust ob vrvi na spodnji plato. Hitro zvijeva vrv in nadaljujeva mimo nem?kih ?otorov, kjer je ?e vse tiho. Kako uro in pol potrebujeva do vstopa v smer, saj se morava najprej spustiti dobrih 200 metrov, nato pa se zopet povzpeti do vi?ine 5500 metrov. Trda tema je ?e in druabo nama dela polna luna, ki nama je v pomoË, da laaje najdeva vstop v smer. Najprej nama sicer ni niË jasno, nato pa le razvozlava uganko. Iz nahrbtnikov vzameva eno od dveh ?estdesetmetrskih vrvi in se naveaeva. Najprej preËim ledeni?ko razpoko po dvomljivem mostiËku. Nad mano se sklanja ogromen serak, iz katerega visijo velike ledene sveËe. Petnajst metrov bolj desno od normalnega vstopa zaplezam v popolnoma navpiËno ledno strmino. Nekje na sredini privijem ledni vijak in nadaljujem proti levi. Ko se izteka 60-metrska vrv, doseaem varovali?Ëe. Nejcu zavpijem, da varujem, in kmalu se mi pridruai na stoji?Ëu. Naslednjih pet razteaajev plezava tekoËe in ni-mava veËjih teaav. Malo nelago-dja povzroËa le velik serak, ki se je z vr?nega grebena grozeËe nagiba nad naju. Z vsakim metrom pa postajava tudi bolj utrujena. Pod sabo za-gledava luËke vodnikov, ki napenjajo fiksne vrvi za svoje kliente. To naju samo ?e spodbudi, da po-hitiva proti vrhu. Zadnji razteaaj se spet postavi bolj pokonci in tudi led je slab?i, zato sem pri plezanju ?e posebej pazljiv. Prav zadnji metri so najteaji. Led se lomi in pobere mi ?e zadnje moËi, ko sku?am Ëim bolj?e zabiti ?stroje«. KonËno se le potegnem na vr?ni greben. Z druge strani gore me pozdravijo prvi sonËni aarki. Varujem ?e Nejca, ki se mi kmalu pridruai. Na njegovem obrazu se vidi utrujenost, vendar oËi mu radostno aarijo. »aka naju le ?e ozek greben proti vrhu. Ostaneva navezana in preden grem naprej, mu reËem, da Ëe kateri od naju pade, se mora drugi vreËi na nasprotno stan grebena tako, da zaustavi padec. NiË ne reËe, vendar vem, da razume. Na vrhu je le malo prostora. Prav nerodno se obja-meva in podava roki. Ni Ëasa za slavje, saj naju Ëaka ?e sestop, ki je ob utrujenosti lahko ?e bolj zahteven in nevaren. Na varova-li?Ëu vzamem iz nahrbtnika ?e drugo vrv. Obe poveaem in pripravim za prvi spust. Pri drugem spustu sreËava perujske vodnike. Izmenjamo nekaj besed, Ëestitajo nama. Ko se pripravljam za tretji spust, mi iz rok odleti osmica. Odkotali se na stotine metrov po steni. Vem, da bo sedaj spust bolj zapleten, saj se mi bo vrv ob spu?Ëanju na polbiËev vozel bolj kro-toviËila. Res se mi kmalu zavozlala na fiksne vrvi, ki so jih napeli vodniki. Nejc se znajde in se pripne na njihovo vrv. Imam ?e ravno toliko Ëasa, da ga opozorim, naj bo pazljiv, in ae se spu?Ëa proti dolini. Sam se muËim z razvozlavanjem vrvi. KonËno mi uspe. Ogovorim enega od vodnikov in ga zaprosim, Ëe lahko uporabiva njihove vrvi za spust. Pravi, da ni problema, in ae drvim proti dolini. Pred zadnjim spustom vidim Nejca, ki je na varnem, na poti, ki vodi do smeri. Drsim Ëez zadnji serak in utrujene roke teako draijo poledenelo vrv. Zapeljem se mimo mostiËka nad globoko ledeni?ko razpoko. Hitro odreagiram. Malo zaniham in se sku?am s prosto roko prijeti za veliko ledeno sveËo, ki visi iz seraka. Ko ae mislim, da mi je uspelo, se ta odlomi in zgrmi v globoko praznino. Grabim naprej in tudi druge sveËe se lomijo. Dobim neko Ëudeano moË in s skrajnimi napori mi uspe nekako doseËi rob razpoke in se NoËno plezanje v Ferrarijivi smeri Sanje so dosanjane. povleči iz praznine pod sabo. Kar nekaj minut potrebujem, da pridem do zraka in si naberem moči za nadaljevanje. Prečim še zadnji majavi mostiček in zagledam Nejca, ki se mi približuje. Ustrašil se je za atija in ko pridem do njega, se objameva in padeva v sneg. Po licih nama tečejo solze. Veva, da nama je uspelo, da sva zunaj nevarnosti. Misli poletijo daleč k tistim, ki jih imava najraje in ki doma stiskajo pesti za naju. Spomniva pa se tudi obeh Nejčevih dedijev, ki sta tolikokrat uživala z nami ob diapozitivih, ko smo jima prikazovali vse naše hribovske avanture. V varnem objemu tabora Pot do šotora hitro mine in pričakajo naju najini ameriški prijatelji. Čestitajo nama in postrežejo nama pijačo. Kar hudo mi je zanje, da se niso odločili za vzpon. Saj je res, da naju je z Nejcem ob spuščanju zadelo nekaj kosov ledu, ki so jih sprožili drugi alpinisti, vendar brez nevarnosti se takšen vzpon pač ne da izpeljati. Ko malo pojeva, si opomoreva, hitro pospraviva šotor in opremo, Američanom še zaželiva srečo in že hitiva proti dolini. Prvi del je spet nevaren, zato sva zelo previdna in le počasi napreduje- va s težkimi nahrbtniki. Ko nevarnosti ni več, gre lažje, le noge nočejo več ubogati. V bazi spet postaviva šotor in kmalu zaspiva kot ubita. Ponoči naju zbudi neurje, ki se razvije nad dolino. Treska, piha veter, ki upogiba šotor in zaliva naju voda. Proti jutru neurje pojenja in ob dnevu tudi dež poneha. Ko pokukava iz šotora, vidiva, da je višje na gori zapadel nov sneg. Snežna meja je le nekaj metrov nad bazo. V vetru malo posušiva opremo, poiščeva še arierota, ki naloži najine težke nahrbtnike na osla, in odpraviva se proti civilizaciji. Ob sestopanju pogovor steče tudi o vzponu Sandre in Mojce, ki ob istem času kot midva plezata v steni Ranrapalke. Ze med najinim plezanjem sva sicer večkrat pomislila, kako jima gre, in jima želela dobre razmere in srečo, vendar šele sedaj o njunem vzponu tudi na glas spregovoriva. Veva, da sta vrhunski alpinistki in za tak vzpon vsekakor sposobni, vendar naju je vseeno malo strah. Po popoldanskem prihodu v Huaraz povprašava zanju, vendar se še nista vrnili. Ko ravno obešava mokro opremo po ograjah hostla, pa zaslišiva v preddverju znane glasove. Sedaj je res konec vseh skrbi. Objamemo se in trepljamo po ramenih. Tudi Foto Gorazd Pozvek Alpinistične odprave Posavskega alpinističnega kluba v južnoameriške Ande se je udeležilo sedem alpinistov: Sandra Voglar, Mojca Žerjav (AO Matica), Tjasa Zaksek, Martin Bedrač, Tadej Bernik, Nejc in Gorazd Pozvek. Dosegli smo vse cilje, ki smo si jih zadali, in sicer, da si najmlajši člani naberejo čim več izkušenj v visokih gorah in osvojijo vrh kakega pet- in sest-tisočaka ter dve izkusenejsi navezi splezata vsaka svojo smer, ki smo si jih že prej izbrali. Ženska naveza Sandra Voglar in Mojca Žerjav je tako opravila v severovzhodni steni Ranra-palce (6162 m) ponovitev smeri Nord Spur z oceno TD, 900 metrov, kar je vsekakor eden najboljših vzponov naših ženskih navez v Andih. Gorazd in Nejc Pozvek pa sva preplezala v jugozahodni steni Alpamaya (5947 m) Ferrarijevo smer z oceno D, 400 metrov. večerja in slavje sta bila nepozabna. Proti domu Naslednje dni smo si še malo obnovili moči in že je prišel dan slovesa. Z Nejcem sva se vračala prva. Po nočni avtobusni vožnji do Lime je sledil še dolg let v Evropo. Malo skrbi so nama naredili le uslužbenci letalske družbe Iberija, ki so nama povedan, da se je nekje izgubil del najine prtljage. Vendar je bilo tudi v tem nekaj dobrega, ker sva tako lažje tovorila najine bisage po vlaku od Miinchna do Ljubljane. Izgubljeno prtljago pa sva dobila nato čez nekaj dni na dom. Gorazd Pozvek 57 PISEC PRVE SLOVENSKE KNJIGE O ELEKTRIKI Ivan Subic se je rodil 12. oktobra 1856 v Poljanah nad Skojjo Loko kot edinec podobarju in slikarju Janezu Subicu starejšemu, bratrancu naših znamenitih slikarjev Jurija in Janeza Subica. Njegov oče je imel podobarsko delavnico v Skojji Loki, Studenec, hišna st. 7. Ivan Subic je umrl 11. marca 1924 v Ljubljani in je pokopan v Skojji Loki. Bil je naravoslovec in organizator obrtnega šolstva, višji šolski nadzornik, vladni svetnik in prvi pisec slovenske knjige o elektriki. Iz Poljan se je družina leta 1861 preselila v Skorjo Loko, kjer je Ivan Subic med letoma 1863 in 1867 obiskoval ljudsko šolo. Šolanje je nadaljeval na gimnaziji v Ljubljani, od leta 1867 do leta 1875, ko je maturiral z odliko. Po opravljeni maturi je odšel na dunajsko univerzo študirat filozofijo, in sicer naravoslovje, fiziko in matematiko. Na dunajskem vseučilišču je napravil leta 1881 izpit iz priro-dopisja za višje, iz matematike in prirodoslovja za nižje razrede z nemškim in leta 1883 tudi s slovenskim učnim jezikom. Leta 1881 je nastopil službo kot učitelj in vzgojitelj na trgovski šoli Ferdinanda Mahra v Ljubljani. V šolskih letin 1882/83 do 1887/88 je služboval kot suplent na ljubljanski višji realki in v drugem semestru leta 1883/84 na ljubljanski gimnaziji. Kot gimnazijski suplent je dobil 23. marca leta 1888 dopust za študijsko izpopolnitev na Tehnološkem obrtnem muzeju na Dunaju. Tam je tudi obiskoval Umetnostno akademijo. Od začetka zapisan šolstvu Po vrnitvi z Dunaja je Ivan Subic 31. avgusta leta 1888 postal z odlokom naučnega ministrstva učitelj in vodja na novo ustanovljeni strokovni šoli za lesno industrijo in na strokovni šoli za umetno vezenje in šivanje čipk v Ljubljani. Z odlokom naučnega mi- nistrstva sta bih obe strokovni šoli 1. januarja leta 1901 združeni v en zavod z imenom Cesarsko kraljeva umetno-obrtna strokovna šola. Leta 1908 je postal obrtno-šolski direktor, po združitvi šol leta 1911 v Državno obrtno šolo pa njen direktor. Zaslužen je bil za zgraditev njenega mogočnega poslopja z delavnicami ob Aškerčevi cesti leta 1911 in za uvedbo različnih programov za umetnoo-brtne poklice. Leta 1917 sta bila ustanovljena na šoli dva višja oddelka: Stavbna strokovna šola in Višja obrtna šola mehansko tehniške smeri. Po ustanovitvi Kraljevine SHS se je šola preimenovala v Državno obrtno šolo. V šoli je gostovala tudi Tehniška fakulteta ljubljanske univerze. Štirinajstega decembra 1920 je bil ugodno rešen predlog Ivana Subica, da se Državna obrtna šola preimenuje v Tehnično srednjo šolo z moško in žensko obrtno šolo. Kot najzaslužnejši za obrtno in umetno-obrtno šolstvo je bil za direktorja imenovan Ivan Subic. Kulturno poslanstvo in prosvetno pedagoško delo Ivana Subica je v razvoju obrtnega in umetno-obr-tnega šolstva na Slovenskem pionirsko in izredno pomembno. Ravnatelj Ivan Subic se je kot zaveden Slovenec zavzel za slovenski učni jezik. Od leta 1906 do leta 1919 je bil šolski nadzornik vseh slovenskih obrtnih nadaljevalnih šol na Kranjskem, Štajerskem in v Primorju. Leta 1919 ga je narodna vlada imenovala za referenta obrtnega šolstva v Sloveniji, leta 1922 pa je bil kot višji šolski nadzornik za trgovsko in obrtno šolstvo postavljen na čelo celotnemu obrtnemu pouku, ki ga je vodil in nadziral z nesebičnostjo in uvidevnostjo 36 let. Leta 1908 je bil Ivan Subic odlikovan z redom Frana Josipa, malo pred smrtjo pa z redom sv. Save. Dejaven tudi kot občinski svetnik, fotograf in pisec Leta 1890 je bil izvoljen v občinski svet mesta Ljubljane, v katerem je deloval nepretrgoma 17 let. Kot ljubljanski občinski svetnik je intenzivno sodeloval pri vseh perečih vprašanjih šolskega in tehničnega značaja, pri gradnji mestnega vodovoda, mestne elektrarne in mestne cestne železnice. Bil je načelnik šolskega odbora, predsednik direktorija mestnega vodovoda, mestne elektrarne in član kuratorija mestnega dekliškega hceja. Kot občinski odbornik je bil tudi član mestnega šolskega sveta, član direktorija Mestne hranilnice in zastopnik mestne občine v odboru za izsuše-vanje ljubljanskega barja. 17 let je bil konzervator pri Osrednji komisiji za varstvo umetnostnih in zgodovinskih spomenikov. Ivan Subic je bil tudi ustanovitelj, preroditelj in voditelj obrtnega šolstva, bil je vesten voditelj in nadzornik tudi vsega drugega strokovnega šolstva, pred njim ni bilo nič. Ustvaril je šole, vzgajal obrtno mladež v dobre delovodje in obrtnike, dijake v tehnično kvalificirane poslovodje in vodje. Največ je storil za gospodarsko osamosvojitev našega naroda, je Ivana Subica označil ob slovesu dvorni svetnik dr. Marn, šef oddelka ministrstva trgovine in industrije. Bil je ustanovitelj slovenske moderne industrije. Iz malega, pravzaprav iz nič - v hudih bojih in naporih je ustvaril našo umetno obrt in naš industrialni značaj, je dejal dr. Valentin Rožič v imenu učiteljskega zbora Tehniške srednje šole. V koledarju za leto 1925 Družbe Sv. Cirila in Metoda je zapisano, da je Ivan Subic v hudih časih dosegel osamosvojitev strokovnega šolstva in ga rešil nemške nadvlade, zasluga mu gre za odprtje obrtne šole s teoretičnimi in praktičnimi vsebinami. Leta 1884 je pisal članke za Ljubljanski list, med drugim tudi o sunili fotografskih ploščah in o zarji amaterske fotografije. Bil je pobudnik in prvi predsednik Kluba amaterjev fotografov v Ljubljani (1889). Po pripovedi njegovega sina Mirka Subica si je v Skorji Loki preuredil del slikarskega ateljeja v fotografski laboratorij. Številna potovanja in izredna zaposlenost so ga ovirah pri intenzivnejšem fotografskem udejstvovanju. Subic si je postavil spomenik s klubom in s fotografskim priročnikom, s katerim smo se Slovenci uvrstili v sočasno evropsko dogajanje. Na področju strokovne literature je opravil pionirsko delo z objavami mnogih člankov in tehniških in naravoslovnih razprav v strokovnih listih in dnevnikih organizacij ter o pomenu in razvoju obrtnega šolstva. Zorka Subic, vnukinja Ivana Subica, mi je iz zapuščine svojega očeta in pisateljevega sina Mirka Subica pokazala risbe in slike, ki dokazujejo njegovo nadarjenost. Zanimivo je tudi pismo, datirano 15. maja 1911, ki ga je ravnatelju Ivanu Subicu pisal dr. Milan Vidmar in prosil za razgovor glede elektrotehnične službe. Ivan Subic je spisal samostojne publikacije: Ljubljansko barje (1886), Voda, s posebnim ozirom na ljubljanske razmere (1887), priročnik Fotografija (1889), Barve in njih uporaba v orna-mentiki (1891), Gorenjska kotlina in ljubljanski vodovod (1893). Prva knjiga o elektriki Ivan Šubic je bil 30 let (1887-1914 in 1917-1920) delaven odbornik »Slovenske Matice«, kateri je poleg drugih spisov in izrazja poklonil epohalno knjigo »Elektrika, nje proizvajanje in uporaba«, izdano v dveh zvezkih leta 1897 in leta 1898. »Izmed vseh prirodnih sil, katere služijo danes človeštvu, sta pač najvažnejši para in elektrika. Ko je pričetkom stoletja parna mašina nastopila svojo triumfalno pot po širnem svetu, hipoma izpremi-njajoča vse dotedanje odnošaje, šege in navade, ter tvoreča silne izpremembe v dejanju in neha-nju človeškega roda, tedaj so strmeči zemljani jeli sedanje stoletje nazivati stoletje pare, meneči, da se kaj silovitej šega, epohalnejše- Ivan Šubic - ravnatelj prve Državne obrtne šole. elektrika od skromnih začetkov z bliskovito naglico prodira k novim pridobitvam, ki naglo spreminjajo človekovo okolje. Ne samo za razsvetljavo, uporabnost elektrike se širi na vsa področja proizvodnje, znanstvenih raziskav, zdravstva in kemije do vseh komunikacij. Elektrika ustvarja nov svet in preoblikuje način življenja in dela. Z elektriko se odpirajo nove možnosti gospodarskega in kulturnega razvoja, zaposlitve in zaslužka. Ko je Ivan Subic pisal prvo slovensko knjigo o elektriki, se je leta v svetu že krepko uveljavljala v vsakdanji rabi. Zato najdemo v njej poleg teoretičnih osnov predvsem njene praktične dosežke, kar le še povečuje njeno vrednost za splošno izobrazbo potrošnikov. Posebno vrednost knjigi dajejo slovenski strokovni izrazi za nove pojme, predmete, naprave v zvezi z elektrotehniko, ki jih je izoblikoval v duhu domače govorice in izražanja. Subičevi izrazi so se ohranili še desetletja, mnogi celo do današnjih dni. Kar 34 let je bila Subičeva knjiga Elektrika edina poučna literatura med Slovenci, namreč šele leta 1931 je Tiskovna zadruga v Ljubljani izdala drobno knjižico Zanimivosti elektrotehnike in njenega gospodarstva izpod peresa dr. ing. Milana Vidmarja. Ob stoletnici izida knjige Elektrika Ivana Subica je Društvo slovenskih elektroe-nergetikov Cigre marca 1999 izdalo faksimile te knjige. Prof. dr. Anton Ogorelec je zapisal, da je knjiga izšla leta 1897, ko so pri nas začeli uvajati elektroenergetiko. Takrat je zagorela prva žarnica, napajana iz omrežja mestne elektrarne v Ljubljani, postavljen je bil prvi 3 kV trifazni vod v Sloveniji. Knjiga obravnava vse pomembnejše elemente elektroenergetskih sistemov - generatorje, transformatorje, nadzemne in kabelske vode - ter pomembnejše elemente komunikacij. Knjiga je zanimiva tudi s stališča terminologije, opremljena je s številnimi slikami. Na ovojnici je ilustracija luči z začetnicami I. S. v spodnjem levem kotu, ki jo je vnukinja avtorja knjige, Zorka Subic, odstopila za ponatis z izvirnih izdaj v dveh zaporednih letih. ga ne more več pojaviti, kakor je parna sila ... In vendar so se motih! Na torišče je nepričakovano stopila nova sila - elektrika, ki je skoraj že zate-mnila oblast pare in stoletju svoj pečat vtisnila,« je napisal Ivan Subic, profesor fizike in ravnatelj državne obrtne šole, predhodnice sedanjih ljubljanskih srednjih šol, v uvodu k svoji knjigi Elektrika, nje proizvajanje in uporaba. Naklada dveh snopičev je bila 3100 izvodov, kar je bila za tisti čas dokaj velika naklada za knjige tehniške vsebine. Tiskana na 354 straneh, je bila opremljena s 253 ilustracijami in skicami in je veliko pomenila za mah slovenski narod. V prvem, 64 strani obsegajočem delu pojasnjuje pisatelj temelje pojavov elektrike, nato pa v drugem delu probleme proizvodnje (6 poglavij) in glavna področja uporabe električne energije (10 poglavij). Potrebo po izdaji take knjige so prinašala nova odkritja in izumi v elektroenergetiki, ki so prodirali tudi na Slovensko. Čutila se je potreba, da se v domačem jeziku z njimi seznani čim širši krog naših ljudi. Knjigo je pisal Ivan Subic v času, ko so šele polagali temelje ljubljanski termoelektrarni, medtem ko so nekatera podjetja in posamezni kraji že uživali blagodati elektrike. V uvodni besedi je Ivan Subic med drugim zapisal tudi to, da prihaja na Slovensko nova doba, ko Drago Papler 59 _L/ruga ETAPA RAZŠIRITVE RTP LABORE Leta 1978 je RTP 110/10 kV Labore z raz?iritvijo s tretjim transformatorjem moËi 20 MVA sledila zahtevam razvoja industrije in s tem poveËanju elektriËne energije na desnem bregu Save v Kranju. V osemdesetih letih se je izgrajeval sistem daljinskega upravljanja, v devetdesetih letih pa informacijski sistem razdelilnih transformatorskih postaj, tudi RTP Labore, ki je omogoËil dober pregled nad dogajanji v mreai in hitro ukrepanje v primeru okvar. Skrbno in vestno vzdrževanje RTP Labore je zagotavljalo solidno in zanesljivo napajanje več desetletij, njegova amortizacijska doba je bila izredno visoka. Po ekonomskih utemeljitvah študij se je na vsej Gorenjski začela 10 kV napetost zamenjevati z 20 kV. Spremembe napetostnega nivoja sre-dnjenapetostne mreže z 10 na 20 kV, dotrajanost 10 kV in 110 kV stikališča, zastarelost naprav za daljinsko vodenje in zaščito, so narekovale obnovo celotne razdelilne transformatorske postaje. Ker postaja krije več kot tretjino kranjskih potreb po električni energiji, je morala biti obnova izpeljana s čim manjšimi motnjami v preskrbi. S študijami in idejnimi projekti so bile obdelane razne različice obnove in strokovnjaki so na tem objektu predviden novo modernizacijo, ki je pomenila pravo revolucijo s tehnološkega, ekološko-varstvenega in prostorskega vidika. 2002: RTP Labore s tehnologijo SF6 Sredi devetdesetih let je bila sprejeta odločitev za postavitev s plinom izoliranega 110 kV stikališča (GIS), 20 kV stikališča v izvlačljivi izvedbi z vakuumskimi odklopniki in distribuiranega si- stema vodenja in zaščite. Celotna obnova razdelilne transformatorske postaje je tako zajela več tehnoloških sprememb hkrati. Vendar pa jo je pred dvema letoma prehitela podobna RTP Zlato polje na severnem delu Kranja, čeprav je bila RTP Labore tista, kjer je bila predvidena prva uporaba tehnologije SF6. Leta 2002 je bila končana gradnja kovinsko oklopljenega in s plinom izoliranega 110 kV stikališča. Tehnologija SF6 pomeni majhne vzdrževalne stroške, velik prihranek prostora, popolno varnost pred dotikom in veliko obratovalno zmogljivost. Prednost nove tehnologije pred klasično je v prihranku prostora, varnosti in večji obratovalni zmogljivosti. »Nesporno je elektroenergetski sistem najpomembnejši podsistem gospodarskega sistema, res pa je, da je električna energija postala čisto navadno tržno blago, vendar moramo seveda takoj poudariti, da gre za posebni trg, ki je tehnološko izjemno zahteven, zanimiv, zapleten in tudi zelo drag, zato je popolnoma normalno, če je vlada sprejela priporočila za delovanje tega sistema. Slovenija ima v prehodnem obdobju poseben položaj in normalno je, da naj bo sistem kakovosten, zanesljiv in tako uravnote- žen, da bomo iz njega dobili čim ugodnejši optimalni produkt. Prav gotovo je ta objekt, ki ga odpiramo, zgled odgovorne prihodnosti in pravilne naravnanosti naše delniške družbe,« je dejal direktor Elektra Gorenjska, d.d., mag. Drago ©tefe ob odprtju RTP 110/20 kV Labore. »Naša razvojna naravnanost predvsem teži k dobro opremljenim težiščnim točkam, to je kakovostnim RTP. Treba pa bo še investirati v vse vrste povezovalnih daljnovodov in v informacijski sistem, da bomo lahko polno trgovali z električno energijo. Naša prva in edina skrb pa ostaja dobava kakovostne električne energije našim kupcem in njena dolgoročno sprejemljiva cena. Kot vemo, je energetski zakon prinesel številne novosti, in prav gotovo si jih bomo prizadevali udeja-niti v praksi. Ta izziv smo v naši delniški družbi sprejeli in si bomo s popolno odgovornostjo prizadevali uresničiti vse zastavljene naloge,« je povedal mag. Drago Stefe. Strokovno tehniËni pomen investicije Odprtje pomembne investicije, s plinom SF6 zaprto stikališče RTP Labore, pomeni velik tehnološki dosežek, drugi v slovenski distribuciji in na Gorenjskem (prva je bila RTP Zlato polje v Kranju). »Na tem območju se elektrika distribuira že dolgo, vse od začetka šestdesetih let, ves čas se je v te objekte veliko vlagalo, se jih dobro vzdrževalo. Kljub temu pa so današnje potrebe in bližnja kranjska industrija zahtevale ta korenitejši poseg, ki ga predstavlja novi mali objekt, ki je nadomestil prejšnji velik postroj s 4.000 kvadratnimi metri površine. Brez tovrstnih investicij elektrika ne more postati kakovostno blago. Inženirka Mira Piber-nik ter inženirja Alojz Bobnar in Gregor Stern pri nadzoru montažnih del novega oklopljenega in s SF6 izoliranega 110 kV sti-kalisca RTP Lahore, oktobra 2001. Foto Drago Papler Slovenija je 1. januarja letos, kot je bilo napovedano v energetskem zakonu, odprla trg elektriËne energije, Ëeprav so nekateri dvomili, da smo za to sploh sposobni. To se je zgodilo v Ëasu konkurence, ki eno leto ae vlada znotraj slovenskih meja. Posamezna elektrodistribucijska podjetja si namreË med sabo konkurirajo na posameznih obmoËjih Slovenije, s to novo - tujo konkurenco - pa se bo v slovenski energetiki marsikaj spremenilo. Zagotovo se bo treba za kupce ?e bolj potruditi, Ëaka nas tudi veliko ?organizacijskih investicij«, ?je povedal mag. Janez KopaË, minister za okolje, prostor in energijo. ?Smo priËa pomembni tehnolo?ki pridobitvi, tudi vse organizacijske investicije nam ne bodo niË pomagale, Ëe nam ne bo sluaila moderna tehnologija. Na obmoËju Elektra Gorenjska je bila zastavljena optimistiËna poslovna pot s pravilno razvojno investicijsko odloËitvijo, in je obrodila sadove. Zato z veseljem odpiramo RTP Labore kot nov sodobni tehnolo?ki objekt. Slednji pomeni pomembno tehnolo?ko prelomnico v ponudbi elektriËne energije na Gorenjskem,« je ob odprtju dejal minister mag. Janez KopaË in v druabi direktorja Elektra Gorenjska mag. Draga ©tefeta in Mohorja Bogataja, aupana Mestne obËine Kranj, prerezal slavnostni trak. Kovinsko oklopljeno in s plinom SF6 izolirano 110 kV stikali?Ëe zagotavlja popolno varnost pred dotikom in niaje stro?ke vzdraevanja. Ni korozije, ni onesnaaenja naprav s prahom pod napetostjo, ni utrujanja materiala s spremembami temperature in izpostavljanjem vlagi. Vsi aktivni deli postroja stikala (odklopniki, loËilniki, ozemljilniki), merilni transformatorji, zbiralnice in povezave med aparati so v plinu SF6, ki je izolacijski in gasilni medij obenem, kjer ni oksidira-nja kontaktov, oblok pa v plinu SF6 ugasne. Stro?ki vzdraevanja so manj?i tudi zaradi montaae v zaprtem prostoru - slednja namreË ni odvisna od vremena - , potem zaradi neodvisnosti izolacijskega medija od okolice, dalj?ih Ëasovnih presledkov med vzdraevanjem ter zaradi vzdraevanja, ki je omejeno zgolj na rutinske preglede pogonskih mehanizmov.Posebne prednosti pa so tudi z vidika vpliva na okolje, saj se stikali?Ëe nahaja v objektu in je kot tak?no manj moteËe. Poleg tega ima ?e vrsto drugih prednosti, med drugim tudi razmeroma majhen vpliv elektromagnetnih polj na okolico. Bistveno je, da ta objekt pomeni veliko pridobitev za bolj?o energetsko oskrbo mesta Kranja in njegove oaje industrijske okolice in ?ir?ega obmoËja, ki ga z rezervo zagotavlja RTP 110/20/10 kV Labore v 110 kV obroËu mesta drugima dvema viroma: RTP 110/20/10 kV Prim-skovo in RTP 110/20 kV Zlato polje. UresniËena so bila prizadevanja strokovnjakov, ki so kljub zahtevnemu posegu, izvedli modernizacijo z etapno gradnjo sre-dnjenapetostnega dela s ?tirimi sektorji in 50 odvodi do odjemalcev, in sicer od leta 1998 do leta 2000, ter gradnjo 110 kV stikali-?Ëa lani in letos. Na RTP 110/20/10 kV Labore so se po vstavitvi v obratovanje novembra 2001 zaËeli zagonski in funkcionalni preizkusi, maja letos je bilo demontirano zunanje 110 kV stikali?Ëe, poleti dokonËana ureditvena in vzdraevalna dela, konec oktobra 2002 pa opravljen tehniËni pregled objekta. Pri tem je bila ves Ëas zagotovljena nemotena in zanesljiva dobava elektriËne energije vsem odjemalcem. Vrednost naloabe je 1,2 milijarde tolarjev. Drago Papler 61 ELOD POGOST VZROK ZA ASTMO Seneni nahod, ki v v teh dneh muËi marsikoga, je eden izmed najpogostej?ih vzrokov za astmo. Pelodi so namreË alergeni, ki privedejo do tako imenovane bronhialne astme. Poleg slednje poznamo ?e srËno razliËico bolezni, ki pa jo povzroËa srËno popu?Ëanje. 62 Astma se najpogosteje pojavi ae v zgodnji mladosti - veËina namreË doaivi prvi napad ae pred petim letom, a kljub temu lahko doleti tudi starej?e. Bronhialno astmo delimo v dve glavni skupini: ekstrinziËno, ki jo povzroËajo zunanji dejavniki, kar pomeni, da jo sproai alergija, po navadi vdihavanje kakih snovi, in intrinziËno, pri kateri zunanjih dejavnikov ni mogoËe ugotoviti. Najpogostej?i alergeni, ki privedejo do prve vrste, so pelodi, ki pogosto povzroËajo tudi alergiËni rinitis ali seneni nahod, hi?ni prah, pr?ice, aivalske dlake in perje ter prhljaj. EkstrinziËno astmo lahko sproaijo tudi virusne ali bakterijske okuabe dihal, napori - ?e zlasti v mrzlem zraku -, tobaËni dim, drugi onesnaaevalci zraka ali pa alergija na doloËeno hrano in zdravila. IntrinziËna astma se po navadi razvije pozneje kot omenjena, prvi napad pa se pojavi najpogosteje po okuabi dihal. Slednjega lahko sproaijo poleg omenjenega vzroka tudi stres ali anksioznost. Pribliano ena oseba med dvajsetimi je astmatik, vendar je pogostost pri otrocih bistveno veËja, saj jo ima pribliano eden malËek od desetih. Pri veË kot polovici se napadi nehajo do 21. leta._______ Poleg opisane bronhialne astme poznamo ?e srËno, po navadi pa nastane zaradi zmanj?ane sposobnost leve strani srca, kar privede v konËni fazi do nabiranja tekoËine v prsih. Kljub temu imata obe vrsti podobne simptome, toda v primeru srËne astme se zdravi predvsem srËno popu?Ëanje, poleg tega pa lahko oboleli dobi ?e obiËajna zdravila - bron-hodilatatorje. Simptomi in prepreËevanje Glavni simptomi astme so sope-nje, piskanje v prsih, vËasih suh ka?elj pri naporu in obËutek tesnobe v prsnem ko?u. Zlasti med huj?im napadom astme oboleli zelo teako in hitro diha, se poti, njegov srËni utrip je pospe?en, prevzema ga anksioznost, ne more leaati ali zaspati, ne more govoriti ... Pri zelo hudem napadu lahko nizka vrednost kisika v krvi povzroËi celo cianozo oziroma pomodrelost obraza, koaa poble-di in je lepljiva. Tak?ni primeri so lahko tako hudi, da oboleli na koncu umre. Za astmo sicer ni zdravila, je pa mogoËe napade dokaj uspe?no prepreËevati. Za tiste, ki trpijo zaradi ekstrinziËne astme, so na voljo testi, s katerimi je mogoËe ugotoviti, kateri alergen je kriv za napad. »e je testiranje uspe?no, se lahko oboleli kajpak izogiba temu vzroku - Ëe je to, denimo, hi?ni prah, je treba aimnice, blazine in pre?ite odeje prekriti z neprodu?nimi plastiËnimi prevlekami ter poskrbeti, da je v stanovanju Ëim manj prahu. Ponekod uporabljajo kot zdravilo tako imenovano hiposenzibilizacijo (kura injekcij alergena), vendar so natanËnej?i poizkusi pokazali, da je le malo uspe?na ali pa sploh ni. Astmo veliko bolj uspe?no prepreËimo s profilaktiËnimi zdravili, kot so natrijev kromo-glikat in inhalacije kortikostero-idnih zdravil. Oboleli jih mora jemati veËkrat na dan, obiËajno z inhalatorjem. Toda ko se je napad ae zaËel, je profilaktiËno zdravilo le malo uËinkovito, zato mora bolnik za sprostitev in raz?iritev dihalnih poti uporabiti tako imenovane bronhodilatatorje, ki jih vdihava z majhnimi kovinskimi inhalator-ji. Najhuj?i primeri VeËina napadov mine sama od sebe ali pa jih je mogoËe obvladati z uporabo omenjenih sredstev, toda v nekaterih primerih so tako hudi, da zdravila v obiËajni koliËini ne pomagajo. Takrat je treba odmerek ponoviti, Ëe pa tudi to ne deluje, se mora oboleli posvetovati z zdravnikom ali se napotiti celo v bolnico. Dobiti mora namreË kisik in vsa ustrezna zdravila ali pa ga je treba celo prikljuËiti na respirator, ki pod pritiskom Ërpa zrak v pljuËa. A na sreËo so taki primeri bolj redki, ?e zlasti Ëe oboleli pozna vzroke, ki privedejo do napada. Bolezen se tako, kot smo ae poudarili, le da prepreËiti. Velikokrat so napadi le sezonski, zlasti v Ëasu, ko se narava razcveta. V tem primeru je vzrok zagotovo alergija na pelode in trose. Nekoliko bolj zapleteno je prepreËevanje, Ëe je vzrok hi?ni prah, ki se mu je le teako izogniti, ali celo kako drugo sredstvo, ki ga ne moremo ugotoviti. Simona Bandur Povzeto po Družinski zdravstveni enciklopediji lELEMSKE ŠPICE V naši rubriki smo se doslej le redko kdaj podali na plezalno turo. Večinoma je šlo za lažje ture. Tudi tokrat bo tako. Skupaj bomo prečili najlepši greben Grintovcev - Zeleniške špice. Greben Zeleniških špic deli dolini Kamniške Bele in Repovega kota (Kamniško-Savinjske Alpe). Na zemljevidu je dolg dva kilometra, v resnici pa gre gor in dol in se tako raztegne, da ga ni ne konca ne kraja. Dolga gorska pregrada se začne nad Domom v Kamniški Bistrici, prvi vidni vrli nad gozdnimi pobočji pa je izrazita skalnata glava Kamniškega Dedca (1583 m). Tu se prečenje sicer začne, vendar zaradi obilice ruševja običajno ta del izpustimo. Naslednji je Staničev vrh (1805 m, ime po alpinistu Valentinu Staniču). Tu se začne nazobčan skalnat greben, poln številnih škrbin, rogljev, stolpov in vrhov. Do zadnjega Najvišjega roba (2127 m) ima ime samo še eden, to je Največji špic (1937 m). Prečenje končamo na Srebrnem sedlu (2115 m), kjer se gorski hrbet spaja k masivu Planjave. Okoliška praznina na obeh straneh ponuja lepe razglede. Prečenje Zeleniških špic je eno najlepših grebenskih plezanj ne samo v Grintovcih, pač v vseh slovenskih gorah. Gibanje po ostrem in nazobčanem razu s stolpa na stolp, v izredni izpostavljenosti, a v trdni skali, daje čudovite plezalne užitke. Prvi je vrhove Zeleniških špic obiskoval legendarni lovec Valentin Slatnar - Bos s svojimi lovci, poleti 1911 leta pa so v dveh delih izvedli prečenje Dre-novci1. Pa pojdimo! Po cesti se zapeljemo do Jermance (če gre). Po lovski poti pridemo do markirane poti in do Klina. Od tu naprej je več različic. Na desni stopimo na neoznačeno stezo, ki pripelje do struge Sedelščka. Prestopimo potok in se mimo spominske plošče vzpnemo po gozdnem pobočju, višje pa ponovno prečimo v levo nazaj čez strugo. Nad njo vodi stezica v Repov kot. Ko stopimo iz gozda, se odkrije pogled na ostenje Planjave in Zeleniške špice na desni strani. Se enkrat prečimo gruščnato grapo in dosežemo znamenite tolmune (nižje je slap). Nad njimi najdemo na desni slabo stezico, ki pripelje (spet) v strugo. Iz nje zavijemo v gruščnato grapo, ki vodi v smeri Foto Vladimir habjan Staničevega vrha (zahtevno). Kmalu stopimo na glavni greben (desno spodaj so ostanki planine Zelenica). Sledi predhodnikov nas vodijo do skalnega grebena, po njem pa dosežemo razgledni vrh (plezanje I-II). Sestop s Staničevega vrha je prvi zahtevnejši del smeri. Po greben-čku sestopimo proti desni, dokler ne najdemo razčlemb, po katerih prečimo levo pod strmo zajedo. Po njej splezamo do škrbine (40 m, II). Sledi lažji svet, ki mestoma zaradi drobljive skale ni prijeten. Večinoma hodimo kar po grebenu. Pred visokim stolpom (Največji špic), sestopimo v globoko škrbino. Tu nas čaka čudovito plezanje po odličnih oprimkih ( Nebeška lojtra , 100 m, II). Na drugi strani sledi našpičeni greben. Spet plezamo gor in dol čez izpostavljene roglje. Za zadnjim se svet razširi. Naprej lahko naredimo obhod po levi, če pa nadaljujemo po grebenu, se bomo morah na koncu spustiti po vrvi! Po gladki grapi na levi strani se vzpnemo na škrbinico ob navpičnem stolpu. Po skrotastem svetu priplezamo na zadnje se-delce. Na zadnji Najvišji rob je plezanje prijetno. Kaj je nagrada? Prostran travnat vrh, primeren za dolg počitek! Do Srebrnega sedla sestopimo mimo velikega okna. V dolino pridemo po zahtevni neoznačeni poti. Začetni del je orientacijsko zahteven, nižje pa poti brez težav sledimo. Težavnost prečenja: 300 m (zaradi vmesnih sestopov še več) plezanja II. stopnje (morda celo kje več). Izpostavljenost je mestoma velika, orientacija je zelo zahtevna. Za nevajenega je spremstvo vodnika nujno. Na pot se odpravimo spomladi ah jeseni, poleti je prevroče. Časi: dostop do Staniča: 1.30-2 h, prečenje 3-5 h, sestop 2-3 h. Vodniki: Manj znane poti slovenskih gora (Sidarta), Kamniške in Savinjske Alpe, Repov kot, Kamniška Bela (Planinska založba), Slovenske stene, Sto najlepših plezalnih vzponov (Cankarjeva založba), zemljevid: Grintovci, 1:25.000. Veliko plezalnih užitkov vam želi Vladimir Habjan 1 Drenovci - člani planinske družbe »Dren« -so se ukvarjali z jamarstvom, zimsko alpini-stiko in planinsko fotografijo. Njeni člani so bili: Bogumil Brinšek, Rudolf Badjura, Pavel Kunaver, dr. Jože Cerk, Jože Kunaver, Ivan Michler, Ivan Tavčar, Kovač idr. 63 ¦se 64 MESTO ZAHODNO 00 L0D2A (POLJSKA) ZBIRKA STARO-PERZIJ. SPISOV SLU2ABNIK STARORIMSKIH OBLASTNIKOV STOPNJA TISK. CRK [ANAGRAM TRULA) DVOJICE (V ŠPORTU) avtor VINKO KORENT STRA2AR JAPONSKE CESARSKE PALACE MESTO V NEMČIJI (IZ CRK HURAC) TV VODITELJ GALUNIC MRZNJA, SOVRAŠTVO risba KIH POČELO TAOIZMA TV ZASLON NATRIJ SL. KRITIK IN PUBLICIST (ANDREJ) SKUPINA VOJAKOV, KI KOGA VARUJE JAPONSKI BORILNI SPORT IGRA Z LOPARJEM IN ŽOGICO SIBIRSKI VELETOK MESTO V ROMUNIJI GL. MESTO AZERBAJD2 SREDOZEM. RASTLINA ČLOVEK, KI UKA KRANJ UM, RAZUM ZNAMENJE EPILEPT. NAPADA LASTNOST GIBKEGA LETNI POSEK MESTO PRI MILANU PREBIV. TIROLSKE ROČNI VOZIČEK PREVAJAL. IZDELEK GR. BOG, ZEMLJE EFEKT PREDEL OB BLEJ. JEZERU MOR. RIBA JAVNI GOVORNIK OCE OZIROMA DOBAV ZGORNJI KREDI, SENONIJ DRU2BENA SKUPINA OTOKI V BALEARIH VRTENJE TELOVADCA NA DROGU OPICA, SORODNICA ZAMORSKIH MACK OKRASNI KAMEN, VRSTA KALCEDONA BREZPRAVNA MN02ICA MIK ERBIJ SIDONIJA KRAJŠE MOLIBDEN NAGON BALETNI SOLIST (MOJMIR) RAVEN, GLADINA TALIJ SREDSTVA PROTI BOLEČINAM SKELET GLAS PRI KOKODAKANJU TLAK, KI JE VIŠJI OD ZUNANJEGA VRANICNI PRISAD Rešitev nagradne križanke Pravilna re?itev se glasi: DG, »RNOOKA, ADAMSIT, REZ, PROT, O»A, OKLE©»EK, BARED, IRVING, NAJGA, MILA, OLE, REDOSEJA, SG, SONET, SM, TAT, TKON, PTA, LAVA, EOLIT, SIENA, ARSENE, ELSA, LEGATAR, SEK, DIDITI, TA, TRZAJ, LIK, ANHOVO, ALKAR, VADNAL, RAN». NajveË sreËe pri arebanju so tokrat imeli Peter Skrbiš iz Zgornje Polskave, Dragic Paramentič iz Ljubljane in Irena Fabjan iz Celja. Nagrajenci bodo nagrade prejeli po po?ti. OVARNA STIKALNIH NAPRAV SWITCHGEAR MANUFACTURER SLOVENIJA, 2000 Maribor, Šentiljska 49, tel.: 386 2 228 66 00, fax: 386 2 252 50 05 E-mail: tsn@siol.net Potrebujete informacijo, strokovno pomoč pri projektiranju in odločitvi, izdelavo projektov in naprav po vaših željah in potrebah? BOŽIDAR REPAS, prodajni inženir GSM: 041/745-244 - NA VOLJO 24 UR NA DAN " ADALJUJEMO S TRADICIJO - SPREJEMAMO NOVE IZZIVE! I sama od sebe - M ¦