86. ätev. V CELJU, torek 20. julija 1920. PoŠtnina plačana v gotovinl« LETfc II. lath«]» vsak tor«k, öetrieR m •Oboto. — Cmnm i Za celo leto 80 K, sa pol leta 40 krön, za četrt lela 20 K, za 1 mesec 7 krön. Poiamaiu *t»vllka ttMi I krone Na pismene naročbe brez pošiljatvt denarja •• na moremo oziratf. Naročnlki naj pošiljajo naročnino po poStnl nakaznici. ReklamaciJ« glede list« so poštnine proste. Ne- iranklrani doplsi se ne sprejemajo. Na doplse brez podpisa se ne ozira. MrsOBlAtvo in upravnlfttvo se nahaja v Zvezni tlskarni v Celju, Stressmajerjeva ulloaat. S. Oglasi te računajo po porabljenem prostoru In sicer: za navadne oglasc do SO w od 1 mm, za poslana, na- BMnila občnih zborov, naznanila o mmrti, zahvale ltd. K I'IQ od 1 mmt M reklamne notice med tekstom § K od vrste, Mall oglasi (najreč 4 vrste) Iff K> Pri Tefkratnlh objarah popuat. Rokoptal ae nc rrafejo. Telefon M. 65. IZDAJA IM TISKA ZVEZNA TISKARNA V CELJU. SEED 0DG0V0RNI UREDNIK VEKOSLAV 8PIMDLER. Laska divjastva v našem paHamentu V 112. seji Nar. predstavništva so bila na dnevue-m redu vprnšanja po- slancev dr. Dinka Puca radi tržaških .dogodkov in Oostinčarja radi do- godkov v Tolminu, Prvačini in Oorici. Poslanec i/ Šumadije ŽujoviČ je z ozirom na dogodke v Trstu, kjer je tfpela tudi srbska sola in srbska cer- kev, vprasal vlado, ali hoCe podvzeti vse. korake, ki so dostojni našega na- roda proti takemu nasilju. Naj Itaüjani vedo, da se je to, kar se je zgodilo v Trstu in ostalih krajih, dogodilo v sami Šumadiji in da bomo ramo ob rami Stoiili vse v obrambo nasih pravic. Poslanec dr. Čok iz Trsta je na- vajal dogodke poslednjih dni v oku- piranih krajih xelo izčrpno. Na koncu govora je hvalil italijanski proletarijat, ki se ni hotel udcležiti plenjenja jugo- slovanskega imetja. Tržaški proletarijat je izjavil, da tega noče storiti in ako bi jih italijanski nacijonališti hoteli siliti k sodelovanju, bi delavci stopili v stavko. Izrazi! je svojsi sožalje trpe- čim bratom ter zahteval popolno vrni- tev Skode, predvsem za Narodni dorn v Trstu. Na koncu svojega govora je zahteva!, naj vihovni svet v Parizu sklene, da se Italijanom odvzame man- dat nad zasedenim ozemljem ter da se naj italijanska vojska zamenja z vojsko zaveznikov, v kateri naj bo zastopana tudi jugoslovanska vojska Stavil je vprašanjc na ministrskega predsednika tudi posl. dr. Akačič radi dogodkov na Reki. Ministerski predsednlk dr. Vesnič je izjavil: Gospoda! Hočem prosto odgovoriti na vpiašanja, kakor so bila stavljena. Do tega trenutka kraljevska vlada nima o tem obvestila, da je Bakar zavzet. Vest o tem je cila prinešena po raznih osebah, toda uradnega poročila ni. Mi tudi ne verujemo, ca se je to zgodilo. Istotako kraljevska vlada nima urad- nega poročila, kakšni so bili dogodki v Gorici povodom proslave narodnega praznika sv. Cirila in Metoda, razen v kolikor stoji v «asopisih. O dogodkih na Reki niinamo določnih podatkov in je potrebno, da se prepričamo o njih. Kolikor bomo mogli, bomo na5e pra- vjce varovali. Narodno predstavnistvo je lahko prepričano, da nc bomo od teh pravic odstopüi. Kar se tiče Trsta, ima kraljevska vlada v rokah porocilo našega delegata v Trstu. To poročilo je bilo tukaj spreieto dne 14. t. m. in se glasi : »Včeraj je drhal demonstri- rala povodom splitskih dogodkov. Tolpa je popolnoma uničila pohištvo dele- gaeije na BeneSkem trgu (Piazza di Venezia) in moje iastno. Pisarna od- delka za izdanje potnih listov v Maz- zinijevi uiici je bila istotako opusto- gpna. Storil sem potrebne korake pri glavnem mestneni komisarju.« Po spre- jemu to brzojavke je takoj istega dne, 14. tm., kraljevsku vlada poslaia svo- jemu zastopniku v Rimu nastopno brzojavko: »Pri dernonstraeijah včeraj zvečer so na konzularni ageneiji v Trstu demonstranti oplenili in opustošili po- liištvo ageneije. Prosim zahtovajte na- Stopno: 1. Poročilo generalnega civil- nega komisarja v zadevi ageneije. 2. Pravifno povračilo škode za opustoäene stvari. Prosini, izvršite to takoj in po- skrbite, da dobite čim prej odgovor.« Ta brzojavka je büa odposlana dne 14. tm. takoj po sprejemu poročila, ki" sem ga vain precital, in do tega tre- nutka, ko mi je cast govoriti pred vami, Se nimam poročila iz Trsta, niti izvestila iz Rima. Jutri bode naročeno zastopniku v Rimu, da pričakujemo možnosti, da se bo za ostale zadeve v Trstu čimprej zavzel in bolje in točneje infoimiral ter da pošlje tozadevno po- rcčilo kraljevski vladi. Po tej ugoto- vitvf smatram za svojo dolžnost, da v imenu kraljevske vlade izrazim sožaJje, gg. poslanc!, našim bi atom, ki so v teh razmerah in pri teh do- godkih po došlih vesteh toliko pre- stali in preirpeli. hneli bi pravico, da ta eustva sožalja izrazimo tudi držav- Ijar.om druge krvi in narodnosti, s tem večjo pravico iu večjim sreem jih moramo izraziti našim bratom ne glede na to, na kateri strani našlh mej se nahajajo v tem trenotku. Ako so, gospoda, točna poročila, ki so jih prinesla javna glasila o tem, kar se je zgodilo v Trstu in drugih mestih, ki so v tem trenutku zasedena po Italiji, potem meče to temno senco na sosedni, še vedno rečem, prijateljski italijanski narod. (Hrupni protesti in medklici.) Jaz upam, gospoda, da se bodo po- tomei Garibaldija in Mazzinija, prva- kov v zgodovmi veiikih narodov, da se bo italijanski narod «ot tak za- vedal svojega položafa v svetu ter zavedal odgovornosU, ki jo naiagajo s takimi dogodki na njegova ramena storilei, za katere v tem trenutku nima polne možnosti, da odgovarja, da bo ta italijanski narod našel pot in načln, da se v ten dneh opre na svoje dostojanstvo in iast. Jaz ve rujem to, ker verujem v zdravo za- vest tega naroda, ter upam, da bodo to potrebo uv deli vsi resnični itali- janski patrljoti In vs čestiti držav- Ijani Italije. To pa med I em ne oprošča kraljevske vlade od njene dolžnosti, da mora v prvi vrsti skrbeti za var- stvo svojih interesov, svojih pravic in svojega dostojansiva. Tudi kraljevska vlada se zaveda svojih do'znosti, upo- Steva istočasno težavne razmere, v katerih se nahaja v.-a Evropa in ves svet spričo dogodkov, skozi katere smo Sli in kakrSnih v zgodovini cloveätva ni podobnih. Kraljevska vlada, zave- dajoč se svojih dolžnosti, bode vedno storila, kar se v interesu svetovnega miru zahteva od nje in vsakega, in to je, da se obrne na vrhovni svet za- veznikov ter inn predoči položaj, ka- kršen je, vzioke ter vtise, ki jih imajo taki dogodki na celokupen naš narod, da mu položi na dužo, da je moralna odgovornost in niegova dolžnost, da stanju, ki so mu izvor taki žalostni in težki dogodki, čimprej napravi konec. To je, gospoda, kar mi je v imenu kraljevske vlade cast odgovoriti. V tem trenotku vas prosim, da se s tem od- govorom zadovoljite.« Zbornica je sprejela odgovor mi- nistrskega predsednika odobruje na znanje. Italijanske spletke proti Jugoslaviji. Nameravana Garibaldijeva ekspedidja. Beograd, 19. julija. »Politika« javlja iz Rima : Sedaj se doznavajo po- drobnosti o zarotah, ki so jih priprav- ljüli ltalijani, da bi oSkodovali našo mlado kraljevino. V Skader so mislili poslati Garibaldija, ki bi se postavil na čelo prištašem črnogorskega raz- kralja Nikole. V Albaniji so sestavili poseben albanski polk. Madžarska bi ne ostala prekrižanih rok. ltalija bi nam tako nastavila nož na prsi in bi nam diktirala pogoje. Medtem pa je prišlo v Albaniji k vstaji, ki je pokvarila Italiji vse načrte. V enem tednu so morali Lahi izprazniti Albanijo. Sedaj pa poizkuša italijanski minister Aliotti pridobivati Albance s težkim zlatom in jih nahujskati proti Srbiji. Lotil se je zlasti nekaterih znanih voditeljev. Pri- dobiti jih hoče za nov napad na naš teritorij. Spome^ica riase vlade o cJo- godkih v S( litu, Trstu itd. It&lijanske zahteve glede Splita. Beograd, 19. julija. Predsednik dalmatinske deželne vlade dr. Krstelj je obvestil vlado, da pošlje v kratkem dokumente o splitskih dogodkih. Na podlagi teh in na podlagi dokumentov o dogodkih v Trstu, Pulju, Reki in drugod izdela vlada posebno spome- nico o vseh dogodkih ter so Izda v angleškem in francoskem jeziku. Danes ali jutri prispe kurir z doku- menti iz Splita. Kakor se Čuje, so lta- lijani stavili na naSo vlado zahtevo po visoki pokojnini preostalim italijanskih žrtev v Splitu. Naža vlada o tem ne razpravlja, dokler ni preiskava končana. Obrtniški zbor v Borovljah. Borovlje, dne 18. julija Da- našnjega obrtniškega shoda udeležilo se je nad 400 obrtnikov iz cele Slo- venije in častno število hrvatskih obrt- nikov. Lepo je bilo zastopano Celje. Shod se je vršil na vrtu meščanske sole. PoroČali so: Franketi iz Ljubljane o strokovni organizaciji, Rebek iz Celja o obrtnih razstavnih domovih, obrtnem časopisju, obrtnem kreditu in obrtnem šolstvu, Lesnik iz Zagreba o obrtnih davkih in 8 urnem delovniku in več drugih. Zbo je soglasno sprejel reso- lucije: glede državnih obrtnih Sol. glede pomočniške dobe, 8-urnega delovnika in obrtnih davkov, protest proti name- ravani opustitvi mejne črte med gla- sovalnima conama ter proti nekulantne- rru postopanju ministrstva saobrafaja, katero je skušalo shod onemogočiti s tem, da je odklonilo prošnjo za zni- žanje voznine; končno se je sprejela udanostna brzoiavka Nj. V. kraliu Petru in prestolonasledniku Aleksandru. Po- poldne si je obrtništvo ogledalo puškarne in jeklarno. Nato se je vršila na pro- stornem vrtu hotela Just ljudska slav- nost, katere se je udeležilo tudi mno- gobrojno domače občinstvo. Pelitične vesti. Narodno predstavniStvo je v seji 15. t. m. sprejelo versaillsko mirovno pogodbo s 155 glasovi od 160 oddanih. V narodnem predstavništvu je v seji 16, tm. min. preds. dr. Vesnič na vprašanja raznih poslancev, posebej dra. Čoka, glede dogodkov v Trstu in ostalem Primorju na podlagi službenih poročil, ki jih je vlada prejela in ki popolnoma potrjujejo istinitost zasebnih SAVAN : Pol ni spomini na Logarsko dolino. (Dalje.) Ta pot je zelo romantična. Pri slapu prekoračimo na levo potok in po vijuga- stem strmeni potu obidemo navpično rdečkasto skalo. Zgoraj dospemo po brvi v drugo, kjer stopamo med velikimi kla- dami navzgor ob neprestano žuborečl vodi. Na desni strani nas raz nedostopnih skal puzdravljajo krasne očnice, na levi strani pa zapazimo 6 virov, kjer voda vre iz strrnega pobočja in tcče Po zele- nem mahu v strugo. Gornji in naivečji vir ima mrzlo vodo (2 stop. C). Prischaufov dom je krasno urejena falsa, v kateri scm setako.i čutil čisto do- mačega. NaSel sem prijazno držbo turi- stov in letoviščarjev, med njimi tudi go- spo iz Qornjegagrada Stremšnico, ki m\ je pripovedovala z veseliem, da' pride vsako leto na več dni v taplaninski raj, kjer si okrepča izmučene živce v sve- Žem, gorskem zraku ter pozabi na vsak- danje trpljenje gospodinje. Letos je šla najpoprej na Korošico, Ojstrico in Pia- njavo ter prišla raz Kamniško sedlo tu- sem. Pod Planjavo se je zbala snežišča, a njeni spremljevalci so napravili spla- ninskimi palicami ograjo, vlekli so talagc in šlo je dobruo. Na snežišču je treba previdnosti. Nedolgo poprej je na istemtt snežišču spodrsnilo nekemu dijaku, ki le neprostovoljno drčal navzdol in se moC- no potolkel. Sicer pa je gospa korajžna in je pripovedovala, kako je neki marl- borski renomirani turist dr. B. s cepinom lazil po vseh štirih raz Ojstrico, dočim je ona Sla po človeško navzdol. Vsa cast taki turistinji! A se nekaj mi je ugajalo. Gospa je najraje sedesla kje pri koči s knjigo v roki ali pa si ogledovala lepe plan ine. Uživala je zares planinski svet. Kaka razlika je bila to proti dnižbi, ki je dospela popoldne. Komaj so priSli, so sc pred kočo vsedli ter pili in kvartali, raz- gled po gorah jim je bil menda deveta briga. Oskrbnica Marička je bila prav po- strežljiva. Ker je bila sama, je bila pač .počasna in je bilo treba dolgo čakatt na jedila. Sicer pa so tudi stranke. ki so kar zasedle ognjišče in za se kuhale, zagrc- šile zakasnitev kosila. Jaz se rad pogo- varjam z oskrbnicami, ker se marsikaj zanimivega zve. O napitnini sicer ni po- vedala, kakšne svote dobi navadno, aTi od neke dame Je znašala 20 vin., ker ni mogla od račuiia dati iiazaj. Takšna ra- dodarnost je smešna! Nagovarjal sem Jo, naj podvojeno napitnino po pošti vrne. Ko sem ponoči že sladko spal, zasli- šim ropotanje na vrata in kiicanje. Ob I. uri ponoči je primahal dijak s Kamniške- ga sedla ter nas vse speče turiste vzbu- dil. Drugo jutro ga vprašam, zakaj !e priSel tako pozno, pravzaprav tako zgo- daj, ali je bila Kamniška koča prenapol- njena, nakar mi odvrne, da ga je lepa me- sečna noč napotila na ponočni izlet. To je pa vendar prebedasto, kaj vse neka- teri dijaki počenjajo v planinah. Radi te- ga, č ga luna trka, pa morajo vsi turisti v koči trpeti. Proti takim prismodam naj bi S, P. I), strogo nastopilo. Ogledal sem si tega sitneža. Nosil je naočnike, hlače pa so imele na onem de- lu, kjer hrbet svoje pošteno ime zgubi, dve veliki, beli, okrogli lisi; skozi luknje so se svetile spodnje hlače. Imel je torej prdi in zadi naočnike. Prehodil je v po- čitnicah vse naše planine in bil že isto leto večkrat na Okrešlju. V Triglavskem pogorju pri Triglavskih jezerih ga je n- jela laška vojaška patrulja in ga peljaTa v Trcnto. Ker so bili čevlji popolnoma podelani, so mu podarili druge nove, po- tem so ga peljali čez Triglav in oddali na Kredarici. Pri svojem gorskem postopa- nju je slučajno prišel do novih gor skin čevljev. Ta dijak je živel tja v en dan kakor cigan. Ce je staknil kako družbo, je hodil za ni? kakor psiček, dokler se mu je Ijiibilo, potcm jo pa zopet mahnil kam drngam. Ceprav v planinah ni pošte, vendar se dogodki v posameznih planinskih ko- čah hitro zvedo, ker turisti oskrbujejo poštno zvezo. Veliko smeha je povzročl- la novica, kako je nastopila oskrbnica v koči na Korošici. Tja so ßrlsli 4 Nemci in 2 dami iz Tržiča ter so ncmško govorili z oskrbnico. Ta pa jim pravi: »Govorite z menoj slovensko; jaz ne znam nemško. V Jugoslaviji se govori slovensko. Ce vam ni prav, pa pojdite drngam.« Te be- scde so učinkovale. Obe dami ste znali naenkrat slovensko, samo pravi Nemec ne. Oskrbnici so dali riža, naj jim napra- vi rižoto. Ker oskrbnica še ni nikdar kuhala rižoto, jim je riž skuhala kar na prežgani juhi. 0 da bi videl obra- ze, kakšne so delali! Zato so «e go- spodje upravičeno jezili na dami, zakaj niste sami napravili rižote. Zvcčer smo sedeli pred kočo in ob- čudovali planinski svet. Lega planine na Okrešlju je zares krasaa ter prija ne le prijatelju nežne, ljubeznive pokrajine z zcleno trato, pretkano z raznimi živoboj- nimi planinskimi cvetkami, arnpak tudi ljubitelju divje-romantičnih prizorov, zla- sti kadar zadnji žarki zahajajočega soln- ca zlatč fantastične tvorbe planinskega okrožja. (Konec prih.) Stran 2. »NOVA ÜO8A* Mev. 8o. poročil, pojasnil italiianski vandalizem ter iziavil, da je da!a vlada našemu poslaniku v Rimu nalog, da zbere po- trebne podatke. Vlada bo storila svojo dolžnost in čuvala cast države. Izraža svoje prepričanje. da bo Italija rodila drugega Ganbaldija, ki bo napravil red v Italiji. Italijanom neprijetno je, da vodi prciskfvo v splitski aferi ameriSki ad- miral Andrew."». Zato italijanski listi že rujeio pioti nje;nu, teš da je »pristran- ski«,- Nekaferi g* ro!o c!o!*e, da je 011 kriv dogodkov. Progoni SJgvw.-uv,v ^, po tržaških dogodkih nadaljujejo. Italijansko časo- pisje kopiči denuncijacije na denunci- jaciic proti v.<:em slovenskim voditdjem. Pulicija izvrSi'.je proiskave po vseh sta- novanjih iiaših ljudi ¦••; za municijo. Seveda so uspehi povsod negaiivni. Barbarsiva 11a Rekl. Ker so se laSki izgredi še vedno ponavljali, je moral izdsti župari Gigante poziv na meščanstvo, v katerem ga pozivlje, naj s puslošenjem »ne blati spomina IaSkih mučenikov'«. Dalje pravi: »Ni dostojno za ltalijana, da si prilasti tu je itnetje . . .« — Zelo značilno! • To naj bo kuitura — all: d'An- nunzio govori! Po opustošenju jugo- slovenskih podjetij na Reki se je zbrala množica italijanažev pred bivšo guver- nerievo palačo in zahtevaia, naj govori d'Annunzio. In »božanski pesnik« je res spregovoril. Evo nekaj »duhtečih cvetk iz govora: »Kvišku zastave! Kvišku orožje! U m a z a n i s r b s k i p ra š i č je prelil plemenito latinsko kri, j 11 g 0 s 1 0 v e n s k a b e s t i j a, rojena iz zadnjega kozlanja snirtno ranjenega jastreba, je sramotno napadla ne- obrožene. J u g 0 s 1 0 v e n s l< a kana- 1 j a je zahrbino napadla naše oficirje!« In tako dalje — brez komentarja! Giollttljeva nesramnost. V seji min. sveta dne 14. tm. v Rirnu je min. predsednik Giolitti »poročal« 0 dogodkih v Splitu in Trstu. Govori! je 0 težkih posledicah tržaških dogodkov, «kjer so Jugoslovani, provokaterji beo- gradske v I a d e, 11 a p a d 1 i z bom- bami in revolverji neoboro- žene demonstrante, kiso mani- festirali z a ita Hjanstvo Dal- m a c i j e«. Iziavil je, da je izdal stroge odredbe proti Jugoslovanom po dogo- voru s tržaSkim guvernerjcm Mosco- nijem. — Po vsümti tein soditi, bi bilo pač vseeno, ali sedi na stolu min.pred- sednika Giolitti ali pa — d'Annunzio. Dozdajnl romunskl poslanik v BčOgradu. Lango Roscani je premeščen kot poslanik vSofijo Na njegovo mesto v Beograd pride Diamanti, bivši ro- munski poslanik v Petrogradu. Rusko poljski bojl. Poljsko vojno poročilo z dne 16. tm. javlja, da so poljske čete izpraznile vsled premöci so- vražnika Vilno.—Dne 17.tm. poročajo iz Varšave, da je poljski min. svet sklenil, odposlati brezžično brzojavko, da sprejema od.Lloyd Georgea stav- Ijene pogoje radi Rusije. — IzMoskve pa poročajo, da je ruski zunanji mi- nister Čičerin za takojšnja pogajanja s Poljsko; nasprotuje pa Trocki, ki pravi, da ne more biti govora o pre- mirjn Doprej nego ne vkorakajo so- vjetske čete v Varšavo. Konierenca v Spai je končala 16. tm. Nemški delegati so sprejeli in podpisali vse zahteve entente v pre- mogovnem vprašanju !Z KOROTANA. Demarkacljska črta. Čujemo, da se je naša vlada z vso odločnostjo postavila na stališče, da pod nobenim pogojem in za nobetio ceno ne dovoli, da bi se ugodilo nemški zahtevi po otvoritvi demarkacijske črte med co- nama A in B. V Pllberku je umrla vdova po železniSkem portirju Schwabineku, ki je s sekiro napadel dr. Sušnika in se nato obesil. Zapustila je baje lepo pre- moženje. Iz Koroške urnaknejo svoje čete Italijani, ker je ratificirana senžermenska pogodba. Kakor znano, so imeli Lahi nekaj čet Se na avstrijskem ozemlju. Zanlmlv matertjal je prišel v slo- venske roke z akti, ki so bili izginili nemSkemu nationalpolitisch ausSusu v Št. Vidu. Slovenski koroški listi sedaj priobčujejo iz teh aktov zelo zanimivo statistiko o nemški propagandi v coni A. Na pranger r,o postavljene vse kre- ature, ki so se prodale Nemcem za nekaj krön. Obračun za vse to pride! Dr. Jovan Cvijfč, predsednik jugo- slovan^ke plebiscitne kornisijo za Ko- roško, se je nastanii zača.sno v hotelu tia Klopinjskem jezmi. MAHiBORSKE m::,ti. V Dravi utonila sta pri kopanju dne 15 tm. 16-letni pekovski vajenec Ivan Ailian in 14 k-tni dijak Franc Do-- majnko, oba iz Pobrežifi. Kopala sta sc v bližaii broda na Po.brežju. Na 10 iiiesücev težkc ječe jo'pred mariborsko poroto 15. tm rbsojen po- štni odpravnik Gustav Glogovšek, doma iz Krškega, ki je 1.10 prevratu' prevzel poštni urad v Viihrcdu. Ljiibezcn do rieke omožene žeiKsko ga je :— ker je hila njegova placY. premajima zu take žpecijalitete! — zapeijala "k" temn, da je scasoma1 si prisvoiil krog 2-7.000 K eraričnega denarja. Ško.do je sicer mož GiogoSkovega »ideala« poravnal, von- dar pa so porotniki bili mnenja, da s.> mora Glo^ovškova i;*'!>"'..... ^^ 10 niosecev hladiti v ječi. PTUJSKE MOViCE. Usfanovltev okrajnega pradbe- nega urada za ptujski pol.tičiii okraj je nujna potroba in pozivyrno mero- dyjne oblasti, da to nujno zahtevo prebivalstva • izpolnijo. Naš ) okrožno organizacijo JDS pozivamo, naj stori vse korake v tern oziru. Minoritski 'most čez Dravinjo v St. Vidu je prevzel okrajni zastöp. Most so še lelos popravi. Moslovina se opusti. Cü.iSte NOViCg. Nekaterl avtosiomni posll celjske mestne občine so v smislu svoječasne- ga sklega in predloga celjskega me- stnega sosveta odkazani z naredbo deželne vlade od 7. tm. okr. glavarstvu v Celju. So to posli politicne uprave I. stopnje, ki se nanašajo na držav- Ijanstvo, stanovske malice in sklepa- nje zakonov, ljudsko štetje, volitve v zakonodajne zastope, vojaStvo, trgovi- no in obit, socijalno zavarovanje de- lavcev in nameščencev, vodno pravo, bogoCastje in vojaške posle mestne občine. Gerentski sosvet je tozadevni prcdlog" ssavil, ker se z izročitvo teh poslov okr. glavarstvu strožki mestne občine izdatno skrčijo. Za predlog sta glasovala tudi oba zastopnika socija- listične stranke. Zato se Ijubljanski »N2prcj« po nepotrebnem razburja. Sledeče naznanilo smo v soboto čitali nabito po celjskih ulicah: »Od danes Sobota 17. Julija 10 us» zve- Čer bode Mestni vodovod do pondelka zjutraj zaprt! za r»a i popravila«. — Da smo se morali v časih Avstrije včasi dati sramotiti s takSno sloven- ščino, smo še za silo kapirali. Da pa bi to moralo biti tudi zdaj in da bi od naših uslužbencev ne smeli zahtevati pravilnega znanja slovenščine, pa res ne razumemo, četudi je tak-le uslužbe- nec še takšen Ijublien^ek enega ali drugega izmed gospodov na magistra- tu. Videli smo pred temi »naznanili« nemSkutarje, ki so se norčevali iz te »novoslovenščine«. Po pravici! Obrtniški sestanek v četrtek zve- čer ob 8. uri v Sokolskem domu. Podružnica Ciril-Metodove dnižbe za Gaberje In okolico bo imela občni zbor po običajnem dnevnem redu v soboto dne 24. julija ob 3. uri zvečer v gostilni pri Wiisonu v Gaberjih. Prosinio slavno občinstvo, da se ko- likor mogoče v velikem številu udeieži občnega zbora. Posebna vabila se ne bodo pošiljala. Otfbor. Vellk živinskl In kramarskl se- jem se vrši 26. jul., na dan Sv. Ane, na Teharjih pri Celju. Priženite in pridite v obilnem Stevilu! DNEVNE ^VICE Na zdravniški kongres v Parlzu je sei kot zastopnik naše države dr. Andrija Nikolic. Regent je popolnoma ozdravil in se je 16. tm. že izprehajal po beograj- skih ulicah, Vsi častniki in aspirantje—inva- lid!, ki so svojčas vložili prošnje za sprejem v jugoslovansko armado, pa še niso bili dosedaj sprejeti, se poziv- Ijaio, da v najkrajšem času pošliejo svoje n&tančne naslove s potrebnimi vojaškimi podatki (rojstno leto, čin, polk, kraj ranjenja, način ranjenja, čas, kedaj je lido proSnjo vloži! in kje) SploSnf trgani/.acfj! vojnih invalldov, coniiali v Ljubljani, Gosi;o<=k3 ul. 3. I K.¦; je zadeva iiujna radi intervenes i pri ininistrslvu za vojno in rncrnarico v Beo^radLi. je v iiiren?sii vsakega po- samezirka, da se čimprt-je odzo^e. Častniki oziroma as^irantje—invaluii, ki se še niso priglasili orgauizaciji, naj to takoj ;-.tore, kor ¦ - '-1 r-- ¦¦¦¦¦¦ -¦-; -- -c,, ni mngoče ozirat; Ve-n s takifiii iü^ruwuoi; U JjčvT- gn;dn pi.ToCajo, da so bili te dni ;-a pri^ežtMii žele/ničarji v . Vojvociiai. Del železniuarjev, M^džari in Nemci, v,\$o hoteli potoZili pri^ge na pr^dpisani način. O'i;>f.sčeni bodo i/. sluxbo, nil- hova mesta se pa izpopolnijo ?; n"1 n- ci, ki pridejo tc dni iz žclezničarskili tečajev. — rJü saino odpu-t, tu'di izgou bi bil za takSno nsadžar^ko—nftmškc zagrizence zdrav! Cena prcmo^.u se ;, ..¦..,¦.,, (d 31! i a 55*5 K pri m'-t. st Ktr se je to inogio /.?',üditi s;.iino s privoljeiijem Pciše dežeine vla(.!e v LjnMj;'ii;. prasaino dr. Bri:|ca in d.. Roinrcm Kedaj in z a k a j sta p r i v 0 1 i i a v y. v i š a 11 j e c 0 11 i >:> r e m 0 g 1.1, p r e d m t,-111, k i j e pole & ž 1 v i ! iK! j v a i; n c j š w p o - t r i'. b S Č i i! a p r e b i v v ! «;'; v u in b i m u v s i p \i t e y,-a m !> i 1 i c 0 - n a 7. n i ž ?! n p., 11 e r ., ,. . i s a n a ? A ! i j e r o v c I j s k i d r 11). h i in da s t c z v r a d i s 0 v; a 0 b e t i s t r a 11 k i p r i v 0 i i i i v z v i - Š a n j e ? Jr.vnost prič«kuje odgovora! Razpis shv2be pudkovskäga «noj- stra na državni yseby/.-j\n Se!o pri Ljubljani. SluŽba bi hila za enkrat pro- vizorna in pla'a po dogo/oru. Po eno- letnein zadovoljivem službovaniu bi sledilo difinitivno irnonovanje in uvrs- titev v kategorijo državnih poduradni- kov. Pogoji za sprejem v shižbo so: jugoslovansko državljaustvo, neoporeč- nost, sta rost nad 18 in pod 40 let in z dobrim uspehom dovrSena podkovska sola. Prosnje nai se opremijo s kr^t- nim listom, domovuico, uradnim zdcav- jiiSkim spricevalom, nravnostnim spri- čevalotn pristojn^ga županstva. in s spricevalom' podkovske Sole. Konipeten- ti naj nnvedeio v prošnjah tudi svojo zrshteve glede place. Pri državnem zdravilhču v Ro- gaški Slatini sta razpisani začasni mesti zdravilis'coga knjigovodje in bla- gajnika. Prošnje je viagati do 28. jul. tl. pri povfTJeništvu za javna deia v Ljubljani Podro'onosti so razvidne iz toz^devnega razpisa v ljubljanskem uradnem ü.stu Prosveta. Nekaj misli o gEasbenih p?*i- redetvah. (O priliki koncerta C. P. D. 10. tm.) Občinstvo je dokaj različno. Ta med proizvajanjem govori, potem pa na vse protege ploska. Ta rad prikoraka v dvo- rano med proizvajanjem, drugi odhaja sredi koncerta. Vcčina pa že vse pozna in gre rajši na firkelc ali na tarok, kakor v koncertno dvorano. K zabavi se pa ž"e priziblje, da popraša, kako je bilo in sto- ri svojo marodno« dolžnost.. 1. Zakaj je tolikrat toliko praznih sc- dežev? Ne kaže, brez vsega vrcci kam- na na ncobiskovalce. Krivda zadene tudi prireditelje. »Velik(0« koncert sc razgla- si. pa se poda par kratkih pesniic. nit! velikih pu osnovi, niti po kakovosti, nitl po proizvajaniu. In realist se prihodnjič sineje »vclikosti« in izostane. Obljubujmo malo, nudinio več in poset ne bo trpel. »Krasen koncert, dovršeno, nedosežno .., razen Matice s to točko še ni nihče na- stopil« (pa so jo peli v Gorici, Novem mstu, Sarajevn, »Jeftejevo prisego« mi- slim), ])ise strokovnjak v reklami all krl- tiki. »Ta že mora vedeti«, si misli pri- prost človek, »jaz pač nimam smisla za glasbo, ko mi ni Slo do srea«. in izostane. Sodimo rcsniCno, kdor lomi sam«> trazc' nai se ne loti occn. občinstvo bo pozonio na hibe, z vescllcm bo opazovalo izbolj- Sanje aklivno bo sodelovalo pri koiicer- tih.'vzsaialo se bo občlnstvo In umetnost se bo izpopolujcvala. 2. Koliko jili obiskuje glasbcuc prirc- ditvc z vnemo, sledeč točkam z največjo pažnio. A vedno jim najbolj ugaja točka y, najvet-jiini dinamičnimi in ritmicniml efekti. Kako navdušenje, če zagrmi ves zbor v najvcčji jakosti po dolgcm napaC- nem odmoru, ki zruši vsako somemost skladbe! Odkrivajmo slušalstvu postavc, Po katerih zrastc iz maihnih motivov grandiozna stavba, sredstva, s katcrinu razpolnffa ta cterlcna umetnost. zahteve, ki se slavijo na proizvajalca. skratka, oinogočimo, da bo občinstvo sledilo toč- kam vedno bolj z raznmom in sreem : to bo rcklama, to kritika, ki bo polnila kon- certnc dvoranc! Kolikor slugalccv, toTI- ko ocenjevalccv! O teh postavali. sredstvih, zahievali si morajo biti predvsem popolnoma na ja.sncm proizvajalci, zlasti vodja. Ti si moraio biti svesti, da so vzgojiteiji naro- 0t\, da vrSijo vazno in najtež.ie kulturno tlelo, za katero je potrebna nadvse po- (M-obna in .solidna priprava. Gotovo bo prišlo prav i sluSalstvn i peveem, ako se ma!o pobavimo z zalitcvami, ki sc stavi- jo na dirigenta in pevce. a) Vodja — ome.iimo se samo na zbo- rovo pctje — mora zbor voditi, dirigira- ti. T)irigiranje sc pa ne da priučiti, saino iznopolniti sc da z globokim studiiam glnsftenili del. Podlaga dirigiranjn je pa taktiranje, ki se jra lahko priiičimo. Pra- vilno taktirati mora znati vsak zboro- vodia. četndi je dilctant; v polifoni glas- bi jc sicer ncmogoe, v homofoni pa inn lahko sledijo samo njega vajeni pevel, a 5c ti težko, kdor ne zna taktirati. In koTi- ko niučnih. sestavo, simctriio. sploh celo skladbo kvarečih napak povzroea. kcTor yplava no zrakn! Z nenpravičcnimi pav- zarui, opustitvijo nepctih taktovih delov itd. prcsekuje glasbenc stavke, cclo mo- tive, incsto nmetne stavbc nam nndi ra^- sip. b) Kakor ima jezik vejicc, pike . tako iih ima tudi glasba. Brcz nravilnega fraziranja, t. j. upoštevanja teh vcjic, pik . . . ni Icpe glasbe. Celo na mestih, kjcr se jczikovno in glasbeno ločilo ne uje- mata, sc je ravnati po glasbenili, nc jezi- kovnih zalitcvah. Na vsak način je torej napnfna z:irf?? »pokraj !l vo^e«, >Nr»i || domovina sreo j[ poklani^ni, Noč tnidna I! molči«, »O Jelo, Jcli |{ ca«. Ne »mi^ za |j goro«, ampnk »mi_,za_goro«. c) lzgov/°rjanie bodi jasno, vokali člsti, (ne 0 mesto a itd.), konzonanti, kosli jezika, morajo biti trdi a kratki, naj se jih ne požira, kakor se siiSi celo v solih! Nü izgovarjajmo »žit-no«, am- pak»*i-tno«. NonaglaSoni, zlasti zadnji zlogi se izftovarjajo micno, ne odsokano, torej ne »vetri5«. V slovenščini izgo- vsrjamo besede tako spojeno, da je takorekoč še le pri ločilu konec besede. Odvadimo se torej tudi v pet in razse- kavanja, kakor ga je po nemški šoli doslej gojila Matica, za njo pa prav neokusno malone vsa Kranjska. (Glej o fraziranju!) Č) Veliko moč izražanja ima di- namika. Ne zabimo po, da prcgosto menjevanje ostre luči in trde teme ne upliva niti na živce, niti na sree bla- godejno, anipak otopi. Taki efekti fra- pirajo, nežen rozvoj blaži in vzgaja. Celo tonovna moč posamnega nagla- šer.pga vokala mora rasti ali pojemati, drobtina, ki daje petju eleganco in plastičnost. Isto velja 0 tempi:. ' Že iz spoStovanja do skladatelja se ne pečajmo z akrobatiko! Če še tako vestno upoštevamo skladateljeve mig- Ijaje, ima dirigent še dovolj prilike, da pokaže svojo individualnost. Če zahteva komponist >-attacca«, je tako prav, ne pa dolga pavza! d) Pa pustimo slične, deloina pri- učljive stvari tchničnega značaja! Saj Ze gotovo ima vsak bralec rešpekt pred ubogimi pevci, od kterih se toliko zahteva (boljše bi se nai zahtevalo), pevci, zlasti• pevke me pa že menda kar na debelo prekiinjajo, češ, zdaj še le ne bo pri vajah nobenega Spasa več. Poglejmo rajši v delavnico E. Adamiča, skušajmo uganiti njegova čustva v hipu, ko je skladal na pr. pesom »Fantu«. Tudi to namreč mora stoiiti diriment, predno pokaže pevcem, zbor rrora to stoiiti, predno poje pred občinstvom, občiiHitvo bi pa naj o tern vedelo, prerino odšteje s težkim sreem svoj obol. »Bom pismo pisala s to rdečo ^rvJö, ga fäntu poslala — ¦<-, tako po- snema pesnik narodno pesem in skla- datelj predpisuje tudi pevcom naroden ton. Hrepenenje in žalost se lotcva deklice ob mish, kako neizmerna da- ljava jo loči od izvolienca. Zato govori vedno počasueje (ritard). »čez dol in goro«. Ojunači se in s krepkim glasom (0, vsako besedo zategujoc (široko) prisega: »Tri leta te čakam«, a ustraSi se dolgih let, zamišljeno (počasi) in s pojemaiočim glasom dostavi: »te lju- bim zvesto«. Premaga jo bol, krčevit krik (ff) se izvije (hitrejše) iz raz- .5 lev. 8t). »NOVA DOBAi Stran 3. bnrjenih prsi: »solzice pretakam«. Spet omahuje (rftard), ko izgovarja vedno 'poeasneie: »vzdihuioin«, vsa potrU dovvs'i zamišl.itMia z veduo tišjim gla- soni: (molto rittp.,descr): »bridko« in skoraj neslišno ponovi: »bridko« itd. Ali ni Adamič vlil v to pesom svoje du*e? In če jo' zbor slično občuieno poje, more-!i izgreSiti pot dovschsrc? Pp-nese knk rui?; /!¦.,.¦ kiitilco no teh principih? 3- Ko!K'(.:ii (., ü i!'ii' i U. i. in. I"»' :-tvorn Kosp. C.Pregplja je napra-vü, kakcr večina sličnih prireditev, na me vtis prwnngljenosü. Zbor je sostavljen :ako dobrih moči, a od zadnjega nastopa ni nac>redoval. Žal nasprolno! Privzgojimo si vsaj male češke ali magafi pruske vstr^inosti in discipline! Tenor lep, čisr, dasi precej s'ibek, basi pa tegu niso marali upoštevati. Sopran, in alt premočna, premalo opiljena. Moski zbor iiinogo bolj dovrSen, me- šani seveda. iačji. Cfcobro občuteno so se peie '>Vo/le rečUi«, >Iopisi« Rog. Slatiha. Tu smo se 15. tm. zvečer zbrali jugoslovenski gostje na protestno zborovanje zoper laška iia- silja v zasedenem ozemlju. Zborovanje je vodil dr. Žerjav, ki je popisal tr- žaške dogodke in njih posledice. Go- vonli so Se minister dr. Peleš, Gagpnrac in dr. Lah. Sprejeia se je ostra rezo- Juci|a proti barbarstvom Italijanov SI. Bistrica. V časopisih čitamo toliko o padanju cen v Jugoslaviji Naše mestece pa je naib.ž drugo za Dunajem, kar se cen tiče. Goveje meso n. pr. stane 26 K kg —- telečje brez kosti je po 30 K. Kupujejo pa ti g0- spodje pri kmetih v okolici živo po 12 K in Se niže — da ne govorim o onih slučajih, ko dobijo baš nekateri naših mesarjev živino — jako ceno I Tudi živinska bolezen pride prav do- bičkarjevi nenasitni malhi! Gospod ge- rent, krasno in uspešno polje. Evo ga! Loka pri Z:danem mosiu. 16. tm, ^iuti'dj je sl:ocil nied Loko in Zid. mostom s tira tovorni vlük. Osemvo- zov je razbitih, Skoda jc velika. Cio- veSkih žitev ni. Šoštauj. Kakor po v.sej Sloveniji, predavalo se je (dne 14. jul) po po- sredovanju tukajSnje čitalnice tudi pri n;.!S o Ko.roSki. Ob onem se je usta- novil \, zv. koroški odbor. Predaval je nadučitelj Vis cenc Stopar, ki je po kratkem z.^odovinskem pRglsidu zani- mivo osiika! sedanje politične razmure, ra?.krinkal nemčur^ke spetkarije in o pisal naSe delovanje za plebiscit. Da se položaj vsestransko pojarini, ogla- čalo se je izrneJ mnogobrojiio zbranoga občinstva tudi se več drugih govorni kov k besedi ter uoravk'c no oinenjalo, da med Slovenci in Jngoslowni vla- dajoča strankarska slrast lahlco vse zopet podere, kar djugi iz vidik;.i na- rodnega delovanja korlstiidga'stavijo Vravisko. -Koroski odbor za sodni ok raj Vransko prirsdi v nedüljo' chie: 8. av[.;ii3ta t. I. ua vrtu gostilne »Slo- van«, veliko liudsko veseüco. Ttm po- tom vabirno vsa politična in kulturna drnštva, prihitite v nai? gorski krai in ozirajte se- na našo prireditev. »Koroški-i kliče na pomoč!« XV. redni dbeni zbor vZadružne ZvezB v Celju41. so je vršil v uedeljo, dne 11. t. m. v Culi'u v Narodnc-MTi Dotvm ob mnogo- številni udeležbi zastopnikov članic in gostov. Predsednik gv dr. Anton Bo- žič je pozdravil navzoče tor se v is- krenih besedah spominjal pred krat- kim preminulega očcta zr.družništva Miha Vosnjaka, katereinu so zborovalci sloje zaklicali »Slava urn!« Prečitali so se dospeli pozdravi podpredscdnika Zadružne Zveze, g. ministra za socijalno politiko dr. V. Kukovca ter drugih. V točki poročilo načelstva in nad- zorstva je v prvi vrsti predsodnik dr. A Božič v vsestransko izčrpnem go- voru origal delovanje Zadružne Zvezc v minulem poslovnem letu, tako na zunaj, kakor tudi vnotranjem. Posebno je podal jasno sliko neumornega dela Zveze v občo korist malih zadružnikov, tako na polju agrarne reforme, kakor v vprašanju rešitvc valutnega problems, o organizaciji centralrrega denarnega zavoda zadružnih zvez, kakor tudi njen upor proti ustanovitvi zadružništvu škodljivega »SrediSnjega Saveza za iz- voz in uvoz«, ki bi se polakomil s svojitn velekapitalom vsega izvoza in uvoza na škodo malemu zadružništvu; Zadružna Zveza je propagirala misel ustanovitve »Csrednje nakupovalne in prodajne zadruge« na zadružni pod lagi. Vseh teh «kcij vdeleževala se je aktivn-o po »Savezu«, katerega so u- stanovile jugoslovanskezadruge v svrho skupnega delovanja. Akoravno še vsi dosedaj podjeti koraki niso uspeli, upa »Savez« in žnjim tudi »Zadružna Zveza«, da se bo v smotrenern delu dalo v taki organizaciji mnogo ugodnega do- seči v naši mladi svobodni domovini. Zadružna Zvcza je vdeležena tudi pri »Brodarskern sindikatu«, ki si je nadel nalog uspostaviti zopet plovbo. Po poročilih g. Avramoviča ima sindikat zaznamovati že prav lepe vspehe. Vodpomoč po vojni prizadetim pokrajinam osnovala se je »Osrednja banka za obnovo Primorske«, ki pa vsled izpremenjenih političnih razm.-r žal ni stopila v aktivnost; govornik povdarja, da se bo morda v kratkem položaj toliko zboljšal, da takega za- voda v obče ne bo več treba. V svrho sanacije vslcd vojne prizadetih zvez in zadrug se je ustanovil poseben sindikat, ki skuSa svoje staliače vzdržati. Kar se tiče repatrijacije im et ja iz Avstrije, posebno pavojnih poscjil, stojiZadružna Z^eza v nepretrganem stiku z mero- dajnimi čirntelji, katerih naloga je po- zivati vlado, da strogo pazi na to, da Avstrija spolnuje vse dolžnosti, ki jih njej nalaga mirovna pogodba, posebno, da se dvigne zapora in da dospe pri »Verbandu« naloženo premoženie na- ših zadrug zopet v domovino. Govor- nik se ostro obrača proti malobrižnosti vlade glede tega vprašanja, akoravno isto ni samo za Slovenijo aktuelno. marveč, ima tudi Hrvatska mnogo ka- pitala naložcnega v inozemstvu. po- sebno v Avstriji, ter izraža svoje ogor- čenie nad domnevo, da bi se nam kot pridružencem zmagovalcev in zavezni- kov dala morda s strani premagancev, kakor je to sedajna Avstrija, kakasibodi brea. Glede vojnih posojil zahteva, da se prevzamejo m da se izplačajo. Za- družna Zveza je tudi v raznih drugth slučajih z ugodnim vspehom posredo- vala in izposlovala za svoje üanice marsikatero olajžavo. O notranjem delovanju »Zadružne Zveze« v pretoklem letu ie podal ta;- nik g. Janko Lešničnr obširno in iz črpno poročilo. Zveza je imeb. v pre- tečenem poslovnein letu skupaj 160 clanic-zadrug; pri-topilo je tekoin leta 10 rnjfüjzenovk. 7 posojünic meSnnega ustroja, 3 obrtniške nakupne in pro- dajne zadruge, 3 konzmnne zadrue;o, 2 zitdružni eiektrarni, 2 kletarski za drugi in 6 razn.h gospodarskih zadrug. Enji člnnica je iekom leta likvidirahi (Petrovče) ¦ in ena ' izstonila (Žusv ni). Načelstvo je imelo skupaj 9 sej in je r^dno poročalo o delovanju Zveze Nad- ^orstvo je imelo eno sejo. Konečno se je yrsüa tudi skupna seja načclstva in n^dzorstva. Glede nn to, da so nahajajo člp.ni načelstva' in nadzorstva po vseh slovenskih krajih, jim gre posebna za- hvala za požrtvovalnost, kcr so s svo- jitn zanirnanjeni in srnotrenim delom vkljiib stiožkom in zamudi časa stali- Zvezi veduo zvesto ob strani. Nai se zadovoljijo v, xavestjo, d?; so storili us.;eSno in plodonosno delo na polju narodnega gospodarstva. Zveza je do- bila 7.956 dopisov in ocJposlala 6 744 p'si-m; pri vsem lem pa so je Stedilo kolikor mogoče pri to/.adevniii stroš- kih. R a č u n s k i z a k I j u r p k '-'aže de- narnega promota K 114 5O2.39T4O in \ se je ta od leta 1918 skoraj podvojii. V prvern polietju 1920 pa se je do- seglo okrog 90 miijonov prorneta, kar kaže za r.a^e male razmere krasen razvoj denarne c ntrale. Deležisozna- 5ali K 105.240, ki bi se naj dvignili če le mogo(!e na 300.000 K. To se da doseči, ker je obrestna Ttiera de!e?.ev danes dobra in bi dvignjenje deležne glavnice" dalo zavodu tern večji ugled. Ob enem se pa s tern pribiižujeino nazorom bratskegaČežkega/adružniStva ki je gotovo eno izmed najmerodaj- nejših in najpraktičnejših. Vloge v te- kočem računu znašajo z obrestmi vred 9,787.817 K, t. j. za K 397.48530 več kot leta 1918. Promet na tern računu ie bil zelo živahen. Vložilo so je K 9,731 585-08, i/.plačalo pa K 9,658.860 67 v. Presežek je neznaten, to pa vsled znanih razmer; radi draginje in lanske slabe žetve so bili ljudie primorani načeti svoje prihranke. Zdrava raz- predelitev vlog, ki je znaten del jam- stva za sigurnost in likvidnost vlog v tckoCem računu, se je obdržala tudi lansko leto, kar kaže sledeči razpre- delnik. Od 83 vlagateljic je imelo vlogo nad 500 000 K ena, nad 300.000 K šest, nad 200 000 K devet, nad 100-000 K sedemnajst in pod 100.000 K prtdeset. Vendar ševedno rnanjka ona z ad r už n a di sc i p 1 i na, ki uk a z u j e, da s e o d v i s1 n i d e n a r n a j nalaga v c e n t r a 1 i, akoravno nima no- bena članica povoda, pritože- vati se glede poslovanj a Zveze. Dogodilo se je celo, da so bile banke vsled spekulacij v trgovini časoma po- polnoma prazne, dočim je Zveza ob istem času lahko vsakomur z gotovino postregla. Obrestna mera je bila leta 1919 na isti višini kakor pri bankah, dočim se je letos mogla za 1/2% pri naložbah pioti dnevni dispoziciji zbolj- šati. Blagovni oddelek je skušal lansko leto razviti svoje poslovanje. Zveza je je dobila svoje skladišče na celjskem kolodvoru in si je uredila v pisarni posebni blagovni oddelek. Denarnega prometa je imel 4,116.908 K 25 v, kar znači dovolj velik delokrog tega maj- hnega aparata. Bavil se je posebno z zalogo tiskovin, z gnojili, galico, žvep* lorn, živinsko soljo, apnom, z raznim semenskim blagom, žitom in močnimi krmili. Vkljub naporom vendar vsled pomanjkanja blaga ni bilo mogoče vsem interesentom ustreči v polni rneri. Vsled znanih težavnih pronielnili raz- mer je bila dobava blaga silno oteŽ- kočena, vkljub temu pa ni nobene večje nezgode zaznamovati. Kikor se torej vidi, bo se moral promet v tern oddelku razSiriti, akoravno vlada glede nabave in prodaje kmetijskih pridelkov v državi popolna desorganizacija. Ker se bavijo s tern pos.om tudi nekatere druge družbe v Ljubljani, trpi enotnost in velikopoteznost teh poslov. Primer- no bi biio, da bi se potom poStenega dogovora poenotilo postopanje, ki bi našim kmetovalcem omogočilo enako- moiTio dobro ocldajo OMiroma nabavo pridelkov in potrebAčin. Poskus te bla- govne.. centrale se je posreČil ter si je zveza izvežbala pri tern nekaj urad- ništva in pridobila izkušenj, s katorim bo ob dani prilik» gradila nanrej. Manika le Se organizacija v razdelje- vanju biaga po dežoii, Večji zfidružni zavodi se s tern sploh ne bavijo, male zadruge pa nimajo' dovolj sposobnega Oi-obj;j. Ker sc» gro v.;\ stalen ;n solid on vir nabave in ra/.delitve oxiroma pro- daje, bo treba smotrenega dela, knte- rt'ga so bo Zveza tudi iorilu, f.im se bo čiitila d'jvolj m; Cue (Konec-prih.) .>.,:..,;, 17. julija. Zagreb 2c0 -270, Bu- dimpeSta 98 - 112 V^rSava 9/—107, Praga 375—39s-», dimirji 10->0 1100, čchosiovaake krone 374—394. švicarski franki, 675, ita- lijanske lire 950, a!igi.v:i^i funü ^Qrv aine- rižki dolarji 160. Praga. 17. julij.i. i.;.v,,^. ,,u:i;,.,u 293, Zagreb 7;, Diuiaj 25.37. Vuiute: Jugoslo- vanski dinarji 290, avstrijske krone 24,87. Curih, 17. julija. Berlin 14.75, New York 563, London 2-?, Paru 47, '0, Milan 33.^0, Praga 12.60, Beograd 35, Zagreb 8.75, Budinipcšta 3.55, Vaiš;-.va 3.35, Him:,; -./^, avstrijske žigosane kfor;c 3.9(». RAZNE VESTS. Požar je nastal 8. tm. zvečer v po- stranskcm poslopju kraljcvskega dvorca v Bcogradu, kjer jc sedež narodnega predstavnistva. Gorelo ie več ko dve mi. Zgorcl jc en luksuzni avtomobil, vcč je poškodovanili. Ogenj so pogasili. Dr. Albert Gessmann. V Reiclie- jiaii jc 7, tm. po daljši bolezni nmrl zna- ni krščanskosocijalui politik dr. Albert Ocssmatin, star 68 let. Bil je soustanovi- tclj in dolga leta tudi voditelj ncmške krščansko-socijalnc stranke. L. 1907 je bil pod Beckom tudi minister za javna dela. Pred trcini leti ga je zadela kap in od takrat je vcdiio bolelial. Strašiia povodenj je poplavila 5. tm. velik del vzliodnc Stajerskc pri Voran in PölUui. Utr.?al se jjc nad pokraiino oblak, oba večja potoka sta prestopila strugo in poplavila pokrajino tako, da so bile nekatere liišc čisto pod vodo. Polj- ski pridelki so unieeni, ceste, poti in br- /ojavne ter telefonske naprave po-' kvarjene, mostovi odncšeni. Ljudje so komaj rcšili sebe in živino. Da je povo- denj zavzcla tak obseg, je glavni vzrok ta, da je pri Rohrbachu voda odnesla vse lesno skladišče tvrdkc Antancr in Fried- rich; les se je pri mostovih nakupičil in oviral rcdni odtok vode. Les je bil vre- den več milijonov. Cclotna Skoda po- vodnji pa jc neprcccnljiva. Oovori se tu- di, da je iitonila ona žonska in nek 10- letnijdeček. Zadnjo poročila. M vdža^ftke pr-ipravr: na na- Beograd. 19, jul. Preko Subotice poročajo: Iz izjave ogrskega vojne^a ministra Soosa v ogrskem pailamentu izhaja, da se pripravljajo Madžari na nove verolomnosti. Za nje dneve je prispelo na naše meje več ko 10 via- kov vojaštva in municije. Zasedli so vse obmejne vasl. RtAsi prodte'a'jo v Be aa?»abijo? Beograd, 19. ju\ Iz BukareŠte poročajo: Rus! so začeli proti Rumu- nij! ofenzlvo In so vkorakal! v Be: sarabijo. RumunS obljublli pomoč zoper Turke. Pariz, 18. jul. Poročevalec »Petit Parisien«-a poroča iz Spae: Romuni so izjavili, da stavijo Angležem in Fran- cozom na razpolago svoje čete v boju zoper turške nacijonaliste v Mali Aziji. Najmlajši sin bjvšega nemškega ce- sarja umrl. Berlin, 18. jul. Princ Joahim Pruski, naimlajSi sin excesarja Viljema, se je včeraj v težki duševni zmede- nosti ustrelil. PriŠel je ob pol 1. uri ponoči domov in od§el v spalnico; včeraj zjutraj so ga nasTi v spalnici na tleh, z rano v prsih Prenesli so ga v bolnico; kroglja je nrodrla desna pljuča in ranila sree; nocoj ob 1. uri ponoči je izdilmil. Odgovor zaveznikov Turčijl. Termin za podpis mirovi e pogodbe. Pariz, 18. jul. Zavezniki so odgovorili turSki delegaciji na njeno noto v zadevi mirovne pogodbe. V svojih pogojib ne morejo ničesar po- pustiti ne glede mej ne glede ostal.h pogojev. Črta se le točka, da mora Stran 4. »NOVA D O B Ac Stev. 86 Jadranska banka Bco®rad, Duhrovnik, Koto»-, KrarcL, L**\ L3* T| "fi MC± O^atija, Sarajevo, Split, Šibenik, Ljubljana, VBaribop, Metkovič, ^""* ^^ -*- J ^^ Zatfar, Zayu»e% Trs4, W*en. Prevzema vse bančne posle rv* sppejema vloge na h?*ar»iin<* knjižice, Liro rv* Poslovne zveze z vseml večjl- pod najugounejšlmi pogo)! 0J in druge vl»ge port na$u*?odnejoflmš pogoji. to ml Krajl v tu-in tnozemstvu. Edina slovenska specijaina trg^vjna z barvami In laki. Agentura in kotni« sijsko podjelie. Iv. SPerlež 8 Celje 447 156—33 Napodni dom Trgovlna z lesum In drvml na drobno In debelo. Kupuje janiskl In ostali les po najvišjih dnevnih cenah. Registro» kreditna in st^vbena fftY /V OfVI^TW W^ ^^ miff •« Spnejema hranilne vloge in jih Prešer^ova ul. 15 w *JgBJU___I^rAM JL ,X^Jl JU^^rlTiL štirS od sto \** o> 156-43 Turčija izročiti vse ladje nad 1600 ton. Zavezniki priznajo, da so izkazali Tur- čiji veliko uslugo, da ji pustijo Cari- grad kot glavno mesto, dasi je dvom- ljivo, če imajo v njem Turki večino. Ako Turki ne izpolnijo vseh zahtev mitovne pogodbe, bi jih morali zavez- niki pregnati iz Evrope. V desetlh dneh mon»jo javitf, all sprejmejo mirovno pogodbo In podpišejo. Dan 27. jul. je zadnji Termin. Za Izvoznike. Beograd,19. jul. Po ukazu si- nančnega ministra bodo morali odslej izvozniki plačati poleg ostalega še 2% od vse vrednosti blaga, ki ga izvozijo. Ne morete spati ? Niti deiati? Imate nervozne bolečine? Občutek zado- > voljstva doprinese Vam Fellerjev pravi ^Plza-fluid, 6 dvojnatih ali 2 veliki spe- cijalni steklenici 36 K. Trp te na počsmni prebavi? Zaprtju? To zlo se odstrani s pravimi Fellerjevimi Elza krogljicami 6 Škatljic 18 K. Želodec okr^pčujoča švedska tinktura, steklenica 15 K. - Evgen V. Feller, Stubio« dolnja, Elsa- trg 5t. «6. Hrvatska. 1590 C 15-14 kupuje po najvišjih dnevnih cenah pristno strd in vosek, Ima v zalogi Ia bučno, jedil- no in ricinovo olje, kakor tudi mast in slanino. 100 -58 V najent vzamem dobro idočo mesnico z celo opravo. Naslov na Luuvik Pote«al, Breg St. 1 Celje._________________964 2-2 Telovadne hlaLe in »r»jca na prodaj; fino zastavno blago. Ivan Jazbec tapetar v Qaberjih 81.____________________986 2-1 Čreftnjeva drevesa za üago pripravljena se prodajo. VpraŠati je na majeriji bt. Mi- liael Polule 4, Celje. 982 2-1 Proda se kompletno pohištvo za dve sobi in huhinjo. Naslov v upravi lista. 378 3-1 Vojnik! Uljudno naznaniam, da bodem v ne- deljo, dne 25. ]ultja fotografiral v Voj- niku na vrtu g. J. F. Kovačiča. Se pri- poroča Josip Pehkan. fotografični zavod v Celju. 987 1 fin prodaj je na Spod. Hudinji pri Celju, 15 minut od mesta malo posestvo pripravno za kakega pen ijonista, malega posesmika ali obrtnika. Posestvo obsega približno 3 orale s travni- kom, njivami, sadovnjakom, hišo s tremi sobami, kuhinjo in gospodarskim poslopjem. Več se izve pri g Tereziji Pei»teii-er, Spod. Hudinja St. 40. 983 1 300 K nagrade onemu, kateri mi preskrbi v najem dobro idočo gostilno v Savinjski dolini ob prometnih cestah, ali v ŠoStanju, ali v Slov. Gradcu. V najem se vzame za 10 let. Pri gostilni prejmem vrt ozir. njive. Ponudbe na A. B. v upravn. Iftčem za pomočnika stanovanje če mogoče s hrano. J. Pelikan, fotograf v Celju. 988 Proda ses plisašta divangarnitura, miza s 4 stoli in stara kredenca. Vpraša se v uprav- ništvu »Nove Dobe«. 989 1 99SingerH levoročni (linksarm) stroj za čevljarja dobro ohranjen se takoj proda. Šolska ulica Stev. 11. 990 1 Ravnokar dospelo več vagonov katere razpečava na debelo za Štajersko, Prekmurje in Koroško edinoie: Zveza slov. trgovcev v Celju. Pfl Ml! = ft ttll! Kolomaz, malec, Federweis, wo- ščilo, železni lak, smolo za cewlje odda I. Mariborska izdelovalnica kemičnih izdelkov, MJwM^ZtMjKrML W*M**MXTim 980 2-1 COKOLADO švicarsko 10 vrsr, italijansko 2 vrsti, 985 2-1 amerikansko in francosko v raznih velikostih, sortirano in enovrstno razpošilja od 8 kg naprej po pošti in železnici JUL1J IHEINL d.d» Prva juznostaj.yinarsha Ziidruga Qeljey Canka^jeva ce©ta priporoča svoja 'najboljša domača štajerska pristna vina na detielo in v buteljkah. 672 26-2 F. Kostomaj Mbä Predernova ulica. —