sporočilo, ki mu olajšuje sprejem odločitev ter je rezultat predelave nevtralnih 
podatkov. 
In nekaj terminov, za katere menim, da niso zadovoljivo obdelani, ali pa, da njihov 
izraz še nima pravega pomena. Pri izrazu poligon sta navedeni dve definiciji, ki ju bo 
treba v dogovoru uskladiti in napisati le eno. 
POLIGON polygon 
je 2-dimenzionalen element, ki predstavlja ploskovni objekt v naravi. Omejen je s 
segmenti, zahteva pa je, da ima celotna ploskev iste lastnosti. 
je 2-dimenzionalen osnovni geotopološki element, katerega meja je sklenjena 
poligonska črta v ravnini, ki ne seka same sebe. 
BAZ4PARCEL 
Parcela je entiteta, ki predstavlja temeljno enoto, za katero se vodijo podatki o 
zemljišču v katastrskem opera tu. Parcela je prostorsko opredeljen del zemljišča, ki 
ima enake zemljiškoknjižne pravice na enem zemljiškoknjižnem vložku in je 
najmanjša enota v prometu zemljišč. Prostorsko je določena s parcelnimi mejami v 
zemljiškem katastru. Parcelna meja je določena z enim ali več zaključenimi poligoni, 
za katere ni nujno, da se stikajo. 
SKANIRANJE ali SKENIRANJE 
je postopek, ko z digitalnimi „očmi" prenesemo neko informacijo iz analogne oblike 
direktno v digitalni zapis. 
Za nekaj terminov, kot npr. VEKTORIZACJJA, OBJEKTNO ORIENTIRANE BAZE 
PODATKOV, RELACIJSKO ORIENTIRANE BAZE PODATKOV definicije še niso 
pripravljene. 
Vir: 
Ježovnik, v.; 1991, Predlog izdelave tenninologije s področja prostorske informatike, FAGG, 
Ljubljana. 
mag. Vesna Ježovnik 
Prispelo za objavo: 24.1.1992 
Utrinki strokovnega pisanja 
Pred dobrimi tremi leti sem v Obzorniku za matematiko in fiziko objavil kratek 
sestavek o nekaterih zadregah strokovnega pisanja (Lapajne 1988). Ob prebiranju 
Geodetskega vestnika sem pomislil, da morda tudi bralcem te revije ne bi bilo odveč 
/ nekaj kratkočasnih utrinkov strokovnega pisanja, ki očitno (še) niso zastareli. 
ZADREGE Z IZVLEČKOM 
Izvleček je za naslovom najbolj brani del članka. Pogosto se bralci zadovoljijo le s tem. 
Poleg tega rabi informacijski in dokumentacijski službi. Zato mora za popasti bistvo 
Geodetski vestnik 36 (1992) 1 
prispevka. Ker je kratek in jedrnat, mora biti napisan zelo skrbno; nobena beseda naj 
ne bi bila odveč. 
Pogosto pa v izvlečku ne bomo našli bistva članka, še zlasti ne v domači strokovni 
reviji. Tum bo le napotek, da „prispevek" ali „avtor" nekaj obravnava in še morda, da 
tisto obravnava recimo na tri načine. Zato pa bomo naleteli na vrsto besed in stavkov, 
ki ničesar ne povedo. Toko se mnogo prispevkov začenja s „članek obravnava ... ", 
,,Avtor podaja ... " ipd. Z malo domišljije „prispevek vsebuje, navaja, opisuje, uvaja, 
predstavi, vpeljuje, oceni, izpeljuje, razčleni, pojasnjuje, prinaša ... " in celo „razpravlja, 
govori, se spominja, postreže ... ". Česa vsega ne počne ta presneti članek. Ko se utrudi, 
ga zamenja „sestavek", ,,prispevek", ,,zapis" ali sam „avtor". Nezaupljivci raje pišejo 
„Tu sestavek ... ", ,,Pričujoči zapis ... ", ,,V tem prispevku ... " ali kar „Pred vami je 
članek, v katerem avtor ... ". Sedaj ne dvomimo več, da gre za „članek", in sicer „ta" in 
ne morda kateri drugi, da ga je res napisal „avtor" in da je članek res pred nami. 
AH bi lahko napisali izvleček brez nepogrešljivega „članka" ali „avtorja". Zdi se, da se 
teh neprijetnih spremljevalcev lahko rešimo z zapisom „Podana je ... " ali,, ... 
obravnavamo ... " in podobno. Ali res? Kako gre brez okraskov, ki so nepotrebni kot 
eter ali flogiston, kaže naslednji primer: ,,Z nekaj medicinskimi podatki in nekaj 
zdrave pameti lahko uporabimo osnovna fizikalna spoznanja v elementarni obliki tudi 
za človeško telo in tako naredimo pouk fizike v srednji šoli privlačnejši." Le kako se je 
fizik Sergej Pahor, ki je avtor tega kratkega izvlečka, ubranil skušnjavi in ni zapisal: 
„članek pokaže, kako lahko z nekaj medicinskimi podatki in z nekaj zdrave pameti 
uporabimo ... ". (Priznam, tudi sam sem pogosto podlegel in „grešil".) 
POROČILA IN OBJAVE IZSLEDKOV RAZISKAV 
Poročila in objave o raziskovalnem delu in njegovih izsledkih naj bi bila jasna, 
preprosta in natančna. Pri tem nekaj lepote ni odveč, da le vsebina ni obremenjena z 
vezenjem otrobov. Prav v to pa se pisci hote ali nehote pogosto zat<;kajo. Marsikdo se 
podzavestno ali zaradi obilja slabih zgledov rešuje s praznim besedičenjem, ko se 
znajde na majavih tleh. Včasih se celo ni mogoče otresti občutka, da gre morda za 
zavestno zavajanje. 
Dobro mero šolskih nasvetov o strokovnem pisanju je pred nekaj leti zgledno nanizal 
znani vzgojitelj mnogih generacij fizikov pri nas (Kuščer 1987). Sam sem poleg tega 
našel mnogo koristnega v knjižici Scientists M ust Write (Barrass 1979), ki ni le rožni 
venec dolgočasnih navodil ter svarilnih in zglednih primerov, ampak živahen vodič 
skozi učenost strokovnega pisanja. Tu se ne bi zadrževal na teh dveh delih, ampak bi ju 
le toplo priporočil. 
Nekaj pogosto uporabljenih primerkov zavitega (in zvitega) ter puhlega strokovnega 
leporečja najdemo v publikaciji največje nemške raziskovalne ustanove s področja 
uporabne geofizike (Prakla Seismos Report 1984). Prispeval jih je neimenovani 
ugledni univerzitetni profesor iz svojega pikro šaljivega Besednjaka uporabnih 
raziskovalnih puhlic. Poslovenjene dajem v premislek in svarilo ter poduk in 
razvedrilo: 
,,že dolgo je znano ... " 
,,Očiten je določen potek ... " 
Nisem poiskal prvotnega vira. 
Ti podatki so dejansko nepomembni. 
Geodetski vestnik 36 (1992) 1 
„Ker ni bilo mogoče dobiti 
končnoveljavnih odgovorov na 
ta vprašanja ... " 
„'Jrije primeri so izbrani za 
podrobne raziskave ... " 
,,Podani so značilni izsledki ... " -
„Ti izsledki bodo podani v 
naslednjem poročilu ... " 
„Najboljše izsledke je dobil 
AJ .... " 
,,Zdi se, da ... " 
,,V splošnem se zdi, da ... " 
„Očitno je, da bo potrebno 
še mnogo dela, preden bomo 
popolnoma razumeli pojav ... " 
„Pravilno znotraj enega 
velikostnega razreda ... " 
„Upamo, da bo ta študija 
vzpodbudila nadaljnje 
raziskave na tem področju ... " 
„Zahvaljujem se J.B. za 
sodelovanje pri poskusu 
in G.F. za koristne nasvete ... " 
„Statistično usmerjena 
projekcija pomena teh odkritij ... " 
„Zelo pomembno področje za 
raziskovalno študijo ... " 
Viri: 
Poskus je bil neuspešen, vendar upam, da bom 
iztržil objavo. 
Izsledki drugih niso imeli nobenega smisla. 
Podal sem najboljše izsledke. 
Če bom prisiljen, se bom tega morda ob priliki 
lotil. 
AJ. je bil moj asistent. 
Jaz mislim tako. 
Še dva ali trije mislijo tako. 
Pojava ne razumem. 
Napačno! 
To je ušiv prispevek, toda taki so tudi drugi, 
ki obravnavajo to bedno temo. 
J.B. je opravil poskus, G.F. pa mi ga je razložil. 
Divje ugibanje. 
Temo je izbrala moja komisija, je pa 
popolnoma neuporabna. 
Barrass, R., 1979, Scientists must write -A guide to better writingfor scientists, engineers and 
students, Chapman and Hal~ London. 
Kuščer, I., 1987, O strokovnem pisanju, Obzornik mat. fiz. (34), Ljubljana, štev. 6/7, 211-219. 
Lapajne, 1, 1988, Zadrege strokovnega pisanja, Obzornik mat. fiz. (35), Ljubljana, štev. 5, 159-160. 
1984, Es ist seit langem bekannt-It has long be known, Prakla Seimos Report 1/2, 43. 
dr. Janez Lapajne 
Prispelo za objavo: 31.12.1991 
Geodetski vestnik 36 (1992) l